(SLO) NMS – Otvorenje izložbe ‘NA PERGAMENTU IN PAPIRJU. Rokopisi in tiski iz mariborskih zbirk’ (PRESS)


Sobota, 9. decembra 2017, ob 11. uri v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova


NAPOVEDNIK DOGODKOV V NARODNEM MUZEJU SLOVENIJE
Narodni muzej Slovenije na Muzejski
Ponedeljek, 27. novembra 2017, ob 18. uri
Prof. dr. Bojan DJURIĆ: »Cesara smo najšli, v Dravi! – A je pravi?« Zmagovalec Partov pod Borlom?
Predavanje
V sodelovanju s Slovenskim arheološkim društvom v novembru in decembru organiziramo serijo ponedeljkovih predavanj o nekaterih zanimivejših novih dognanjih slovenskih arheologov.
Brezplačno.
***
TA VESELI DAN KULTURE
Nedelja, 3. decembra 2017, med 10. in 18. uro
Vabimo vas, da Ta veseli dan kulture tudi letos preživite v naši družbi. Uživajte v brezplačnem ogledu naših stalnih in občasnih razstav, vabimo pa vas tudi na različne delavnice in dogodivščine.
Narodni muzej Slovenije na Muzejski
Vstopite v igrive kotičke muzeja, kjer je vse mini in vse dovoljeno. Tipanje, poslušanje, ustvarjanje in raziskovanje. Za male malčke, malo večje in tiste, ki otroka v sebi še vedno negujemo.
Živini kotički so interpretativni deli razstav, ki muzejske pripovedi predstavljajo prilagojeno mlajšim in družinam. Omogočajo samostojni ogled in odkrivanje ter so sestavni del naših stalnih in občasnih razstav.
Otroci, pripeljite starše v muzej in potepanje po razstavah spremenite v raziskovalno dogodivščino! Živa je za vas pripravila iskalni izziv, s katerim boste spoznali naše najznamenitejše muzejske predmete, vašim staršem pa je v pomoč pustila tudi nekaj namigov. Če vam uspe, sodelujete v žrebu za prikupno knjižno nagrado.
Spoznali bomo najpomembnejše predmete na stalnih arheoloških razstavah.
Izdelali bomo kazalke s podobo dr. Franceta Prešerna. Delavnica je namenjena otrokom od 4. leta starosti.
Narodni muzej Slovenije – Metelkova
Otroci, pripeljite starše v muzej in potepanje po razstavah spremenite v raziskovalno dogodivščino! Živa je za vas pripravila iskalni izziv, s katerim boste spoznali naše najznamenitejše muzejske predmete, vašim staršem pa je v pomoč pustila tudi nekaj namigov. Če vam uspe, sodelujete v žrebu za prikupno knjižno nagrado.
Spoznali bomo tehnike slikanja in način mešanja barv, ogledali pa si bomo tudi nekaj slik, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije. Le kaj je upodobljeno na njih? Videne umetnine nam bodo v navdih – s pomočjo nanašanja pik in črt bomo na papir naslikali naše umetniško delo!
Delavnica je namenjena otrokom od 4. leta starosti. Pridružite se kadar koli!
Najstarejša slovenska razstava in najpomembnejša razstava članov ZDSLU znova prinaša številne novosti, tokrat iz sveta novomedijske in video umetnosti. Vodi prof. Srečo Dragan.
Raziskujte muzej z mobilno aplikacijo Nexto.
Občudujte dragocenosti, sprehodite se po razstavi in prisluhnite zgodbam, ki jih skrivajo predmeti. Obiščite naše lokacije ali pa v naši družbi uživajte kar v domačem naslonjaču.
S pomočjo mobilne aplikacije Nexto ste lahko z nami kjer koli in kadar koli.
Izvor
NMS PRESS
Kaj je Muzeokurz?
Muzeokurz je izobraževalni program, ki v strnjeni obliki predstavi vsa področja in postopke muzejskega dela. Poudarek je na prikazu praktičnih vidikov, zato so teme predstavljene v enakovrednem razmerju predavanja in vaj.
Kaj boste spoznali?
Spoznali boste osnove muzeologije – vede o muzejih in urejanju ter vzdrževanju muzejskih zbirk, se seznanili s procesi pridobivanja muzejskih predmetov in njihovo potjo do muzejske vitrine, slišali pravne in organizacijske vidike delovanja muzeja s poudarkom na financiranju in vodenju muzeja, se seznanili z delom kustosa, izvedeli več o pomenu muzejskega dokumentiranja, se poglobili v naravoslovne metode raziskovanja predmetov, si ogledali muzejski depo in konservatorske delavnice, analizirali razstave in se naučili njihovega snovanja, spoznali temelje odnosov z javnostmi v muzejski instituciji in se srečali z nalogami muzejske pedagoške službe, ki je zadolžena za pripravo obrazstavnih programov za različne ciljne skupine.
Kaj pridobite z udeležbo na programu Muzeokurz?
• Potrdilo o izobraževanju, s katerim lahko izkazujete osnovno poznavanje muzejskega dela
• Obogatitev svojih teoretskih znanj s praktičnimi vidiki delovanja muzejev
• Vpogled v zakulisje muzeja
• Večanje splošne razgledanosti
• Povečanje možnosti zaposlitve na področju muzejske dejavnosti
• Mreženje
Termin izobraževanja:
Izobraževanje bo potekalo tedensko po dve uri od 17.00 do 19.00 v prostorih Narodnega muzeja Slovenije v času od 9. novembra do 7. decembra 2017 (izjemoma bosta konec novembra v enem tednu na sporedu dva termina).
Cena: 96,00 evrov
Znižana cena: 63,00 evrov
Prijave so mogoče do 6. 11. 2017 na e-naslov andreja.breznik@nms.si.
2. PRAVNI IN ORGANIZACIJSKI VIDIK MUZEJA IN MUZEJSKEGA DELA, Miro Vute
Četrtek, 9. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1
Predavatelj bo predstavil običajno organizacijsko strukturo muzeja in pojasnil pravne podlage za njegovo delovanje. Spoznali bomo organiziranost muzejev kot (javnih) zavodov, pojem javne službe muzeja in njeno vsebino. Na kratko bomo spregovorili o pravnih osnovah, to je o Zakonu o zavodih in Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo pa tudi o specialnem predpisu, ki ureja delovanje muzejev – Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Izvedeli bomo, kaj določajo ustanovitveni akti muzejev, in spoznali organe muzeja, njihovo sestavo in pristojnosti. Posebna pozornost bo posvečena tudi financiranju muzejev in njihovim prizadevanjem za zagotavljanje ter ustvarjanje možnosti za kakovostno muzejsko delo na trgu.
Predavanje bomo sklenili s praktično vajo uvrščanja različnih dejavnosti v kategorije nalog javne službe in dopolnilnih dejavnosti, dodatno pa v kategorije pridobitnih in nepridobitnih dejavnosti. S tem bomo odgovorili na zadnje vprašanje zagotavljanja dodatnih sredstev za delovanje.
3. MUZEJ IN SODOBNA MUZEOLOGIJA, dr. Mateja Kos
Četrtek, 16. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1
Kaj je pravzaprav muzej in kakšna je njegova vloga v sodobni družbi? Vprašanje se na prvi pogled zdi lahko, v resnici pa gre za kompleksen skupek idej in dejavnosti, ki posegajo v različne sfere družbenega življenja. V sodobnosti se je vloga muzeja razširila na različna področja in ni več povezana samo z zbiranjem, ohranjanjem in predstavljanem gradiva. Še vedno pa je prav ta sklop dejavnosti osnova muzejskega dela, ki ga urejajo in določajo različni postopki, od pridobivanja gradiva do znanstvenega preučevanja. Kaj torej ponuja muzej in kako čim bolj izrabiti njegove potenciale, bomo v teoriji in praksi predstavili v okviru sklopa Muzej in sodobna muzeologija.
4. DELO KUSTOSA, dr. Janka Istenič
Četrtek, 16. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1
Delo kustosa je zelo raznoliko, izjemno zanimivo in posega na številna področja. Kljub temu opis njegovih najpomembnejših nalog lahko strnemo v en stavek: skrb za pridobivanje, dokumentiranje, hranjenje in konserviranje gradiva, njegovo preučevanje ter predstavljanje strokovni in najširši javnosti. Najpomembnejša in osnovna naloga kustosa je skrb za ohranjanje gradiva v zbirki, ki mu je zaupana. Gradivo bo javnostim (najširši javnosti, strokovni in znanstveni srenji) ustrezno predstavil, le če ga bo dobro poznal. Poleg tega pa mora biti kustos vešč osnov komuniciranja z javnostmi, kar vključuje npr. smernice postavljanja razstav pa tudi pravila pisanja poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov.
Predavanju bo sledilo praktično delo s predmeti: od pridobitve v muzej do prve in najosnovnejše opredelitve, nadalje do odločitve za nadaljnje postopke, raziskave in inventarizacijo, ki se nadaljuje s skrbjo in odločitvami glede hranjenja in predstavljanja.
5. RAZSTAVA: ZASNOVA IN PROCESI, dr. Tomaž Nabergoj
Četrtek, 23. 11. 2017, 17.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1
Za vsak uspešen razstavni projekt je ključno, kako ga zasnujemo in načrtujemo, koga pritegnemo k sodelovanju in kako organiziramo procese, da pripeljejo do realizacije razstave. Bistveni sta dobra ideja in vizija projekta, ki morata izhajati iz temeljitega poznavanja razpoložljivega razstavnega gradiva in dovolj širokega, kakovostnega znanja, koncept razstave pa mora biti podprt z ustreznimi materialnimi in finančnimi podlagami. Za izvedbo potrebujemo dobro, strokovno podkovano ekipo, sposobno ustvarjalnega sodelovanja in prilagajanja – to je še posebej pomembno pri večjih projektih, ki jih pogosto omejujejo pomanjkanje (ustreznega) prostora, denarja in časa. Predavatelj bo v prvem delu s slikovnimi ponazorili predstavil svoje izkušnje z zasnovo in pripravo občasnih razstav »Ljubljanica – kulturna dediščina reke« (2009) in »Vitez, dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov« (2012); v drugem delu bo na sprehodu po stalni razstavi »Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov« (2016) pokazal na nekatere vidike in dileme postavitve stalne razstave; v tretjem delu pa bodo udeleženci po skupinah izdelali in predstavili koncept in načrt realizacije razstave na izbrano temo.
6. MUZEJSKO KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE, Igor Ravbar
Sreda, 29. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1
Na Oddelku za konserviranje in restavriranje se bomo seznanili s postopki konserviranja od prevzema predmeta pa do oddaje v muzejski depo. Sem sodijo: dokumentacija, fotografiranje predmeta pred, med in po konserviranju, naravoslovne raziskave in konservatorski postopki na različnih materialih. Omejili se bomo na arheološke predmete iz keramike, stekla in kovine. Slušatelje bomo seznanili tudi z izdelavo kopij in replik iz originalnih materialov. Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.
7. MUZEJSKI DEPO, Barbara Jerin
Sreda, 29. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1
Ob ogledu depoja, kjer si bomo pogledali posamezne sklope predmetov, bo predavateljica na kratko opisala pot muzealije od terena do muzejskega depoja in razložila postopke, kot so akcesija, inventarizacija, fotografiranje, risanje itn. Predstavila bo osnovna pravila hranjenja premične arheološke dediščine (varnost, klima, dostopnost) ter konkretni primer organizacije Arheološkega depoja Narodnega muzeja Slovenije (sistemi varovanja, shranjevanja …). Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.
8. NARAVOSLOVNE RAZISKAVE V MUZEJU, dr. Eva Menart
Četrtek, 30. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1
Z izsledki naravoslovnih raziskav si v Narodnem muzeju že več desetletij pomagajo tako konservatorji kot kustosi, saj oboje pogosto zanima materialna sestava muzejskih predmetov in njihove lastnosti. Za raziskave v muzeju je izrednega pomena razvoj neporušnih analiznih metod, s katerimi lahko raziskujemo muzealije, ne da bi jih pri tem poškodovali. Na predavanju bomo predstavili najpomembnejše metode, ki se uporabljajo za raziskovanje različnih tipov predmetov iz različnih materialov, s poudarkom na tistih, ki jih pogosto izvajamo v Narodnem muzeju Slovenije. Na vajah se bomo pogovorili o specifičnih muzejskih predmetih in razmislili, s katerimi metodami bi jih lahko raziskali ter kaj bi s pomočjo raziskav o njih izvedeli.
9. MUZEJSKA DOKUMENTACIJA, mag. Darko Knez
Četrtek, 30. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1
Dokumentacija zbirke ali predmeta so vsi zapisani podatki, ki jih ima muzej o predmetih v svoji oskrbi. Dokumentacija ni cilj sama po sebi, ampak je sredstvo, s katerim lahko muzealci in vsi drugi zainteresirani poiščejo informacijo, ki jo potrebujejo. Omogoča primerno upravljanje muzejskega predmeta (kje je, kako je), razumevanje (čemu je služil) in interpretacijo muzejskih zbirk zdaj in v prihodnosti (razstave, knjige, članki, predavanja).
Podatki se lahko nanašajo na predmete, različne posnetke (dia, negativi, digitalni), filme, knjige, arhivsko gradivo, posnetke na traku in podobno. Lahko vsebujejo fizične opise, zgodovinsko ozadje, podrobnosti o pridobitvi in lokaciji predmetov, poročila o delu, ki je bilo opravljeno na predmetih v času, ko so bili v oskrbi muzeja, in še marsikaj (restavriranje, fotografiranje, mesto hranjenja, predstavitve, razstave, posoja itn.).Vaje vključujejo ogled dokumentacijskega gradiva in njegovo ureditev ter praktičen vnos v inventarno knjigo.
10. PEDAGOŠKA SLUŽBA IN OBRAZSTAVNI PROGRAMI, dr. Andreja Breznik
Sreda, 6. 12. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1
Naloga muzejske pedagoške službe je priprava prilagojenih obrazstavnih programov za različne ciljne skupine. To zajema sposobnost in naloge njihovega prepoznavanja, skladno s tem pa načrtovanje, oblikovanje in izvajanje različnih programov z uporabo ustreznih didaktičnih metod.
Predavateljica bo poleg splošnih značilnosti tega segmenta muzejskega dela na nekaterih primerih tujih praks (število in profili zaposlenih, razvejanost programov, organizacija dela) predstavila konkretno delo pedagoške službe v Narodnem muzeju Slovenije: vrste programov, ki potekajo ali so v razvoju, procese načrtovanja in oblikovanja programov ter učinke in značilnosti najuspešnejših programov. Ogledali si bomo tudi prireditvene prostore, didaktične pripomočke in drugo opremo. Z namenom razumevanja narave pedagoških programov se bomo tudi sami prelevili v obiskovalce na pedagoškem programu.
11. ODNOSI Z JAVNOSTMI IN PROMOCIJA, Tinka H. Selič in Petra Grom
Sreda, 6. 12. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1
Med nalogami muzejske Službe za odnose z javnostmi je promocija muzeja in njegovih dejavnosti najbolj prepoznavna. Ključno za dobro komunikacijo pa je odlično pripravljeno sporočilo, seveda posebej načrtovano in prirejeno za različne ciljne skupine. Na kratko se bomo dotaknili tudi drugih področij, za katere skrbi služba: koordinacija kulturnih programov, načrtovanje in izvedba prireditev, podpora novinarjem, skrb za stranke in tudi trženje muzejskih storitev – vse z namenom večanja ugleda, ki je dolgoročno tista zares bistvena naložba.
V praktičnem delu bomo s slušatelji opredelili čim več možnosti, ki jih muzej lahko izkoristi za promocijo, seveda s predpostavko, da sredstev ni nikoli na pretek. Posebej se bomo ustavili ob promociji muzejev prek družbenih omrežij, saj je pri tem treba – morda v nasprotju s pričakovanji – spoštovati kopico pravil, in pokomentirali izbrane primere dobre in malo manj dobre prakse.

Občasna razstava
Na ogled od 25. oktobra 2017 do 30. aprila 2018 na Muzejski
Vas zanima, koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab, najstarejše glasbilo na svetu? Veste, kako je bil narejen srednjeveški top, kakšen obraz je imel zadnji Celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad smo našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem?
Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih moramo odkriti, če želimo spoznati, kakšen je bil svet in življenje v njem v preteklosti. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati odgovore. Povezali smo se s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci, ki so nam pomagali poiskati rešitve.
Razstava je projekt popularizacije v okviru raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Nekatere raziskave smo opravili tudi v okviru raziskovalnega programa Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave.
Predavanja
Četrtek, 26. oktobra 2017, ob 17. uri: mag. Nataša Nemeček in dr. Eva Menart: Naravoslovne preiskave kot pomoč pri interpretaciji muzejskih predmetov
Četrtek, 23. novembra 2017, ob 17. uri: dr. Žiga Šmit, Arheometrične metode s protonskimi žarki
Četrtek, 25. januarja 2018, ob 17. uri: dr. Matija Turk, Neandertalčeva piščal iz Divjih bab
Četrtek, 22. februarja 2018, ob 17. uri: dr. Alenka Miškec, Pogled v skrito notranjost rimskega lonca
Četrtek, 8. marca 2018, ob 17. uri: dr. Mateja Kos, Med znanostjo in umetnostjo
Četrtek, 29. marca 2018, ob 17. uri: dr. Tomaž Lazar, Visoka tehnologija: skrivnosti srednjeveških orožarskih in okleparskih mojstrov
Četrtek, 26. aprila 2018, ob 17. uri: mag. Andrej Hirci, Multispektralna analiza in primeri iz prakse
Brezplačno. Vsa predavanja potekajo v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski 1 v Ljubljani.

Kakšen je bil videti Celjski grof Ulrik II.? Koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab? Kakšen zaklad so našli v rimskem loncu, izkopanem pri Drnovem?
Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih moramo odkriti, če želimo spoznati svet in življenje v preteklosti. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati vse odgovore. Muzejski strokovnjaki se pri svojem delu pogosto povežejo s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci – skupaj rešujejo uganke in iščejo rešitve. Interaktivna razstava obiskovalcem omogoča, da se s pomočjo naravoslovnih ved na sodoben način tudi sami preizkusijo v reševanju znanstvenih izzivov, rešitve pa potrdijo s številnimi zanimivimi poizkusi.
Naravoslovje in humanistika skupaj omogočata celovito in znanstveno podprto interpretacijo muzejskih predmetov, pojavov in dogodkov. Razstava predstavlja rezultate raziskovalnega dela v okviru raziskovalnih programov Narodnega muzeja Slovenije. Njen namen je predvsem opozoriti na pomen povezovanja med strokami – interdisciplinarnost humanistike in naravoslovja je pri muzejskem delu neizogibna. Razstave in programi za obiskovalce so le eno od področij, za katere skrbijo muzejski strokovnjaki; pomemben del, ki je javnosti manj znan, obsega preučevanje in varovanje premične kulturne dediščine, torej skrbno strokovno delo s predmeti in zbirkami. Ta omogoča interpretacijo sveta predmetov, ki je nastal v tesni povezavi z družbenim, ekonomskim in duhovnim razvojem v zgodovini. Pomemben vidik je raziskovanje predmetov kot posrednikov kulturnih pomenov in vrednot, saj raziskave vplivajo na krepitev narodne zavesti in poudarjajo pomen kulturnega razvoja Slovenije, obenem pa pripomorejo h krepitvi družbene zavesti o odličnosti naše premične kulturne dediščine in o nujnosti njenega ohranjanja.
Na današnji novinarski konferenci pred odprtjem razstave je vodja razstavnega projekta, soavtorica razstave in vodja raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem doc. dr. Mateja Kos povedala: »Muzejski predmeti pripovedujejo o preteklosti, zato so prvovrstni zgodovinski viri, enakovredni pisnim. Iz preteklosti se lahko učimo za prihodnost. Predmet, ki ne spregovori, je mrtev, nem, pravzaprav zaklenjen, zato ga moramo s svojim znanjem odkleniti in ga pripraviti do tega, da nam pove svojo zgodbo. S tem odkrijemo delček zgodbe posameznega predmeta in jo združimo v skupno predstavitev preteklosti.«
Urednica kataloga in soavtorica razstave doc. dr. Alenka Miškec pa je poudarila: »Razstava in knjiga sta rezultat skupnega dela strokovnjakov z različnih področij, saj pri projektu, kot je ta, zahtevane naloge presegajo zmožnosti in znanje posameznika ali ozke skupine.«
Razstava obsega 14 sklopov, ki predstavljajo izzive, s katerimi so se soočili muzejski strokovnjaki, in naravoslovne metode, ki so jih pripeljale do rešitve: Piščal (Iz katerega časa je?), Granati (Od kod prihajajo ti poldragi kamni iz časa preseljevanja ljudstev od 4. do 7. stoletja?), Preja (Preja je bila najdena na Barju. Iz katerega materiala je, iz katerega časa?), Keramika (So posodo po angleški modi s konca 18. in začetka 19. stoletja izdelali v Ljubljani, v Trstu, v Gradcu ali kje drugje?), Srednjeveška topova (Kako sta bila narejena najstarejša ohranjena topova na Slovenskem?), Meči (Kako so srednjeveški mojstri iz jekla izdelali odlične meče?), Ploščni oklep (Kako je bil izdelan oklep in kako ga je bilo nositi?), Papir (Iz kakšnega papirja so bile izdelane najpomembnejše knjige, kot sta Dalmatinova Biblija ali Slava vojvodine Kranjske?), Od brona do medenine (So meči keltski ali rimski?), Steklo (So zanimivi izdelki iz 16. stoletja nastali v Benetkah ali v Ljubljani? Kdaj so izdelali pivski rog?), Lonec Drnovo (Kaj je v loncu, ki ga niso smeli poškodovati, iz katerega časa je?), Mumija (Kdo je bil pokojnik, kdaj in kje je živel?), Ulrik II. (Kako je bil videti zadnji Celjski grof, katerega lobanjo hrani Pokrajinski muzej Celje?) in Lipidi (Kaj so jedli naši predniki v 6. stoletju pr. n. št.?).
Raziskave materialne kulture so v preteklih letih pomembno obogatile slovensko zgodovinopisje. Po zaslugi sistematičnega, interdisciplinarno zasnovanega dela se je Narodni muzej Slovenije uspešno potrdil kot pomembna raziskovalna ustanova s koncesijo, ki se posveča večplastnemu raziskovanju premične kulturne dediščine tudi s pomočjo širšega nabora naravoslovnih analitskih metod.
Raziskave so rezultat raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, in raziskovalnega programa Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave.
Slikovno gradivo za novinarje je dosegljivo na tej povezavi (zip, 45,8 MB).
Izšel je tudi katalog razstave z naslovom Preteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju.
V Narodnem muzeju Slovenije ob razstavi pripravljajo bogat spremljevalni program: predavanja in vodene oglede razstave s strokovnjaki, delavnice za otroke in šolajočo se mladino, številne zanimive poizkuse in vrsto dejavnosti, ki odstirajo pogled v naravoslovne in humanistične znanosti.
Izvor
NMS PRESS
Narodni muzej Slovenije – Metelkova

Četrtek, 12. oktobra 2017, ob 17. uri
KLARA HRVATIN: »POTOVANJE ZAHODNE GLASBE NA JAPONSKO« – Kaj imata skupnega stvaritev moderne vojske in uveljavitev zahodne glasbe na Japonskem
Predavanje ob razstavi Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem
Dandanes ima zahodna glasba pomembno vlogo v japonskem glasbenem svetu. Vemo, da imajo Japonci celo novoletno tradicijo obiskovanja koncertov Beethovnove 9. simfonije. Z besedo ongaku poimenujejo glasbo zahodne tradicije, opero in sodobno glasbo. Kdaj je zahodna glasba prestopila meje Japonske in kakšno vlogo je pri tem igrala stvaritev moderne vojske v poznem 19. stoletju?
Brezplačno.
***
Narodni muzej Slovenije – Metelkova
Sobota, 14. oktobra 2017, ob 11. uri
SAMURAJSKA SKRIVNOST: POSTANI NEPREMAGLJIV
Delavnica za otroke
Spoznali bomo zgodbo Musašija, največjega mečevalca vseh časov, ki se je pogosto spopadel z veliko nasprotniki, a ni bil nikdar poražen. Skrivnost svojega uspeha je v zadnjih tednih svojega življenja zapisal v priročniku o bojevanju – Knjigi petih prstanov. Če bi se rad preizkusil v animiranju svoje interaktivne, po japonski legendi zamišljene zgodbe ali haikuja, se pridruži naši pisani druščini in sestavi svojo zgodbo o Kusanagi, orožju božanskega izvora!
Trajanje: 90 minut. Cena: 5,5 €. Delavnica je primerna za otroke od 6. do 11. leta. Obvezne prijave od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro na 051 384 888 ali arheozabava@nms.si. Število mest je omejeno.
***
Narodni muzej Slovenije – Muzejska in Metelkova
Nedelja, 15. oktobra 2017, od 10. do 18. ure
MUZEJSKI ROJSTNI DAN. PRAZNUJTE Z NAMI!
Narodni muzej Slovenije letos obeležuje častitljivih 196 let. Prisrčno vas vabimo v našo družbo v nedeljo, 15. 10. 2017, ko bo vstop na lokaciji Muzejska in Metelkova prost. Obiščite nas in praznujete z nami!
Na obeh lokacijah smo pripravili pester program za mlade in mlade po srcu! Čaka vas nagradna pustolovščina z ugankami Živa odkriva…, muzeju za rojstni dan izdelajte voščilnico, na Muzejski pa raziskujte Živine kotičke, ki bodo predvsem najmlajšim popestrili ogled stalnih zbirk. Poleg prostega vstopa vam bomo ob nakupu publikacij (z izjemo tistih, ki so izšle v zadnjih 6 mesecih) Narodnega muzeja Slovenije podarili še 20 % popust.
Program:
Muzejska: Živini kotički. Kjer je vse mini in vse dovoljeno.
Vstopite v igrive kotičke muzeja, kjer je vse mini in vse dovoljeno. Tipanje, poslušanje, ustvarjanje in raziskovanje. Za male malčke, malo večje in tiste, ki otroka v sebi še vedno negujemo.
Živini kotički so interpretativni deli razstav, ki muzejske pripovedi predstavljajo prilagojeno mlajšim in družinam. Omogočajo samostojni ogled in odkrivanje in so sestavni del naših stalnih in občasnih razstav.
Muzejska in Metelkova: Muzej praznuje 196 let – izdelaj mu voščilnico!
Narodni muzej Slovenije v oktobru praznuje že svoj 196. rojstni dan. Želimo si, da bi po njegovih hodnikih še dolgo odmeval vesel otroški smeh in da bi ga otroci s svojimi družinami še dolga leta obiskovali, se v muzeju učili pa tudi zabavali. Bi rad tudi ti voščil muzeju za rojstni dan? Kaj ti je pri nas všeč, česa si želiš še več? Izdelaj unikatno voščilnico ter muzeju napiši željo ali dve. Čestitke z vašimi risbicami bomo objavili na naši spletni strani v spletni galeriji.
Muzejska in Metelkova: Živa odkriva…
Otroci, pripeljite starše v muzej in potepanje po razstavah spremenite v raziskovalno dogodivščino! Živa je za vas pripravila iskalni izziv, s katerim boste spoznali naše najznamenitejše muzejske predmete, vašim staršem pa je v pomoč pustila tudi nekaj namigov. Če vam uspe, sodelujete v žrebu za prikupno knjižno nagrado!
Muzejska in Metelkova: Raziskujte muzej z mobilno aplikacijo Nexto
Občudujte dragocenosti, sprehodite se po razstavi in prisluhnite zgodbam, ki jih skrivajo predmeti. Obiščite naše lokacije ali pa v naši družbi uživajte kar v domačem naslonjaču.
S pomočjo mobilne aplikacije Nexto ste lahko z nami kjer koli in kadar koli.
Aplikacija vam omogoča:
Aplikacijo je pripravil interaktivni studio Proxima, brezplačno si jo lahko naložite na povezavi http://app.nexto.io/.
Vsi dogodki na obeh lokacijah potekajo ves dan v okviru odpiralnega časa muzeja.