AMI – Predavanje o nezakonitoj trgovini starinima u Galeriji C8 [PRESS]

U petak, 14. lipnja 2024. u Galeriji C8 u 11 sati dr. Vojislav Filipović iz Arheološkog instituta u Beogradu održat će predavanje o gorućoj temi nezakonitog stjecanja, trgovine i krijumčarenja starinama na Zapadnom Balkanu, kao i o svojem dosadašnjem radu i stečenim iskustvima, te primjerima dobre prakse i postojećim problemima u različitim kontekstima.

Dr. Vojislav Filipović svoje znanstveno-istraživačke interese usmjerava uglavnom na prapovijesne studije, arheometalurgiju, eksperimentalnu arheologiju i problematiku nezakonite trgovine starinama, tj. arheološkim predmetima. Aktivno surađuje s državnim policijskim, carinskim i pravosudnim tijelima, kao i s Ministarstvom kulture Republike Srbije.

AMI PRESS

image placeholder

Foto: AMI PRESS.

Predstavitev paleoekoloških in arheoloških raziskavah v Julijskih Alpah – Bohinj [PRESS]

V dveh terminih se bodo v soorganizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park, Arheoalpe, zavoda za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Instituta Jožef Stefan in Turizma Bohinj zvrstila 4 zanimiva predavanja o paleoekoloških in arheoloških raziskavah v Julijskih Alpah. Predavatelji bodo spregovorili o davnih sledeh človekove prisotnosti v gorah, raziskavah sedimentov in drugih zakladov v ledeniških jezerih in paleoekoloških in arheoloških dokazih o spreminjanju klime.
Predstavitev paleoekoloških in arheoloških raziskav v Julijskih alpah - Bohinj

PETEK, 6.10.2023 ob 19:00

JANA HORVAT IN MIJA OGRIN: Davne sledi človeka v Julijskih Alpah

Po skoraj treh desetletjih terenskih pregledov in manjših arheoloških izkopavanj smo v visokogorju Julijskih Alp odkrili čez 60 arheoloških najdišč od 4. tisočletja pr. Kr. do konca 1. tisočletja po Kr. Predstavili bomo, kaj je ljudi gnalo v gore, kje so si postavljali skromna bivališča in kakšne sledove so pustili za seboj. Prvo močnejšo obljudenost v srednji in pozni bronasti dobi (14.–9. st. pr. Kr.) lahko že povežemo s pašo na območjih nad gozdno mejo. Takrat ali v starejši železni dobi (6. – 4. st. pr. Kr.) se verjetno začne tudi pravo planšarsko gospodarstvo. Razmeroma pogosta so najdišča iz rimske dobe (1.–4. st.), pozne antike (5.–6. st.) in zgodnjega srednjega veka (7.–10. st.). Najpozneje v zgodnjem srednjem veku so v gorah nad Bohinjem začeli nabirati železovo rudo.

ANDREJ ŠMUC, NIVES OGRINC, MAJA ANDRIČ, NINA CAF et al.: 6600 let klimatskega in človeškega vpliva na okolico Bohinjskega jezera

Leta 2012 smo v najgloblji del Bohinjskega jezera zavrtali več kot 12 m globoko vrtino. Usedline v zgornjih 4,5 m vrtine skrivajo podatke o geoloških procesih in človekovem vplivu na okolje v zadnjih 6600 letih. Proučevali smo geološke in kemične značilnosti jezerskih sedimentov ter fosilni pelod. Klimatska nihanja so vplivala na sestavo sedimenta in rastlinstvo v okolici jezera. Med vlažnejšimi obdobji voda v Bohinjsko jezero ni tekla le iz smeri Savice (tako kot danes), ampak tudi iz vzhodnega dela povodja (iz smeri Stare Fužine). Takrat so nastajale plasti, bogate s flišnim materialom. Več kot 5000 let paše in rudarjenja je vplivalo na alpske ekosisteme. Do prvih sprememb gozdnih sestojev zaradi človeka je prišlo že v bronasti dobi, ko je, verjetno zaradi paše, začel upadati delež jelke. V železni dobi, pred 2600 leti, so ljudje sekali in požigali večje površine gozda v okolici jezera kar je, v obdobju vlažne klime, sprožilo močno erozijo tal. Na predavanju bomo spregovorili tudi spremembah okolja v okolici Srednje vasi in o človekovem vplivu na vegetacijo v fužinarskem obdobju. Ali veste, koliko potresnih sunkov je bilo v zadnjih 6600 letih zabeleženih v plasteh Bohinjskega jezera? Vabljeni, da pridete na predavanje, kjer boste izvedeli tudi to.

 

PETEK, 13.10.2023, ob 19:00

NINA CAF, ANDREJ ŠMUC, et al.: Jezero na Planini pri jezeru – majhno jezerce, ki nam daje številne odgovore o vplivu klime in človeka na visokogorje Julijskih Alp

Jezero na Planini pri jezeru je majhno jezerce na istoimenski planini v Fužinarskih planinah, ki skriva marsikatere odgovore na vprašanja kako sta klima in predvsem človek v obdobju zadnjih ca. 13 000 let vplivala na širše območje Julijskih Alp. V času pleistocena je bila krajina precej drugačna kot danes, prevladovale so travniške površine, med drevesnimi taksoni sta prevladovala bor in breza. Območje, kjer je danes jezero, je bilo v tem obdobju  močvirje. V času globalne otoplitve (pred ca. 11 700 leti) se je močvirje ojezerilo, pričele so se pojavljati tudi druge drevesne vrste, med katerimi se je najbolj uveljavila smreka. Bukev in jelka sta se uveljavili kasneje, saj je bilo okolje zgodnjega holocena najverjetneje neprimerno. Vprašali se bomo zakaj?
Prvi sledovi človeka segajo v obdobje neolitika, ko zaznamo šibke sledove pašniških indikatorjev. Pašništvo se je pričelo bolj intenzivno uveljavljati v bronasti dobi ter je bilo v rimskem obdobju/srednjem veku že precej razvito. Vendar ali lahko povemo kaj več o tem kdaj so pastirji vzpostavili planino pri jezeru? Ali je novonastala planina vplivala na jezero, ki je danes povsem evtrofično (polno organskih snovi)? Ali lahko povemo kaj več o fužinarstvu in kakšen les so uporabljali za taljenje železa?

NINA CAF, ANDREJ ŠMUC, et al.: Ledvička – speča kraljica, ki nam šepeta o nihanju gozdne/drevesne meje v Julijskih Alpah

Jezero v Ledvicah ali kar »Ledvička« je jezero, ki se dandanes nahaja na drevesni meji, kjer posamezne macesne »viharnike« počasi nadomeščajo travniške površine in kamnita podlaga. Vrtina, ki smo jo uspeli dobiti iz jezera obsega obdobje zadnjih ca. 6200 let in nam daje vpogled v nihanje gozdne/drevesne meje in vpliva človeka na visokogorje v preteklosti.
Raziskava kaže, da je bila v jezeru skozi celotno obdobje zadnjih 6200 let počasna in nemotena sedimentacija. V sedimentu smo odkrili visoke odstotke glinenih mineralov, ki nakazujejo na dva različna izvora: in sicer z erozijo kamninske podlage porečja in/ali jih je v porečje posredno prinesel veter. Analize peloda nakazujejo, da je bila gozdna meja v obdobju eneolitika (6200–4300 pred sedanjostjo) višje kot je danes, nato pa se je najverjetneje zaradi šibkega a kontinuiranega vpliva počasi pričela nižati. Med rimskim obdobjem in visokim srednjim vekom je bila gozdna/drevesna meja ponovno v okolici ali nad jezerom, kar bi lahko v večji meri pripisali toplejši klimi. Kljub temu smo prepoznali številne antropogene indikatorje, ki skupaj s arheološkimi najdišči, kažejo na pomemben vpliv človeka v okolici. Pri tem se poraja vprašanje, kaj so ljudje počeli v okolici jezera ter kako so vplivali na okolje? Ali so bile v bližini kakšne planine, kjer so pasli živino? Navsezadnje, kaj je v širšem območju tako pomembno, da je ljudi gnalo v takšno ekstremno okolje?

VABLJENI!

https://www.tnp.si/sl/dogodek/14/predstavitev-paleoekoloskih-in-arheoloskih-raziskav-v-julijskih-alpah-bohinj.html

[PRESS via MA]

Predstavitev paleoekoloških in arheoloških raziskavah v Julijskih Alpah – Bled [PRESS]

V petih terminih se bo v soorganizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park, Arheoalpe, zavoda za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za arheologijo in Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Instituta Jožef Stefan ter Turizma Bohinj, zvrstilo 10 zanimivih predavanj o paleoekoloških in arheoloških raziskavah v Julijskih Alpah. Predavatelji bodo spregovorili o davnih sledeh človekove prisotnosti v gorah, raziskavah sedimentov in drugih zakladov v ledeniških jezerih, paleoekoloških in arheoloških dokazih o spreminjanju klime, zgodovini nabiralništva in o tem, kaj skrivajo milijoni let v kamninah.

Spored predavanj:

Vsako sredo od 27.9 do 25.10, ob 19.00.

Predstavitev paleoekoloških in arheoloških raziskav v Julijskih alpah - Bled

SREDA, 27.9.2023:

JANA HORVAT IN MIJA OGRIN: Davne sledi človeka v Julijskih Alpah

Po skoraj treh desetletjih terenskih pregledov in manjših arheoloških izkopavanj smo v visokogorju Julijskih Alp odkrili čez 60 arheoloških najdišč od 4. tisočletja pr. Kr. do konca 1. tisočletja po Kr. Predstavili bomo, kaj je ljudi gnalo v gore, kje so si postavljali skromna bivališča in kakšne sledove so pustili za seboj. Prvo močnejšo obljudenost v srednji in pozni bronasti dobi (14.–9. st. pr. Kr.) lahko že povežemo s pašo na območjih nad gozdno mejo. Takrat ali v starejši železni dobi (6. – 4. st. pr. Kr.) se verjetno začne tudi pravo planšarsko gospodarstvo. Razmeroma pogosta so najdišča iz rimske dobe (1.–4. st.), pozne antike (5.–6. st.) in zgodnjega srednjega veka (7.–10. st.). Najpozneje v zgodnjem srednjem veku so v gorah nad Bohinjem začeli nabirati železovo rudo.


SREDA, 4.10.2023:

ANDREJ ŠMUC, NINA CAF, NIVES OGRINC, MAJA ANDRIČ: Kako raziskujemo? Geološke, geokemične in palinološke raziskave jezerskih sedimentov

Današnji človeški vpliv na naravo in naravne procese je izjemno velik, kako pa je bilo v daljni preteklosti? Odgovori na to vprašanje se skrivajo v jezerih, ki so čudoviti arhivi, saj hranijo podatke o spremembah širše okolice jezera. Na geokemično sestavo jezerskih usedlin (sedimenta) in rastlinstvo v okolici jezera vplivata tako klima kot človek. S proučevanjem geoloških značilnosti sedimenta in cvetnega prahu v jezerih lahko rekonstruiramo tisočletja dolgo zgodovino okoljskih sprememb, od starejših plasti spodaj, do vse mlajših plasti nad njimi. Na predavanju bomo na kratko predstavili metode dela pri geoloških (mineralogija, sedimentologija, geokemija) in palinoloških raziskavah (proučevanje fosilnega cvetnega prahu). Predstavili bomo načine vzorčenja na terenu, laboratorijsko pripravo in analizo vzorcev ter možnosti in omejitve posameznih raziskovalnih metod. Na žalost nimamo časovnega stroja s katerim bi se lahko zapeljali v preteklost in tam izmerili, kakšna je bila nekdanja temperatura ali preverili kaj so nekoč počeli ljudje in koliko gozda so posekali/požgali. Ker sklepamo le na osnovi velikega števila posrednih, t.i. ‘multi proxi’ podatkov, vsaka raziskava lahko odgovori na veliko vprašanj in hkrati odpre še več novih.


ANDREJ ŠMUC, NIVES OGRINC, MAJA ANDRIČ, NINA CAF et al.: 6600 let klimatskega in človeškega vpliva na okolico Bohinjskega jezera

Leta 2012 smo v najgloblji del Bohinjskega jezera zavrtali več kot 12 m globoko vrtino. Usedline v zgornjih 4,5 m vrtine skrivajo podatke o geoloških procesih in človekovem vplivu na okolje v zadnjih 6600 letih. Proučevali smo geološke in kemične značilnosti jezerskih sedimentov ter fosilni pelod. Klimatska nihanja so vplivala na sestavo sedimenta in rastlinstvo v okolici jezera. Med vlažnejšimi obdobji voda v Bohinjsko jezero ni tekla le iz smeri Savice (tako kot danes), ampak tudi iz vzhodnega dela povodja (iz smeri Stare Fužine). Takrat so nastajale plasti, bogate s flišnim materialom. Več kot 5000 let paše in rudarjenja je vplivalo na alpske ekosisteme. Do prvih sprememb gozdnih sestojev zaradi človeka je prišlo že v bronasti dobi, ko je, verjetno zaradi paše, začel upadati delež jelke. V železni dobi, pred 2600 leti, so ljudje sekali in požigali večje površine gozda v okolici jezera kar je, v obdobju vlažne klime, sprožilo močno erozijo tal. Na predavanju bomo spregovorili tudi spremembah okolja v okolici Srednje vasi in o človekovem vplivu na vegetacijo v fužinarskem obdobju. Ali veste, koliko potresnih sunkov je bilo v zadnjih 6600 letih zabeleženih v plasteh Bohinjskega jezera? Vabljeni, da pridete na predavanje, kjer boste izvedeli tudi to.


SREDA, 11.10.2023:

NINA CAF, ANDREJ ŠMUC, et al.: Jezero na Planini pri jezeru – majhno jezerce, ki nam daje številne odgovore o vplivu klime in človeka na visokogorje Julijskih Alp

Jezero na Planini pri jezeru je majhno jezerce na istoimenski planini v Fužinarskih planinah, ki skriva marsikatere odgovore na vprašanja kako sta klima in predvsem človek v obdobju zadnjih ca. 13 000 let vplivala na širše območje Julijskih Alp. V času pleistocena je bila krajina precej drugačna kot danes, prevladovale so travniške površine, med drevesnimi taksoni sta prevladovala bor in breza. Območje, kjer je danes jezero, je bilo v tem obdobju  močvirje. V času globalne otoplitve (pred ca. 11 700 leti) se je močvirje ojezerilo, pričele so se pojavljati tudi druge drevesne vrste, med katerimi se je najbolj uveljavila smreka. Bukev in jelka sta se uveljavili kasneje, saj je bilo okolje zgodnjega holocena najverjetneje neprimerno. Vprašali se bomo zakaj?
Prvi sledovi človeka segajo v obdobje neolitika, ko zaznamo šibke sledove pašniških indikatorjev. Pašništvo se je pričelo bolj intenzivno uveljavljati v bronasti dobi ter je bilo v rimskem obdobju/srednjem veku že precej razvito. Vendar ali lahko povemo kaj več o tem kdaj so pastirji vzpostavili planino pri jezeru? Ali je novonastala planina vplivala na jezero, ki je danes povsem evtrofično (polno organskih snovi)? Ali lahko povemo kaj več o fužinarstvu in kakšen les so uporabljali za taljenje železa?

NINA CAF, ANDREJ ŠMUC, et al.: Ledvička – speča kraljica, ki nam šepeta o nihanju gozdne/drevesne meje v Julijskih Alpah

Jezero v Ledvicah ali kar »Ledvička« je jezero, ki se dandanes nahaja na drevesni meji, kjer posamezne macesne »viharnike« počasi nadomeščajo travniške površine in kamnita podlaga. Vrtina, ki smo jo uspeli dobiti iz jezera obsega obdobje zadnjih ca. 6200 let in nam daje vpogled v nihanje gozdne/drevesne meje in vpliva človeka na visokogorje v preteklosti.
Raziskava kaže, da je bila v jezeru skozi celotno obdobje zadnjih 6200 let počasna in nemotena sedimentacija. V sedimentu smo odkrili visoke odstotke glinenih mineralov, ki nakazujejo na dva različna izvora: in sicer z erozijo kamninske podlage porečja in/ali jih je v porečje posredno prinesel veter. Analize peloda nakazujejo, da je bila gozdna meja v obdobju eneolitika (6200–4300 pred sedanjostjo) višje kot je danes, nato pa se je najverjetneje zaradi šibkega a kontinuiranega vpliva počasi pričela nižati. Med rimskim obdobjem in visokim srednjim vekom je bila gozdna/drevesna meja ponovno v okolici ali nad jezerom, kar bi lahko v večji meri pripisali toplejši klimi. Kljub temu smo prepoznali številne antropogene indikatorje, ki skupaj s arheološkimi najdišči, kažejo na pomemben vpliv človeka v okolici. Pri tem se poraja vprašanje, kaj so ljudje počeli v okolici jezera ter kako so vplivali na okolje? Ali so bile v bližini kakšne planine, kjer so pasli živino? Navsezadnje, kaj je v širšem območju tako pomembno, da je ljudi gnalo v takšno ekstremno okolje?

SREDA, 18.10.2023:

ŽIGA ZWITTER: Zgodovina zeliščnega nabiralništva v Vzhodnih Alpah od poznega srednjega veka do sredine 20. stoletja in njeni okoljski učinki

Predavanje začenja kratek uvodni vpogled v tipične značilnosti travnikov in pašnikov v Vzhodnih Alpah in trende njihovega spreminjanja v času. Sledi predstavitev značilnih primerov zeli, ki so jih v Vzhodnih Alpah v obravnavanih stoletjih na travnikih in pašnikih v velikih količinah nabirali za človeško hrano, živinsko krmo in v okrasne namene. Številne zeli so v Alpah uporabljali lokalno, redkejše so bile vključene v širšo regionalno ali celo medcelinsko trgovino. Prava špajka, endemit iz Vzhodnih Alp, zaradi katerega so gospodarsko cenili številne takšne travnike in pašnike, ki so bili z vidika živinoreje slabo kakovostni, pa je bila dragocen izvozni artikel, s katerim so v znatnih količinah zalagali celo Egipt in Sirijo, mnogo dlje kot so na izvenevropske trge dobavljali alpsko planiko. Okoljski učinki masovnega nabiranja so bili zelo raznoliki, odvisni od rastlinske vrste, načina nabiranja ter širših gospodarskih in družbenih razmer, ki so bile v toku zgodovine izrazito dinamične. Ob številnih primerih trajnostnega nabiralništva, ki je navzlic masovnosti omogočalo dolgoročno ohranjanje nabiranih rastlinskih vrst, zgodovina v Vzhodnih Alpah ilustrira tudi prekomerno, netrajnostno nabiralništvo.

 

ANDREJ ŠMUC: Milijoni let Zemljine zgodovine ujeti v čudovite kamnine Julijskih Alp

Predavanje bo pravzaprav časovno popotovanje v daljne pra-začetke naših Julijskih Alp. Na potovanju si bomo ogledali kako so Julijske Alpe v svoji skorajda 300 milijonov let stari zgodovini popolnoma menjale svojo podobo. Pravzaprav večino časa sploh niso bile alpe, marveč morje. Da prav ste prebrali, naše alpe so večino svojega časa preživele na dnu včasih bolj plitvih, včasih bolj globljih toplih morij. Gostile so koralne grebene, morske polže in školjke, čudovite amonite in celotno plejado različnih rib. Mogočne tektonske sile so šele v zadnjih nekaj 10 milijonih let končale to morsko zgodbo in počasno dvigovanje je alpe dvignilo do današnjih višav, kjer jih zadnja 2 milijona let ne objemajo več topla morja, marveč hladni ledeniki. Geološki procesi pa seveda tako počasi kot hitro delujejo še dandanes, kar nam pričajo številni potresi, kamniti podori, plazovi in kar je še ostalih geoloških nemarnosti.

SREDA, 25.10.2023

ANDREJ GASPARI: Zgodnjesrednjeveška deblaka iz Blejskega jezera in arheološka odkritja na območju potopljenega ledeniškega obrusa pri Želečah: rezultati raziskav v letih 2019–2022

Predavanje se bo osredotočilo na predstavitev začetnih raziskav dveh zgodnjesrednjeveških čolnov deblakov iz Blejskega jezera ter rezultate arheološkega pregleda območja potopljenega ledeniškega pri Želečah. Prvi čoln so leta 2015 odkrili potapljači Društva za podvodne dejavnosti nedaleč od Grajskega kopališča, drugi pa je bil najden leta 2021 med arheološkim rekognosciranjem dna ob severovzhodni obali Otoka. Plovili sta izdelani iz macesnovega oz. lipovega debla, radiokarbonske datacije pa ju umeščajo v 8./9. stoletje. Deblaka sta starejša od arheološko dokumentiranega začetka zgodnjesrednjeveškega pokopavanja na Otoku in odpirata zanimiva vprašanja o rabi te simbolno in ambientalno izpostavljene lokacije v zgodnjem obdobju slovanske naselitve v Blejskem kotu.
Območje ledeniškega obrusa pri Želečah je bilo izbrano za arheološki pregled na podlagi predhodnih opažanj visokosrednjeveške lončenine in zanimive oblikovanosti potopljenega rtiča, ki z zadnjim obronkom sega okoli 30–40 metrov od obale. Zbrani podatki nakazujejo možnost obstoja lesene konstrukcije, domnevno povezane z ribištvom oziroma ribolovom.

MAJA ANDRIČ, ANDREJ ŠMUC, NIVES OGRINC, et. al.: Blejsko jezero v zadnjih 15.000 letih

Ob koncu zadnje ledene dobe je v okolici Blejskega jezera uspeval mešan gozd v katerem so prevladovali bor, breza in macesen, v toplejših obdobjih so se razširili tudi hrast, smreka in lipa. V tem obdobju so bili še prav posebej aktivni vulkanski centri na Islandiji in v Italiji. V vrtini, ki smo jo zvrtali v zalivu pod Vilo Bled smo našli tri plasti mikroskopskega vulkanskega pepela, dve izvirata iz ognjenikov v okolici Neaplja, tretja pa iz ognjenika Katla na Islandiji. Sediment, mlajši od 9500 let se na tem mestu žal ni ohranil (več o vzrokih za to na predavanju), so se pa mlajše plasti jezerskega sedimenta ohranile v najglobljem delu Blejskega jezera med otokom in Zako, kjer smo leta 2012 zvrtali novo, 12 m globoko vrtino. Na predavanju bomo prvič javno predstavili rezultate te raziskave. Odgovorili bomo na sledeča raziskovalna vprašanja: Kakšen je bil razvoj vegetacije v zadnjih 12.000 letih? V kakšnem okolju so nekoč živeli ljudje? Katere spremembe rastlinstva so posledica klimatskih nihanj, katere pa človekovega vpliva na okolje v različnih arheoloških obdobjih? Ali v sedimentu lahko zaznamo plasti, ki so nastale zaradi pogostejših poplav ali erozije tal?

Predavanja se vključujejo v Dneve evropske kulturne dediščine, sofinancira jih Občina Bled.

VABLJENI!

https://www.tnp.si/sl/dogodek/13/predstavitev-paleoekoloskih-in-arheoloskih-raziskav-v-julijskih-alpah-bled.html

 

[PRESS via MA]

MGML – O odkritjih rimskega stekla na Dunajski cesti (PRESS)

Predavanje terenskega arheologa dr. Marka Srake in muzejske svetnice dr. Bernarde Županek

Vse o presenetljivih steklenih najdbah iz emonskih grobov, raziskanih pod Dunajsko cesto poleti 2021, nam bosta ob aktualni razstavi najdb povedala arheolog iz Skupine Stik, ki je predmete odkril, in muzejska svetnica Mestnega muzeja Ljubljana, ki nove pridobitve za muzejsko zbirko kustodiata za antiko preučuje.

Sreda
23 Mar 2022
Čas: 18:00–19:00
Lokacija: Mestni muzej Ljubljana
Odrasli, študenti, seniorji

Na predavanju bo vodja terena na Dunajski cesti dr. Marko Sraka predstavil potek arheoloških raziskav ter orisal odkrite grobove in grobiščne strukture. Poseben poudarek bo namenil grobovom, iz katerih prihajajo najdbe, ki si jih bomo med predavanjem v muzejski zakladnici lahko tudi ogledali v živo. Kustosinja za antiko dr. Bernarda Županek pa bo predstavila razstavljene predmete in spregovorila o njihovi poti od najdbe do vitrine.

Poleti 2021 so arheološke raziskave ob Dunajski cesti v Ljubljani razkrile del severnega grobišča rimske Emone. Med pridatki iz 41 večinoma žganih grobov izstopajo številne steklene posode, še posebej izjemna je modra posoda na nogi z okrasom barvnih lis. Poleg bogatih steklenih predmetov, ki so predstavljeni na razstavi Krhko bogastvo iz emonskih grobov izjemna odkritja z Dunajske predstavljajo tudi temelji grobne parcele in nagrobni kamen z napisom, ki omenja Gaja Semonija Diligensa (Marljivega).


Prijave za udeležbo zbiramo na prijava@mgml.si

Dr. Marko Sraka je bil rojen leta 1984 v Murski Soboti. Po zaključku dodiplomskega študija je bil kot mladi raziskovalec zaposlen na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete, kjer je leta 2016 zagovarjal doktorsko disertacijo na temo radiokarbonskega datiranja in kronologij slovenskega neolitika in eneolitika. Od leta 2018 je kot arheolog zaposlen pri Skupini Stik pri kateri je kot terenski vodja med drugim sodeloval pri arheoloških raziskavah rimskih grobišč na Vošnjakovi, Vidovdanski, Nazorjevi, Čufarjevi, Dunajski in na Trgu Mladinskih delovnih brigad, med katerimi je bilo v zadnjih letih dokumentiranih skupno skoraj 300 novih Emonskih grobov.

Dr. Marko Sraka med terenskimi arheološkimi raziskavami na Dunajski cesti
Dr. Marko Sraka med terenskimi arheološkimi raziskavami na Dunajski cesti

Info:
MGML PRESS

MGML – Vino v srednjem veku (PRESS)

Vino v srednjem veku

Interdisciplinarno predavanje dr. Marka Prpiča

Srednjeveški vinarji so upali, da bodo začimbe podaljšale trajnost vina in delno tudi prekrile napake.

Torek, 15 Feb 2022
Čas: 17:00–18:00
Lokacija: Mestni muzej Ljubljana

Odrasli, študenti, seniorji

Menih preizkuša vino (13. stoletje)

Menih preizkuša vino (13. stoletje) © Wikimedia Commons, Public Domain

Srednji vek je podedoval veliko reči iz rimskega obdobja. Ena takih je tudi doddajanje začimb v vino. V srednjem veku so imeli veliko težav s shranjevanjem vina. Rimske amfore so bile dobra posoda za vino, saj so jih lahko dobro zatesnili. V srednjem veku so uprabljali sode, težave z vinom pa so se začele kmalu po tem, ko so začeli točiti vino iz soda. Pričakovali so, da bodo začimbe podaljšale trajnost vina in delno tudi prekrile napake.

Pri pridelavi vina so imeli pomembno vlogo srednjeveški samostani.

Predavanje je odprto za javnost; prijavo nanj nam pošljite na prijava@mgml.si.

Da nam bo vsem lažje, ne odpovedujemo, ampak prilagajamo.

Posamezno predavanje stane 5 €, sklop mesečnih pa 12 €.

Info:
MGML PRESS

MGML – Srednjeveška prehrana in verske zapovedi (PRESS)

Srednjeveški grad in življenje za njegovimi zidovi

Interdisciplinarno predavanje zgodovinarja dr. Marka Prpiča

O tem, kako je potekal dan in kakšni so bili odnosi na srednjeveškem gradu

Torek
30
Nov 2021
Čas: 17:00–18:00
Lokacija: Mestni muzej Ljubljana

Odrasli, študenti, seniorji

Srednjeveški grad in življenje za njegovimi zidovi

© https://en.wikipedia.org/wiki/Gluttony#/media/File:Hieronymus_Bosch_094.jpg

Hrani dušo in telo, navdihuje umetnost in vero, vpliva na politiko in okolje. Je del naše kulture. Vse to je hrana, ki nam lahko veliko pove o družbi v preteklosti in o tem, od česa in kako so ljudje živeli.

V minulih predavanjih smo se seznanili s srednjeveško družbo. Predstavili smo življenje in delo kmetov ter se seznanili z utripom mestnega življenj. Na naslednjem srečanju bomo nadaljevali s predstavitvijo življenja na srednjeveških gradovih, s tem kako je izgledal dnevni utrip na gradu, govorili bomo o delu služabnikov in gospodovih uradnikov.

Predavanje je odprto za javnost; prijavo nanj nam pošljite na prijava@mgml.si.

Da nam bo vsem lažje, ne odpovedujemo, ampak prilagajamo.

Posamezno predavanje stane 5 €, sklop mesečnih pa 12 €.

Info:
MGML PRESS