AMI – Predavanje o nezakonitoj trgovini starinima u Galeriji C8 [PRESS]

U petak, 14. lipnja 2024. u Galeriji C8 u 11 sati dr. Vojislav Filipović iz Arheološkog instituta u Beogradu održat će predavanje o gorućoj temi nezakonitog stjecanja, trgovine i krijumčarenja starinama na Zapadnom Balkanu, kao i o svojem dosadašnjem radu i stečenim iskustvima, te primjerima dobre prakse i postojećim problemima u različitim kontekstima.

Dr. Vojislav Filipović svoje znanstveno-istraživačke interese usmjerava uglavnom na prapovijesne studije, arheometalurgiju, eksperimentalnu arheologiju i problematiku nezakonite trgovine starinama, tj. arheološkim predmetima. Aktivno surađuje s državnim policijskim, carinskim i pravosudnim tijelima, kao i s Ministarstvom kulture Republike Srbije.

AMI PRESS

image placeholder

Foto: AMI PRESS.

AMZ – Panel: UMREŽAVANJE U MUZEJIMA: društveni mediji kao most između stvarnog i virtualnog [PRESS]

Arheološki muzej u Zagrebu vas poziva na panel o revoluciji društvenih medija u muzejskom svijetu.

UMREŽAVANJE U MUZEJIMA: DRUŠTVENI MEDIJI KAO MOST IZMEĐU STVARNOG I VIRTUALNOG

srijeda, 11. listopada 2023. u 11 sati
Arheološki muzej u Zagrebu
Velika dvorana, 1. kat

PRIJAVITE SE OVDJE

Panel Umrežavanje u muzejima: Društveni mediji kao most između stvarnog i virtualnog okupit će stručnjake i zaljubljenike u kulturu i muzeje kako bi istražili načine na koje društveni mediji oblikuju i revolucioniziraju muzejski svijet.

Muzeji su se oduvijek bavili čuvanjem, istraživanjem i izlaganjem kulturnog nasljeđa. No kako se digitalno doba razvija, muzeji su prepoznali moć društvenih medija kao sredstva za povećanje svoje dostupnosti i utjecaja. Ovaj panel istražit će na koje načine muzeji koriste društvene medije kako bi proširili svoj doseg, potaknuli edukaciju te interakciju s publikom.

Tijekom panela stručnjaci iz različitih područja analizirat će i raspravljati o:

inovacijama u muzejskom sektoru  – kako muzeji koriste društvene medije za privlačenje posjetitelja, promociju svojih izložbi i pričanju priča koje inspiriraju;

edukaciji kroz digitalne alate – kako se društveni mediji koriste za edukaciju publike i pružanja dubljeg razumijevanja kulturne baštine;

interakciji s publikom – kako muzeji potiču dijalog i interakciju s posjetiteljima putem društvenih medija;

promociji kulturne raznolikosti – kako društveni mediji pomažu muzejima u promociji različitih kulturnih izričaja

Panel Umrežavanje u muzejima: Društveni mediji kao most između stvarnog i virtualnog prvi je od 4 planirana događanja koje organizira Arheološki muzej u Zagrebu u Programu Stručna događanja AMZ 2023. Na prvom će sudjelovati istaknuti govornici koji će podijeliti svoje stručno znanje i iskustvo:

Doc. dr. sc. Krešimir Dabo – znanstveni suradnik na Institutu za migracije i narodnosti, predavač na kolegijima vezanim uz odnose s javnošću u kulturi, menadžment manifestacija i interpersonalnu komunikaciju na Veleučilištu Edward Bernays, Sveučilištu VERN, Hrvatskom katoličkom sveučilištu i Hrvatskim studijima;

Ivan Dorotić – glavni urednik i pokretač online magazina Vizkultura, fotograf, publicist i komunikacijski strateg;

Mihaela Kulej – ravnateljica Gradskog muzeja Virovitica;

Dario Marčac – tiktoker, kreator sadržaja na društvenim mrežama, osnivač Crew zajednice.

Panel Umrežavanje u muzejima: Društveni mediji kao most između stvarnog i virtualnog nezaobilazna je prilika za sve zainteresirane za budućnost muzeja i ulogu društvenih medija u oblikovanju kulturnog nasljeđa. Bez obzira jeste li stručnjak iz muzejskog i/ili kulturnog sektora, student ili jednostavno entuzijast za kulturu, ovaj panel će vas inspirirati i obogatiti vaše razumijevanje kako se muzeji umrežavaju s publikom putem digitalnih medija. Pridružite nam se na panelu Umrežavanje u muzejima: Društveni mediji kao most između stvarnog i virtualnog i zajedno istražimo kako društveni mediji postaju most između stvarnog i virtualnog svijeta.

Panelisti:

Doc. dr. sc. Krešimir Dabo znanstveni je suradnik na Institutu za migracije i narodnosti. Završio je preddiplomski stručni studij ekonomije, smjer turistički menadžment na Zagrebačkoj školi za menadžment. Specijalistički stručni diplomski studij Upravljanje poslovnim komunikacijama završio je na Sveučilištu VERN´, a drugi, diplomski, sveučilišni studij završio je pri Sveučilištu Sjever, na studiju komunikacijskih znanosti i odnosa s javnošću. Završio je jednogodišnji studij pri Centru za mirovne studije u Zagrebu. Doktorirao je u području društvenih znanosti, polje informacijsko-komunikacijske znanosti, grana komunikologija pri Sveučilištu Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku.
Profesionalnu karijeru počeo je na području novinarstva, radeći u uredništvima nekoliko medijskih kuća, počevši od Radio Studenta, pa do Hrvatskog radija, Televizije Z1 do RTL Televizije. Radio je u Odjelu za odnose s javnošću na RTL Televiziji, a šest je godina vodio Službu za odnose s javnošću i marketing u Ansamblu LADO. Na mjesto ravnatelja Ansambla LADO imenovan je 1. siječnja 2015. s mandatom od četiri godine. Kao vanjski suradnik, uz Veleučilište Edward Bernays, predaje na Sveučilištu VERN’, Hrvatskom katoličkom sveučilištu i Hrvatskim studijima kolegije vezane uz odnose s javnošću u kulturi, menadžment manifestacija i interpersonalnu komunikaciju.

Ivan Dorotić je glavni urednik i pokretač online magazina Vizkultura – nezavisne platforme koja se u 10 godina postojanja prometnula u jedan od najznačajnijih domaćih medija suvremene kulture i umjetnosti. Dio je fotografskog dvojca Bosnić+Dorotić specijaliziranog za arhitektonsku fotografiju, kontinuirano surađujući s brojnim domaćim arhitektima/icama te arhitektonskim studijima, dokumentirajući projekte koji su bili laureati ili nominirani za neke od najvažnijih domaćih, regionalnih i međunarodnih arhitektonskih i dizajnerskih nagrada. Posljednjih 15 godina aktivno sudjeluje na domaćoj kulturno-umjetničkoj sceni kroz širok dijapazon uloga; kao urednik, fotograf, arhitekt, kreativni direktor, publicist, kustos te komunikacijski strateg i medijski stručnjak u sferi kulture i umjetnosti, surađujući s muzejima, galerijama i arhitektonskim studijima. Bio je dio multidisciplinarnog autorskog tima koji je predstavljao Hrvatsku na 17. Venecijanskom bijenalu arhitekture 2021. godine te dio komunikacijskog tima hrvatskih paviljona na 18. Venecijanskom bijenalu 2023. te 23. Milanskom trijenalu 2022. u ulozi službenog fotografa, voditelja komunikacije, odnosa s javnošću i društvenih mreža. Od otvorenja Muzeja Apoksiomena u Malom Lošinju do danas angažiran je kao autor svih službenih autorskih fotografija muzeja te voditelj kreativne direkcije digitalne komunikacije muzeja i društvenih mreža, a jedan je od koautora Žute sobe – dijela stalnog postava muzeja. Izlagao je na šest samostalnih i dvadesetak grupnih izložbi. Fotografije su mu kontinuirano publicirane u brojnim stručnim inozemnim dizajnerskim i arhitektonskim magazinima.

Mihaela Kulej profesorica je povijest umjetnosti i filozofije, doktorandica na Filozofskom fakultetu, Odjelu informacijskih i komunikacijskih znanosti, područje Muzeologija, dugogodišnja ravnateljica Gradskog muzeja Virovitica – muzeja koji 2020. godine dobiva nagradu Hrvatskog muzejskog društva za najbolji stalni postav, a 2022. godine  ŽIVA nagradu Foruma slavenskih kultura za najbolji slavenski muzej. Svim time Mihaela Kulej pokazuje izuzetnu stručnost u obavljanju muzejske djelatnosti i vođenju muzeja. Osim primarne muzejske djelatnosti kroz dokumentiranje, čuvanje i obrađivanje građe, Mihaela uspješno organizira niz izložbi te obogaćuje djelatnost Muzeja u pedagoško – edukativnom aspektu kroz organizaciju raznovrsnih radionica i poticanja djelatnika muzeja na kreativno – edukativan rad, po čemu su postali prepoznatljivi u široj zajednici. Također, uspješno je završila i implementirala muzeološku koncepciju novog stalnog postava “Drveno doba” u prostor novoobnovljenog Dvorca Pejačević. Bila je aktivni sudionik i stručni suradnik na integriranom projektu “5 do 12 za Dvorac” koji je uspješno završen 2019. godine, a Muzej je na četiri etaže otvorio vrata ne samo stalnog postava, već i svih dodatnih sadržaja prema današnjim muzejskim standardima.

Dario Marčac je istinski predstavnik Z generacije, mlade i nove publike koja se treba povezati s muzejima. Ovako kaže za sebe:
Pozdrav! Ja sam Dario Marčac i pomažem brendovima i kreatorima da izgrade uspješne profile na TikToku.
Na svom TikTok profilu imam preko 500.000 pratitelja, a moji klijenti su ostvarili preko 120 milijuna pregleda. Osnivač sam Crew zajednice koja ukupno broji preko 8 milijuna pratitelja i predstavlja najveću zajednicu TikTok kreatora u regiji Hrvatske, Srbije, Bosne i Hercegovine, Crne Gore, Slovenije i Austrije. TikTok kreatori unutar zajednice Crew su birani prema tri glavna kriterija: dobronamjeran sadržaj, snaga njihove zajednice i profesionalan pristup.
Osim na TikToku, redovito objavljujem sadržaj na LinkedInu, Instagramu, Facebooku i YouTubeu. Ukupno preko 850.000 pratitelja redovito prati moj sadržaj. Ostvario sam suradnju s preko 70 brendova, kroz koje većini kompanija vodim njihove TikTok profile ili organiziram TikTok marketinške kampanje. Brendovima koji su prepoznali snagu najbrže rastuće TikTok platforme i koji žele samostalno stvarati sadržaj održavam edukacije, mentoring i radionice kako bi brže savladali potpuni drugačiji koncept stvaranja sadržaja u odnosu na Instagram i Facebook.
Osim toga, najmlađi sam kolumnist Jutarnjeg lista te redoviti gost brojnih konferencija i festivala gdje govorim o TikToku, Influencer marketingu, kreiranju sadržaja i društvenim mrežama.
Mediji redovito prenose moj rad, a moj izazov #BookTok u kojem je sudjelovalo 16 školskih knjižničara iz cijele Hrvatske bio je popraćen u emisijama nacionalnih TV postaja, novinama i časopisima.
Kao stručnjak za TikTok, pomažem brendovima da iskoriste potencijal ove platforme i postignu uspjeh.

Dodatne informacije: zbabic@amz.hr

PRIJAVITE SE OVDJE

Program Stručna događanja AMZ 2023. sufinanciran je sredstvima Ministarstva kulture i medija Republike Hrvatske

Predstavitev paleoekoloških in arheoloških raziskavah v Julijskih Alpah – Bohinj [PRESS]

V dveh terminih se bodo v soorganizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park, Arheoalpe, zavoda za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Instituta Jožef Stefan in Turizma Bohinj zvrstila 4 zanimiva predavanja o paleoekoloških in arheoloških raziskavah v Julijskih Alpah. Predavatelji bodo spregovorili o davnih sledeh človekove prisotnosti v gorah, raziskavah sedimentov in drugih zakladov v ledeniških jezerih in paleoekoloških in arheoloških dokazih o spreminjanju klime.
Predstavitev paleoekoloških in arheoloških raziskav v Julijskih alpah - Bohinj

PETEK, 6.10.2023 ob 19:00

JANA HORVAT IN MIJA OGRIN: Davne sledi človeka v Julijskih Alpah

Po skoraj treh desetletjih terenskih pregledov in manjših arheoloških izkopavanj smo v visokogorju Julijskih Alp odkrili čez 60 arheoloških najdišč od 4. tisočletja pr. Kr. do konca 1. tisočletja po Kr. Predstavili bomo, kaj je ljudi gnalo v gore, kje so si postavljali skromna bivališča in kakšne sledove so pustili za seboj. Prvo močnejšo obljudenost v srednji in pozni bronasti dobi (14.–9. st. pr. Kr.) lahko že povežemo s pašo na območjih nad gozdno mejo. Takrat ali v starejši železni dobi (6. – 4. st. pr. Kr.) se verjetno začne tudi pravo planšarsko gospodarstvo. Razmeroma pogosta so najdišča iz rimske dobe (1.–4. st.), pozne antike (5.–6. st.) in zgodnjega srednjega veka (7.–10. st.). Najpozneje v zgodnjem srednjem veku so v gorah nad Bohinjem začeli nabirati železovo rudo.

ANDREJ ŠMUC, NIVES OGRINC, MAJA ANDRIČ, NINA CAF et al.: 6600 let klimatskega in človeškega vpliva na okolico Bohinjskega jezera

Leta 2012 smo v najgloblji del Bohinjskega jezera zavrtali več kot 12 m globoko vrtino. Usedline v zgornjih 4,5 m vrtine skrivajo podatke o geoloških procesih in človekovem vplivu na okolje v zadnjih 6600 letih. Proučevali smo geološke in kemične značilnosti jezerskih sedimentov ter fosilni pelod. Klimatska nihanja so vplivala na sestavo sedimenta in rastlinstvo v okolici jezera. Med vlažnejšimi obdobji voda v Bohinjsko jezero ni tekla le iz smeri Savice (tako kot danes), ampak tudi iz vzhodnega dela povodja (iz smeri Stare Fužine). Takrat so nastajale plasti, bogate s flišnim materialom. Več kot 5000 let paše in rudarjenja je vplivalo na alpske ekosisteme. Do prvih sprememb gozdnih sestojev zaradi človeka je prišlo že v bronasti dobi, ko je, verjetno zaradi paše, začel upadati delež jelke. V železni dobi, pred 2600 leti, so ljudje sekali in požigali večje površine gozda v okolici jezera kar je, v obdobju vlažne klime, sprožilo močno erozijo tal. Na predavanju bomo spregovorili tudi spremembah okolja v okolici Srednje vasi in o človekovem vplivu na vegetacijo v fužinarskem obdobju. Ali veste, koliko potresnih sunkov je bilo v zadnjih 6600 letih zabeleženih v plasteh Bohinjskega jezera? Vabljeni, da pridete na predavanje, kjer boste izvedeli tudi to.

 

PETEK, 13.10.2023, ob 19:00

NINA CAF, ANDREJ ŠMUC, et al.: Jezero na Planini pri jezeru – majhno jezerce, ki nam daje številne odgovore o vplivu klime in človeka na visokogorje Julijskih Alp

Jezero na Planini pri jezeru je majhno jezerce na istoimenski planini v Fužinarskih planinah, ki skriva marsikatere odgovore na vprašanja kako sta klima in predvsem človek v obdobju zadnjih ca. 13 000 let vplivala na širše območje Julijskih Alp. V času pleistocena je bila krajina precej drugačna kot danes, prevladovale so travniške površine, med drevesnimi taksoni sta prevladovala bor in breza. Območje, kjer je danes jezero, je bilo v tem obdobju  močvirje. V času globalne otoplitve (pred ca. 11 700 leti) se je močvirje ojezerilo, pričele so se pojavljati tudi druge drevesne vrste, med katerimi se je najbolj uveljavila smreka. Bukev in jelka sta se uveljavili kasneje, saj je bilo okolje zgodnjega holocena najverjetneje neprimerno. Vprašali se bomo zakaj?
Prvi sledovi človeka segajo v obdobje neolitika, ko zaznamo šibke sledove pašniških indikatorjev. Pašništvo se je pričelo bolj intenzivno uveljavljati v bronasti dobi ter je bilo v rimskem obdobju/srednjem veku že precej razvito. Vendar ali lahko povemo kaj več o tem kdaj so pastirji vzpostavili planino pri jezeru? Ali je novonastala planina vplivala na jezero, ki je danes povsem evtrofično (polno organskih snovi)? Ali lahko povemo kaj več o fužinarstvu in kakšen les so uporabljali za taljenje železa?

NINA CAF, ANDREJ ŠMUC, et al.: Ledvička – speča kraljica, ki nam šepeta o nihanju gozdne/drevesne meje v Julijskih Alpah

Jezero v Ledvicah ali kar »Ledvička« je jezero, ki se dandanes nahaja na drevesni meji, kjer posamezne macesne »viharnike« počasi nadomeščajo travniške površine in kamnita podlaga. Vrtina, ki smo jo uspeli dobiti iz jezera obsega obdobje zadnjih ca. 6200 let in nam daje vpogled v nihanje gozdne/drevesne meje in vpliva človeka na visokogorje v preteklosti.
Raziskava kaže, da je bila v jezeru skozi celotno obdobje zadnjih 6200 let počasna in nemotena sedimentacija. V sedimentu smo odkrili visoke odstotke glinenih mineralov, ki nakazujejo na dva različna izvora: in sicer z erozijo kamninske podlage porečja in/ali jih je v porečje posredno prinesel veter. Analize peloda nakazujejo, da je bila gozdna meja v obdobju eneolitika (6200–4300 pred sedanjostjo) višje kot je danes, nato pa se je najverjetneje zaradi šibkega a kontinuiranega vpliva počasi pričela nižati. Med rimskim obdobjem in visokim srednjim vekom je bila gozdna/drevesna meja ponovno v okolici ali nad jezerom, kar bi lahko v večji meri pripisali toplejši klimi. Kljub temu smo prepoznali številne antropogene indikatorje, ki skupaj s arheološkimi najdišči, kažejo na pomemben vpliv človeka v okolici. Pri tem se poraja vprašanje, kaj so ljudje počeli v okolici jezera ter kako so vplivali na okolje? Ali so bile v bližini kakšne planine, kjer so pasli živino? Navsezadnje, kaj je v širšem območju tako pomembno, da je ljudi gnalo v takšno ekstremno okolje?

VABLJENI!

https://www.tnp.si/sl/dogodek/14/predstavitev-paleoekoloskih-in-arheoloskih-raziskav-v-julijskih-alpah-bohinj.html

[PRESS via MA]

Predstavitev paleoekoloških in arheoloških raziskavah v Julijskih Alpah – Bled [PRESS]

V petih terminih se bo v soorganizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park, Arheoalpe, zavoda za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za arheologijo in Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Instituta Jožef Stefan ter Turizma Bohinj, zvrstilo 10 zanimivih predavanj o paleoekoloških in arheoloških raziskavah v Julijskih Alpah. Predavatelji bodo spregovorili o davnih sledeh človekove prisotnosti v gorah, raziskavah sedimentov in drugih zakladov v ledeniških jezerih, paleoekoloških in arheoloških dokazih o spreminjanju klime, zgodovini nabiralništva in o tem, kaj skrivajo milijoni let v kamninah.

Spored predavanj:

Vsako sredo od 27.9 do 25.10, ob 19.00.

Predstavitev paleoekoloških in arheoloških raziskav v Julijskih alpah - Bled

SREDA, 27.9.2023:

JANA HORVAT IN MIJA OGRIN: Davne sledi človeka v Julijskih Alpah

Po skoraj treh desetletjih terenskih pregledov in manjših arheoloških izkopavanj smo v visokogorju Julijskih Alp odkrili čez 60 arheoloških najdišč od 4. tisočletja pr. Kr. do konca 1. tisočletja po Kr. Predstavili bomo, kaj je ljudi gnalo v gore, kje so si postavljali skromna bivališča in kakšne sledove so pustili za seboj. Prvo močnejšo obljudenost v srednji in pozni bronasti dobi (14.–9. st. pr. Kr.) lahko že povežemo s pašo na območjih nad gozdno mejo. Takrat ali v starejši železni dobi (6. – 4. st. pr. Kr.) se verjetno začne tudi pravo planšarsko gospodarstvo. Razmeroma pogosta so najdišča iz rimske dobe (1.–4. st.), pozne antike (5.–6. st.) in zgodnjega srednjega veka (7.–10. st.). Najpozneje v zgodnjem srednjem veku so v gorah nad Bohinjem začeli nabirati železovo rudo.


SREDA, 4.10.2023:

ANDREJ ŠMUC, NINA CAF, NIVES OGRINC, MAJA ANDRIČ: Kako raziskujemo? Geološke, geokemične in palinološke raziskave jezerskih sedimentov

Današnji človeški vpliv na naravo in naravne procese je izjemno velik, kako pa je bilo v daljni preteklosti? Odgovori na to vprašanje se skrivajo v jezerih, ki so čudoviti arhivi, saj hranijo podatke o spremembah širše okolice jezera. Na geokemično sestavo jezerskih usedlin (sedimenta) in rastlinstvo v okolici jezera vplivata tako klima kot človek. S proučevanjem geoloških značilnosti sedimenta in cvetnega prahu v jezerih lahko rekonstruiramo tisočletja dolgo zgodovino okoljskih sprememb, od starejših plasti spodaj, do vse mlajših plasti nad njimi. Na predavanju bomo na kratko predstavili metode dela pri geoloških (mineralogija, sedimentologija, geokemija) in palinoloških raziskavah (proučevanje fosilnega cvetnega prahu). Predstavili bomo načine vzorčenja na terenu, laboratorijsko pripravo in analizo vzorcev ter možnosti in omejitve posameznih raziskovalnih metod. Na žalost nimamo časovnega stroja s katerim bi se lahko zapeljali v preteklost in tam izmerili, kakšna je bila nekdanja temperatura ali preverili kaj so nekoč počeli ljudje in koliko gozda so posekali/požgali. Ker sklepamo le na osnovi velikega števila posrednih, t.i. ‘multi proxi’ podatkov, vsaka raziskava lahko odgovori na veliko vprašanj in hkrati odpre še več novih.


ANDREJ ŠMUC, NIVES OGRINC, MAJA ANDRIČ, NINA CAF et al.: 6600 let klimatskega in človeškega vpliva na okolico Bohinjskega jezera

Leta 2012 smo v najgloblji del Bohinjskega jezera zavrtali več kot 12 m globoko vrtino. Usedline v zgornjih 4,5 m vrtine skrivajo podatke o geoloških procesih in človekovem vplivu na okolje v zadnjih 6600 letih. Proučevali smo geološke in kemične značilnosti jezerskih sedimentov ter fosilni pelod. Klimatska nihanja so vplivala na sestavo sedimenta in rastlinstvo v okolici jezera. Med vlažnejšimi obdobji voda v Bohinjsko jezero ni tekla le iz smeri Savice (tako kot danes), ampak tudi iz vzhodnega dela povodja (iz smeri Stare Fužine). Takrat so nastajale plasti, bogate s flišnim materialom. Več kot 5000 let paše in rudarjenja je vplivalo na alpske ekosisteme. Do prvih sprememb gozdnih sestojev zaradi človeka je prišlo že v bronasti dobi, ko je, verjetno zaradi paše, začel upadati delež jelke. V železni dobi, pred 2600 leti, so ljudje sekali in požigali večje površine gozda v okolici jezera kar je, v obdobju vlažne klime, sprožilo močno erozijo tal. Na predavanju bomo spregovorili tudi spremembah okolja v okolici Srednje vasi in o človekovem vplivu na vegetacijo v fužinarskem obdobju. Ali veste, koliko potresnih sunkov je bilo v zadnjih 6600 letih zabeleženih v plasteh Bohinjskega jezera? Vabljeni, da pridete na predavanje, kjer boste izvedeli tudi to.


SREDA, 11.10.2023:

NINA CAF, ANDREJ ŠMUC, et al.: Jezero na Planini pri jezeru – majhno jezerce, ki nam daje številne odgovore o vplivu klime in človeka na visokogorje Julijskih Alp

Jezero na Planini pri jezeru je majhno jezerce na istoimenski planini v Fužinarskih planinah, ki skriva marsikatere odgovore na vprašanja kako sta klima in predvsem človek v obdobju zadnjih ca. 13 000 let vplivala na širše območje Julijskih Alp. V času pleistocena je bila krajina precej drugačna kot danes, prevladovale so travniške površine, med drevesnimi taksoni sta prevladovala bor in breza. Območje, kjer je danes jezero, je bilo v tem obdobju  močvirje. V času globalne otoplitve (pred ca. 11 700 leti) se je močvirje ojezerilo, pričele so se pojavljati tudi druge drevesne vrste, med katerimi se je najbolj uveljavila smreka. Bukev in jelka sta se uveljavili kasneje, saj je bilo okolje zgodnjega holocena najverjetneje neprimerno. Vprašali se bomo zakaj?
Prvi sledovi človeka segajo v obdobje neolitika, ko zaznamo šibke sledove pašniških indikatorjev. Pašništvo se je pričelo bolj intenzivno uveljavljati v bronasti dobi ter je bilo v rimskem obdobju/srednjem veku že precej razvito. Vendar ali lahko povemo kaj več o tem kdaj so pastirji vzpostavili planino pri jezeru? Ali je novonastala planina vplivala na jezero, ki je danes povsem evtrofično (polno organskih snovi)? Ali lahko povemo kaj več o fužinarstvu in kakšen les so uporabljali za taljenje železa?

NINA CAF, ANDREJ ŠMUC, et al.: Ledvička – speča kraljica, ki nam šepeta o nihanju gozdne/drevesne meje v Julijskih Alpah

Jezero v Ledvicah ali kar »Ledvička« je jezero, ki se dandanes nahaja na drevesni meji, kjer posamezne macesne »viharnike« počasi nadomeščajo travniške površine in kamnita podlaga. Vrtina, ki smo jo uspeli dobiti iz jezera obsega obdobje zadnjih ca. 6200 let in nam daje vpogled v nihanje gozdne/drevesne meje in vpliva človeka na visokogorje v preteklosti.
Raziskava kaže, da je bila v jezeru skozi celotno obdobje zadnjih 6200 let počasna in nemotena sedimentacija. V sedimentu smo odkrili visoke odstotke glinenih mineralov, ki nakazujejo na dva različna izvora: in sicer z erozijo kamninske podlage porečja in/ali jih je v porečje posredno prinesel veter. Analize peloda nakazujejo, da je bila gozdna meja v obdobju eneolitika (6200–4300 pred sedanjostjo) višje kot je danes, nato pa se je najverjetneje zaradi šibkega a kontinuiranega vpliva počasi pričela nižati. Med rimskim obdobjem in visokim srednjim vekom je bila gozdna/drevesna meja ponovno v okolici ali nad jezerom, kar bi lahko v večji meri pripisali toplejši klimi. Kljub temu smo prepoznali številne antropogene indikatorje, ki skupaj s arheološkimi najdišči, kažejo na pomemben vpliv človeka v okolici. Pri tem se poraja vprašanje, kaj so ljudje počeli v okolici jezera ter kako so vplivali na okolje? Ali so bile v bližini kakšne planine, kjer so pasli živino? Navsezadnje, kaj je v širšem območju tako pomembno, da je ljudi gnalo v takšno ekstremno okolje?

SREDA, 18.10.2023:

ŽIGA ZWITTER: Zgodovina zeliščnega nabiralništva v Vzhodnih Alpah od poznega srednjega veka do sredine 20. stoletja in njeni okoljski učinki

Predavanje začenja kratek uvodni vpogled v tipične značilnosti travnikov in pašnikov v Vzhodnih Alpah in trende njihovega spreminjanja v času. Sledi predstavitev značilnih primerov zeli, ki so jih v Vzhodnih Alpah v obravnavanih stoletjih na travnikih in pašnikih v velikih količinah nabirali za človeško hrano, živinsko krmo in v okrasne namene. Številne zeli so v Alpah uporabljali lokalno, redkejše so bile vključene v širšo regionalno ali celo medcelinsko trgovino. Prava špajka, endemit iz Vzhodnih Alp, zaradi katerega so gospodarsko cenili številne takšne travnike in pašnike, ki so bili z vidika živinoreje slabo kakovostni, pa je bila dragocen izvozni artikel, s katerim so v znatnih količinah zalagali celo Egipt in Sirijo, mnogo dlje kot so na izvenevropske trge dobavljali alpsko planiko. Okoljski učinki masovnega nabiranja so bili zelo raznoliki, odvisni od rastlinske vrste, načina nabiranja ter širših gospodarskih in družbenih razmer, ki so bile v toku zgodovine izrazito dinamične. Ob številnih primerih trajnostnega nabiralništva, ki je navzlic masovnosti omogočalo dolgoročno ohranjanje nabiranih rastlinskih vrst, zgodovina v Vzhodnih Alpah ilustrira tudi prekomerno, netrajnostno nabiralništvo.

 

ANDREJ ŠMUC: Milijoni let Zemljine zgodovine ujeti v čudovite kamnine Julijskih Alp

Predavanje bo pravzaprav časovno popotovanje v daljne pra-začetke naših Julijskih Alp. Na potovanju si bomo ogledali kako so Julijske Alpe v svoji skorajda 300 milijonov let stari zgodovini popolnoma menjale svojo podobo. Pravzaprav večino časa sploh niso bile alpe, marveč morje. Da prav ste prebrali, naše alpe so večino svojega časa preživele na dnu včasih bolj plitvih, včasih bolj globljih toplih morij. Gostile so koralne grebene, morske polže in školjke, čudovite amonite in celotno plejado različnih rib. Mogočne tektonske sile so šele v zadnjih nekaj 10 milijonih let končale to morsko zgodbo in počasno dvigovanje je alpe dvignilo do današnjih višav, kjer jih zadnja 2 milijona let ne objemajo več topla morja, marveč hladni ledeniki. Geološki procesi pa seveda tako počasi kot hitro delujejo še dandanes, kar nam pričajo številni potresi, kamniti podori, plazovi in kar je še ostalih geoloških nemarnosti.

SREDA, 25.10.2023

ANDREJ GASPARI: Zgodnjesrednjeveška deblaka iz Blejskega jezera in arheološka odkritja na območju potopljenega ledeniškega obrusa pri Želečah: rezultati raziskav v letih 2019–2022

Predavanje se bo osredotočilo na predstavitev začetnih raziskav dveh zgodnjesrednjeveških čolnov deblakov iz Blejskega jezera ter rezultate arheološkega pregleda območja potopljenega ledeniškega pri Želečah. Prvi čoln so leta 2015 odkrili potapljači Društva za podvodne dejavnosti nedaleč od Grajskega kopališča, drugi pa je bil najden leta 2021 med arheološkim rekognosciranjem dna ob severovzhodni obali Otoka. Plovili sta izdelani iz macesnovega oz. lipovega debla, radiokarbonske datacije pa ju umeščajo v 8./9. stoletje. Deblaka sta starejša od arheološko dokumentiranega začetka zgodnjesrednjeveškega pokopavanja na Otoku in odpirata zanimiva vprašanja o rabi te simbolno in ambientalno izpostavljene lokacije v zgodnjem obdobju slovanske naselitve v Blejskem kotu.
Območje ledeniškega obrusa pri Želečah je bilo izbrano za arheološki pregled na podlagi predhodnih opažanj visokosrednjeveške lončenine in zanimive oblikovanosti potopljenega rtiča, ki z zadnjim obronkom sega okoli 30–40 metrov od obale. Zbrani podatki nakazujejo možnost obstoja lesene konstrukcije, domnevno povezane z ribištvom oziroma ribolovom.

MAJA ANDRIČ, ANDREJ ŠMUC, NIVES OGRINC, et. al.: Blejsko jezero v zadnjih 15.000 letih

Ob koncu zadnje ledene dobe je v okolici Blejskega jezera uspeval mešan gozd v katerem so prevladovali bor, breza in macesen, v toplejših obdobjih so se razširili tudi hrast, smreka in lipa. V tem obdobju so bili še prav posebej aktivni vulkanski centri na Islandiji in v Italiji. V vrtini, ki smo jo zvrtali v zalivu pod Vilo Bled smo našli tri plasti mikroskopskega vulkanskega pepela, dve izvirata iz ognjenikov v okolici Neaplja, tretja pa iz ognjenika Katla na Islandiji. Sediment, mlajši od 9500 let se na tem mestu žal ni ohranil (več o vzrokih za to na predavanju), so se pa mlajše plasti jezerskega sedimenta ohranile v najglobljem delu Blejskega jezera med otokom in Zako, kjer smo leta 2012 zvrtali novo, 12 m globoko vrtino. Na predavanju bomo prvič javno predstavili rezultate te raziskave. Odgovorili bomo na sledeča raziskovalna vprašanja: Kakšen je bil razvoj vegetacije v zadnjih 12.000 letih? V kakšnem okolju so nekoč živeli ljudje? Katere spremembe rastlinstva so posledica klimatskih nihanj, katere pa človekovega vpliva na okolje v različnih arheoloških obdobjih? Ali v sedimentu lahko zaznamo plasti, ki so nastale zaradi pogostejših poplav ali erozije tal?

Predavanja se vključujejo v Dneve evropske kulturne dediščine, sofinancira jih Občina Bled.

VABLJENI!

https://www.tnp.si/sl/dogodek/13/predstavitev-paleoekoloskih-in-arheoloskih-raziskav-v-julijskih-alpah-bled.html

 

[PRESS via MA]

AMZ – Godišnji znanstveni skup Hrvatskog arheološkog društva TISUĆLJEĆA MEĐU RIJEKAMA – ARHEOLOGIJA MEĐURJEČJA održat će se u Belom Manastiru od 2. do. 6. listopada 2023. [PRESS]

Godišnji znanstveni skup Hrvatskog arheološkog društva TISUĆLJEĆA MEĐU RIJEKAMA – ARHEOLOGIJA MEĐURJEČJA održat će se u Belom Manastiru od 2. do. 6. listopada 2023. godine. Svečano otvorenje znanstvenog skupa održat će se u utorak, 3. listopada s početkom u 9 sati, u Etnološkom centru baranjske baštine u Belom Manastiru. Na izdvojenoj lokaciji, u sklopu znanstvenog skupa, održat će se Svečano uručenje nagrada Hrvatskog arheološkog društva za 2021. godinu i otvorenje dvije izložbe u Arheološkom muzeju Osijek.

Ove godine Arheološki muzej u Zagrebu suorganizator je znanstvenog skupa Hrvatskog arheološkog društva TISUĆLJEĆA MEĐU RIJEKAMA – ARHEOLOGIJA MEĐURJEČJA uz Centar za kulturu grada Belog Manastira, Etnološki centar baranjske baštine, Arheološki muzeja Osijek i Institut za arheologiju.

Znanstveni skup
TISUĆLJEĆA MEĐU RIJEKAMA – ARHEOLOGIJA MEĐURJEČJA
2. – 6. 10. 2023.
Otvorenje znanstvenog skupa 3. 10. 2023. u 9 sati
Etnološki centar baranjske baštine
Ul. kralja Tomislava 70
Beli Manastir

Preuzmite knjigu sažetaka i program godišnjeg znanstvenog skupa Hrvatskog arheološkog društva

Sudionici znanstvenog skupa TISUĆLJEĆA MEĐU RIJEKAMA – ARHEOLOGIJA MEĐURJEČJA u svojim izlaganjima dat će pregled rezultata najnovijih zaštitnih i sustavnih arheoloških istraživanja, te također i multidisciplinarnih istraživanja, zatim izdavačke i izložbene djelatnosti.

Iz programa izdvajamo predavanje Liminal zones, bottleneck and a new core area: the spread of farmers and the birth of the Central European Neolithic, koje će održati Eszter Bánffy, predsjednica Europskog arheološkog društva u utorak. 3. listopada, s početkom u 18.30 sati u Etnološkom centru baranjske baštine u Belom Manastiru. Te također, promociju publikacije Arheološka istraživanja bjelovarsko-bilogorske županije i okolnih krajeva u nakladi Hrvatskog arheološkog društva i Jazz koncert izvođača Zrinke Barić na violončelu i Gorana Jurića na gitari koje će se održati u srijedu 4. listopada s početkom u 20 sati u Etnološkom centru baranjske baštine u Belom Manastiru

Svečano uručenje nagrada Hrvatskog arheološkog društva za 2021. godinu
Otvorenje dvije izložbe
5. 10. 2023.
Arheološki muzej Osijek
Trg Sv. Trojstva 2
Osijek

Kao dio programa godišnjeg znanstveni skupa Hrvatskog arheološkog društva TISUĆLJEĆA MEĐU RIJEKAMA – ARHEOLOGIJA MEĐURJEČJA u Arheološkom muzeju u Osijeku u četvrtak, 5. listopada, s početkom u 17 sati održat će se svečano uručenje Nagrada Hrvatskog arheološkog društva za 2021. godinu. Nagrada Hrvatskog arheološkog društva “Don Šime Ljubič” za rad u Društvu dodjeljuje se dr. sc. Bruni Kuntić Makvić. Godišnje nagrade „Josip Brunšmid“ dobivaju: dr. sc. Mate Parica za monografiju Prapovijesne maritimne konstrukcije Dalmacije i Kvarnera te dr. sc. Ina Miloglav za popularizaciju arheologije u zemlji i svijetu za organizaciju konferencije METARH – Methodology and Archaeometry.

Nakon dodijele nagrada u Arheološkom muzeju Osijek, s početkom u 19 sati održat će se svečano otvorenje dvije izložbe Tisućljeća među rijekama – arheologija međurječja. Najnovija arheološka istraživanja na području Baranje i Arheologija iz zraka.

Baranjski kraj prebogat je arheološkom baštinom i svjedoči kontinuitet u ovim krajevima nastanjenim od mlađeng kamenog doba. U međuriječju Save, Drave i Dunava je posljednjih 15tak godina u sklopu velikih infrastrukturnih projekata izvršen veliki broj  zaštitnih arheoloških istraživanja. Također, uz podršku Ministarstva kulture i medija, istraživanje Dunavskog limesa je postavljeno kao strateški projekt u sklopu nominacije „Granice Rimskoga Carstva – spomenik svjetske baštine“ na UNESCO listu svjetske baštine. Izuzetno značajan i kontinuiran rad brojnih arheologa potaknula su Hrvatsko arheološko društvo da se u 2023. godini skup Društva, po prvi puta održi u Belom Manastiru.

[AMZ PRESS]

The 2nd Cremations in Archaeology Conference [PRESS]

The 2nd Cremations in Archaeology Conference will take place in Ljubljana and Novo Mesto from 7th to 10th May 2024

After a successful Cremations in Archaeology (CIA) 2022 conference in Ghent, Belgium, we proudly invite you to the 2nd CIA conference that will take place at two locations, Ljubljana and Novo Mesto, Slovenia. The aim of the conference is to bring together researchers from different disciplines to discuss and exchange knowledge about cremations. Different topics covered go from excavation and documentation methods, osteological analyses, chronology and funerary practices to isotope studies. We do invite also presentations of interesting (recent) case studies and much more.

https://www.cia2024.com/

[Via Facebook]