Občasna razstava
Na ogled od 25. oktobra 2017 do 30. aprila 2018 na Muzejski
Vas zanima, koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab, najstarejše glasbilo na svetu? Veste, kako je bil narejen srednjeveški top, kakšen obraz je imel zadnji Celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad smo našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem?
Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih moramo odkriti, če želimo spoznati, kakšen je bil svet in življenje v njem v preteklosti. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati odgovore. Povezali smo se s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci, ki so nam pomagali poiskati rešitve.
Razstava je projekt popularizacije v okviru raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Nekatere raziskave smo opravili tudi v okviru raziskovalnega programa Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave.
Predavanja
Četrtek, 26. oktobra 2017, ob 17. uri: mag. Nataša Nemeček in dr. Eva Menart: Naravoslovne preiskave kot pomoč pri interpretaciji muzejskih predmetov
Četrtek, 23. novembra 2017, ob 17. uri: dr. Žiga Šmit, Arheometrične metode s protonskimi žarki
Četrtek, 25. januarja 2018, ob 17. uri: dr. Matija Turk, Neandertalčeva piščal iz Divjih bab
Četrtek, 22. februarja 2018, ob 17. uri: dr. Alenka Miškec, Pogled v skrito notranjost rimskega lonca
Četrtek, 8. marca 2018, ob 17. uri: dr. Mateja Kos, Med znanostjo in umetnostjo
Četrtek, 29. marca 2018, ob 17. uri: dr. Tomaž Lazar, Visoka tehnologija: skrivnosti srednjeveških orožarskih in okleparskih mojstrov
Četrtek, 26. aprila 2018, ob 17. uri: mag. Andrej Hirci, Multispektralna analiza in primeri iz prakse
Brezplačno. Vsa predavanja potekajo v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski 1 v Ljubljani.

Kakšen je bil videti Celjski grof Ulrik II.? Koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab? Kakšen zaklad so našli v rimskem loncu, izkopanem pri Drnovem?
Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih moramo odkriti, če želimo spoznati svet in življenje v preteklosti. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati vse odgovore. Muzejski strokovnjaki se pri svojem delu pogosto povežejo s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci – skupaj rešujejo uganke in iščejo rešitve. Interaktivna razstava obiskovalcem omogoča, da se s pomočjo naravoslovnih ved na sodoben način tudi sami preizkusijo v reševanju znanstvenih izzivov, rešitve pa potrdijo s številnimi zanimivimi poizkusi.
Naravoslovje in humanistika skupaj omogočata celovito in znanstveno podprto interpretacijo muzejskih predmetov, pojavov in dogodkov. Razstava predstavlja rezultate raziskovalnega dela v okviru raziskovalnih programov Narodnega muzeja Slovenije. Njen namen je predvsem opozoriti na pomen povezovanja med strokami – interdisciplinarnost humanistike in naravoslovja je pri muzejskem delu neizogibna. Razstave in programi za obiskovalce so le eno od področij, za katere skrbijo muzejski strokovnjaki; pomemben del, ki je javnosti manj znan, obsega preučevanje in varovanje premične kulturne dediščine, torej skrbno strokovno delo s predmeti in zbirkami. Ta omogoča interpretacijo sveta predmetov, ki je nastal v tesni povezavi z družbenim, ekonomskim in duhovnim razvojem v zgodovini. Pomemben vidik je raziskovanje predmetov kot posrednikov kulturnih pomenov in vrednot, saj raziskave vplivajo na krepitev narodne zavesti in poudarjajo pomen kulturnega razvoja Slovenije, obenem pa pripomorejo h krepitvi družbene zavesti o odličnosti naše premične kulturne dediščine in o nujnosti njenega ohranjanja.
Na današnji novinarski konferenci pred odprtjem razstave je vodja razstavnega projekta, soavtorica razstave in vodja raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem doc. dr. Mateja Kos povedala: »Muzejski predmeti pripovedujejo o preteklosti, zato so prvovrstni zgodovinski viri, enakovredni pisnim. Iz preteklosti se lahko učimo za prihodnost. Predmet, ki ne spregovori, je mrtev, nem, pravzaprav zaklenjen, zato ga moramo s svojim znanjem odkleniti in ga pripraviti do tega, da nam pove svojo zgodbo. S tem odkrijemo delček zgodbe posameznega predmeta in jo združimo v skupno predstavitev preteklosti.«
Urednica kataloga in soavtorica razstave doc. dr. Alenka Miškec pa je poudarila: »Razstava in knjiga sta rezultat skupnega dela strokovnjakov z različnih področij, saj pri projektu, kot je ta, zahtevane naloge presegajo zmožnosti in znanje posameznika ali ozke skupine.«
Razstava obsega 14 sklopov, ki predstavljajo izzive, s katerimi so se soočili muzejski strokovnjaki, in naravoslovne metode, ki so jih pripeljale do rešitve: Piščal (Iz katerega časa je?), Granati (Od kod prihajajo ti poldragi kamni iz časa preseljevanja ljudstev od 4. do 7. stoletja?), Preja (Preja je bila najdena na Barju. Iz katerega materiala je, iz katerega časa?), Keramika (So posodo po angleški modi s konca 18. in začetka 19. stoletja izdelali v Ljubljani, v Trstu, v Gradcu ali kje drugje?), Srednjeveška topova (Kako sta bila narejena najstarejša ohranjena topova na Slovenskem?), Meči (Kako so srednjeveški mojstri iz jekla izdelali odlične meče?), Ploščni oklep (Kako je bil izdelan oklep in kako ga je bilo nositi?), Papir (Iz kakšnega papirja so bile izdelane najpomembnejše knjige, kot sta Dalmatinova Biblija ali Slava vojvodine Kranjske?), Od brona do medenine (So meči keltski ali rimski?), Steklo (So zanimivi izdelki iz 16. stoletja nastali v Benetkah ali v Ljubljani? Kdaj so izdelali pivski rog?), Lonec Drnovo (Kaj je v loncu, ki ga niso smeli poškodovati, iz katerega časa je?), Mumija (Kdo je bil pokojnik, kdaj in kje je živel?), Ulrik II. (Kako je bil videti zadnji Celjski grof, katerega lobanjo hrani Pokrajinski muzej Celje?) in Lipidi (Kaj so jedli naši predniki v 6. stoletju pr. n. št.?).
Raziskave materialne kulture so v preteklih letih pomembno obogatile slovensko zgodovinopisje. Po zaslugi sistematičnega, interdisciplinarno zasnovanega dela se je Narodni muzej Slovenije uspešno potrdil kot pomembna raziskovalna ustanova s koncesijo, ki se posveča večplastnemu raziskovanju premične kulturne dediščine tudi s pomočjo širšega nabora naravoslovnih analitskih metod.
Raziskave so rezultat raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, in raziskovalnega programa Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave.
Slikovno gradivo za novinarje je dosegljivo na tej povezavi (zip, 45,8 MB).
Izšel je tudi katalog razstave z naslovom Preteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju.
V Narodnem muzeju Slovenije ob razstavi pripravljajo bogat spremljevalni program: predavanja in vodene oglede razstave s strokovnjaki, delavnice za otroke in šolajočo se mladino, številne zanimive poizkuse in vrsto dejavnosti, ki odstirajo pogled v naravoslovne in humanistične znanosti.
Izvor
NMS PRESS





