Razstava Čivki iz preteklosti. Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede je nastala na pobudo Arheološkega muzeja v Frankfurtu v okviru spremljevalnih dogodkov mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu in častne gostje Slovenije. 

Razstava predstavlja slovensko arheologijo skozi tri specifične vrste predmetov: tiste, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo (to so bodisi glasbila – od prazgodovinskih piščali iz kosti jamskih medvedov preko antične dvojne piščali do novoveških železnih drumlic – bodisi ropotulje, ki so jih uporabljali pri ritualih ali kot otroške igrače); simbolne predmete (to so prazgodovinske figurine, verjetno upodobitve nam ne poznanih božanstev, kipci antičnih bogov, predmeti z vgraviranimi astralnimi simboli, predmeti v obliki živali, miniaturni predmeti in predmeti z vrezanimi figurami, ki govorijo zgodbo kot nekakšen strip); in tiste, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede (med njimi so primeri venetske pisave na odlomku bronaste situle in na srebrni ploščici, zapisi imen lokalnih božanstev, antična miniaturna knjižica in grafiti).

Vsi ti predmeti nam s svojimi zvoki, simboli ali zapisanimi besedami odstirajo tisto nekoliko globljo dimenzijo duhovnosti, zabave in pojasnjevanje sveta ljudi iz preteklosti. Kažejo potrebo človeka po izražanju nečesa abstraktnega, po ustvarjanju simbolnega in po trajnem zapisu zgodb, zaobljub in tudi nedovoljenih besed. So neizpodbitni kazalci razvoja človeške ustvarjalnosti, ki je vodil do enega od njenih vrhuncev – knjige.

Skozi te predmete vstopamo do pomembnih slovenskih najdišč ter v pripoved o preteklosti prostora Slovenije, kot jo izrisuje arheologija.

Na otvoritveni slovesnosti 29. konference Evropskega združenja arheologov, ki je med 30. 8. in 2. 9. 2023 potekala v Belfastu na Severnem Irskem, so razglasili prejemnike priznanj za dosežke na področju arheološke dediščine (European Archaeological Heritage Prize). Vsako leto jih podeljuje Evropsko združenje arheologov. Več o nagradi in letošnjih nagrajencih preberite tukaj.

Mednarodna ekipa razstave Prvi kralji Evrope (First Kings of Europe), pri kateri s svojimi arheološkimi predmeti sodeluje tudi Narodni muzej Slovenije, si je za organizacijo izjemno zahtevnega projekta prislužila častno omembo komisije. Svoje moči so združili raziskovalci in muzejski strokovnjaki 26 muzejev iz kar 11 držav jugovzhodne Evrope.

Razstava ponuja vpogled v raznolike zbirke nakita, orožja, orodja, ritualnih skulptur in drugih arheoloških predmetov, ki jih hranijo sodelujoči muzeji z območja jugovzhodne Evrope. Posamezni sklopi so razporejeni kronološko, od mlajše kamene dobe, neolitika, do železne dobe. S svojo bogato arheološko dediščino se predstavljajo: Slovenija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija, Romunija in Srbija.

Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije: »Ta sijajna razstava nas spominja, da je bila prav jugovzhodna Evropa prostor najstarejše človekove stalne poselitve v Evropi že konec 7. tisočletja pr. n. št., obenem pa prostor, v katerem so se od 5. tisočletja pr. n. št. naprej kot prve na evropskih tleh oblikovale najstarejše vladarske družbe, vse do najstarejših državnih oblik in navsezadnje helenistične civilizacije v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Prispevek Narodnega muzeja Slovenije k veliki razstavi o prvih evropskih vladarjih odraža pomen našega prostora v pozni bronasti dobi, ko je s pomembnimi zakladi, kakršen je tisti iz Dragomlja, soustvarjal zapleteno evropsko metalurško proizvodno in izmenjalno mrežo. Z njo so vzdrževali tesne stike z osrednjim in vzhodnim Sredozemljem kot središčem tedanje visoke civilizacije, obenem pa so domače in sosednje regije oskrbovali z bakrom in bronom kot najpomembnejšima dejavnikoma tedanje izmenjave. V starejši železni dobi so se tudi na ozemlju današnje Slovenije razvila pomembna središča evropske elite, ki so z izjemnimi izdelki, kot so kompleksno izdelane steklene jagode iz Podzemlja, bronasta dvogrebenasta čelada z Magdalenske gore in figuralna situla iz Valične vasi, izkazovale svoj visok status.«

Razstava je trenutno na ogled v Združenih državah Amerike, v chicaškem Naravoslovnem muzeju (Field Museum), prihodnje leto se seli v Kanado (Canadian Museum of History, Gatineau-Ottawa), v Evropo prihaja leta 2025, najverjetneje si jo bomo lahko ogledali v madžarskem Narodnem muzeju v Budimpešti.