NMSL – Vabilo na predstavitev nove monografije iz serije KiM: From Ocra to Albion / Od Okre do Albijske gore (PRESS)

V petek, 6. maja, vas ob 11. uri vabimo v Narodni muzej Slovenije (Muzejska 1) na predstavitev nove monografije iz serije Katalogi in monografije 45

FROM OCRA TO ALBION / OD OKRE DO ALBIJSKE GORE

Avtor: Boštjan Laharnar
S prispevkom Luke Repanška o etimološki interpretaciji imen Okra in Albijska gora

Na predstavitvi bodo sodelovali:

  • dr. Pavel Car,
  • dr. Boštjan Laharnar,
  • dr. Peter Turk in
  • zasl. prof. ddr. Mitja Guštin.

Več o monografiji:

Gori Nanos in Snežnik sta ključni topografski orientacijski točki in dajeta notranjski pokrajini pomemben pečat. Uvrščata se med tiste geografske pojme, o katerih so se ohranili najzgodnejši zapisi o današnjem slovenskem prostoru. Antični pisni viri na stičišču med Julijskimi Alpami in Dinarskim gorstvom beležijo ime Okra, ki je hkrati označevalo prelaz (območje Razdrtega), goro (Nanos) in naselbino (morda Grad pri Šmihelu pod Nanosom). Strabon, grški zgodovinar in geograf (rojen leta 64 ali 63 pr. n. št., umrl leta 24 n. št.), v zvezi z Okro omenja tudi gorsko ime Albion, ki v prvi vrsti označuje Snežnik.

Zdi se, da je bil prvi poselitveni vrh na Notranjskem v pozni bronasti dobi. Zadnje desetletje so odkrili več poznobronastodobnih najdišč v nižinah. V ta čas datiramo nekatere posamične najdbe iz jamskih najdišč in z gradišč ali njihove okolice.

Gradnja in razvoj gradišč sta dosegla vrh v železni dobi. Nekatera so ostala obljudena v rimski dobi, z zatonom rimske države pa so opustili tudi ta.

Mejnik v preučevanju preteklosti Notranjske je bil začetek uporabe podatkov zračnega laserskega skeniranja zemeljskega površja oz. lidarja v arheologiji Slovenije. Rezultati arheoloških analiz lidarskih podatkov so nam omogočili ne le vpogled v tlorise gradišč, ampak tudi gradiščno krajino. Slikovni prikazi izvrednotenih lidarskih podatkov in njihova arheološka interpretacija so sestavni del topografskih opisov najdišč, ki jih obravnavamo v 3. poglavju.

Med posamičnimi najdbami z notranjskih najdišč, ki jih predstavljamo v knjigi, prevladujejo fibule in druge vrste nakita, orodje, orožje in vojaška oprema, odlomki kovinskih posod ter novci.

Tipološki in kronološki analizi najdb je namenjen velik del 4. poglavja. Njeni izsledki in interpretacija najdb so nas vodili pri kronološki opredelitvi ter določitvi trajanja uporabe arheoloških najdišč. Skušali smo jih razumeti v okviru širše arheološke in zgodovinske podobe, s poudarkom na obdobju prehoda iz mlajše železne v rimsko dobo. Ugotovitve in glavne poudarke o železni in rimski dobi na Notranjskem smo ovrednotili in povzeli v sklepnem poglavju.

Vsebina (pdf, 235 KB)

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Predstavitev monografije Od Okre do Albijske gore (PRESS)

Vljudno vas vabimo na predstavitev 45. monografije iz serije Katalogi in monografije:

From Ocra to Albion / Od Okre do Albijske gore 


Avtor: Boštjan Laharnar 
S prispevkom Luke Repanška o etimološki interpretaciji imen Okra in Albijska gora

Na predstavitvi bodo sodelovali:

  • dr. Pavel Car,
  • dr. Boštjan Laharnar,
  • dr. Peter Turk in
  • zasl. prof. ddr. Mitja Guštin.

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Nakit: ženska noša skozi tisočletja (PRESS)

Tematski vodeni ogled ob Slovenskem tednu nakita 2022

V sklopu Slovenskega tedna nakita 2022 vas vljudno vabimo na tematski vodeni ogled stalne razstave Zgodbe s stičišča svetov in občasne razstave Zlata sled.

Nakit, s katerim se kitimo že od nekdaj, ni samo odraz mode, temveč tudi izraz identitete, statusa, vere in načina življenja. Občudovali bomo bolj ali manj razkošne oprave žensk od prazgodovine do devetdesetih let prejšnjega stoletja: od skromnih kamenodobnih obeskov, prek čudovitih jantarnih in steklenih ogrlic in zlatih diademov iz železne dobe do sodobnega oblikovanja nakita.

Vodi Petra Brodar, univerzitetna diplomirana arheologinja.

Vstop prost.
Priporočamo predhodne prijave na arheozabava@nms.si.


Bogastvo steklenih in jantarnih izdelkov iz starejše železne dobe (6. do 5. stoletje pr. Kr.).

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Vabilo muzejskim sodelavcem: Industrijski forum – digitalne rešitve za muzejske predstavitve (PRESS)

Vabimo vas na ekskluziven dogodek, namenjen povezovanju kustosov slovenskih muzejev in galerij ter podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami digitalnih vizualizacij

INDUSTRIJSKI FORUM v torek, 19. aprila 2022, ob 10. uri v Narodni muzej Slovenije (Muzejska 1, Ljubljana).

Družili se bomo s predstavniki desetih vodilnih podjetij s področja izdelave različnih vizualizacij (VR, AR) in drugih digitalnih rešitev za muzejske predstavitve (360° fotografija, virtualne razstave)  ter spoznavali njihove rešitve.

Dogodek poteka v okviru projekta Arheološke eKrajine Podonavja. Na kratko bomo predstavili projekt in strategije za izdelavo digitalnih rekonstrukcij in vizualizacij arheološke dediščine, ki smo jih razvili v okviru projekta. Pojasnili bomo tudi postopek izdelave vizualizacije Ulake, železnodobnega najdišča na Notranjskem, glavne teme novega dela stalne muzejske razstave z naslovom ZGODBE IZ DAVNINE. Potovanje v nekdanje pokrajine.

Na razstavi bodo prikazane najnovejše vizualizacije edinstvene arheološke krajine v deželah ob reki Donavi, ki smo jih v okviru projekta pripravili partnerji iz devetih evropskih držav. Razstava bo za udeležence tudi predpremierno na ogled.

Program dogodka najdete v prilogi, na tej povezavi pa si oglejte utrinek virtualnega doživetja.

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Novinarska konferenca ob praznovanju Mednarodnega leta stekla 2022 (PRESS)

Spoštovani,

v četrtek, 17. februarja 2022., ob 11.00 vljudno vabljeni v Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, na novinarsko konferenco ob praznovanju Mednarodnega leta stekla 2022, kjer bodo:

prof. dr. Irena Lazar s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, doc. ddr. Mateja Kos iz Narodnega muzeja Slovenije, doc. dr. Valentina Bevc Varl iz Pokrajinskega muzeja Maribor ter Bernarda Županek, muzejska svetnica, kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana ter avtorica razstave Krhko bogastvo iz emonskih grobov

spregovorile o tem, kaj je Mednarodno leto stekla 2022, kdo ga je razglasil ter katere razstave in dogodke so in bodo ob tej priložnosti pripravile sodelujoče ustanove v Sloveniji. Med njimi je tudi v zakladnici Mestnega muzeja pravkar odprta razstava rimskega stekla in modre posode, ki je bila na portalu (Ne)odkrita arheologija Ljubljane proglašena za arheološko najdbo leta 2021.

Vljudno vabljeni na novinarsko konferenco ter na ogled razstave Krhko bogastvo iz emonskih grobov.

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Izložba ‘Kristus Kralj’ (PRESS)

8. februar–30. maj 2022, Metelkova

Na razstavi in v spremni knjižici predstavljamo limoške križe in njim sorodne lokalno izdelane primerke z območja današnje Slovenije.

Limoški križi

Limoški križ je izraz za tip križev, ki so jih izdelovali v delavnicah v Limogesu na jugozahodu Francije. Tam je bilo že v zgodnjem srednjem veku, od 6. stoletja dalje, pomembno zlatarsko središče, v 12. in 13. stoletju pa je bil Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. Limoški izdelki so bili zelo priljubljeni in na začetku 13. stoletja so se hitro širili po vsej Evropi. Poleg kakovosti limoških izdelkov je k njihovi distribuciji pripomogla tudi geografska lega tega središča, saj je Limoges ob romarski poti, ki vodi iz Pariza v Santiago de Compostela.

Na začetku 13. stoletja so po zgledu limoških delavnic tovrstne križe začeli izdelovati tudi drugod. Nekaj takšnih delavnic je bilo zagotovo tudi v srednjeevropskem prostoru.

Križani s kraljevsko krono na glavi kot Kristus Kralj (Christus Regnans) ikonografsko prestoluje s križa. Takšne križane so umeščali na procesijske križe, oltarne križe, platnice knjig ali na relikviarije oziroma so jih lahko prilagali imenitnejšim pokojnikom v grob.

Limoški križi na Slovenskem

Na slovenskem ozemlju poznamo štiri primerke križanih, ki tipsko ustrezajo križanim iz limoških delavnic oziroma delavnic, ki so nastale pod njihovim vplivom. Križ s križanim iz Lokve na Krasu (s konca 12. ali začetka 13. stoletja) je najstarejši med slovenskimi primerki. Drugi trije križani, z Vrzdenca pri Horjulu, iz Kopra in Breginja, so izdelani v prvi polovici 13. stoletja, so brez križa in likovno skoraj enaki.

Limoško razpelo iz Lokve na Krasu je edini nedvomni izdelek limoških delavnic na Slovenskem: izdelano je izjemno kakovostno in ima dobro vidne najmanjše detajle. Za preostale tri, manjše in bolj preprosto izdelane, domnevamo, da gre za nekoliko poznejše izdelke lokalnih delavnic iz srednjeevropskega območja, ki so nastale pod vplivom Limogesa. Križana z Vrzdenca in iz Breginja izvirata morda celo iz istega kalupa.

Domnevamo, da je tovrstnih predmetov na našem ozemlju še več, predvsem v zasebni lasti.

Torek, 8. februarja 2022, ob 12. uri: Odprtje razstave (v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika)
Število obiskovalcev je omejeno, obvezne prijave na info@nms.si ali 051 253 781.

Vodeni ogledi

Torek, 8. februarja 2022, ob 16. uri: vodeni ogled z avtorji razstave (v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika)
Število udeležencev je omejeno, obvezne prijave na info@nms.si ali 051 253 781.

Info:
NMSL PRESS