MGML – Prazgodovinska Guinnessova rekorderja iz muzeja [PRESS]

Slovenska arheološka dediščina v pravkar izdani novi svetovni in slovenski izdaji Guinnessove knjige rekordov 2024.

None

© Veronika Špeh

Danes so v Založbi Učila na novinarski konferenci predstavili izid nove Guinnessove knjige rekordov. V slovensko edicijo za leto 2024 sta se v poglavje »Zgodovina« uvrstili neandertalčevo piščal iz Divjih bab, ki jo hranijo v Narodnem muzeju Slovenije in najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, znamenito barjansko najdbo iz Mestnega muzeja Ljubljana. Obe arheološki dragocenosti – piščal in kolo – sta rekorderki v svoji starosti in istočasno sodita v sam vrh svetovne kulturne dediščine.

Neandertalčeva piščal je najstarejše znano glasbilo na svetu, starost tega pihalnega instrumenta pa je na podlagi datacije plasti, v kateri so ga našli, ocenjena na 50.000 do 60.000 let. Ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije je ob tem dogodku zapisala»Paleolitska piščal je delo anatomsko modernega človeka. Govori nam, da je bil neandertalec sposoben abstraktnega mišljenja, da imel je čut za umetnost, bil je sposoben čustvovanja. Če lahko izum kolesa razumemo kot gibalo tehnološkega in znanstvenega razvoja, pa je imela glasba pomembno vlogo v človeški evoluciji, v človekovem kognitivnem razvoju.« Naj povzamem besede upokojenega profesorja cambriške univerze Iana Crossa: »Brez glasbe morda nikoli ne bi postali ljudje.« 

Barjansko kolo je pripadalo dvokolesnemu vozu, ki ga je verjetno vleklo govedo, konja so kot tovorno in jezdno žival uporabljali šele kasneje. Vprežni voz je koliščarjem služil za prevoz dobrin na krajše razdalje, najbrž so z njim prevažali les z okoliških hribovitih predelov. Najdbe uvoženih surovin in izdelkov pa dokazujejo, da so barjanski koliščarji, ki so bili vešči kolarji, zagotovo premagovali tudi več sto kilometrske razdalje in so imeli stike z Balkanom in Apeninskim polotokom.

»Z vpisom kolišč okoli Alp na svetovni seznam kulturne dediščine leta 2011 je organizacija Unesco prepoznala neprecenljivo vrednost in pomen varovanja tovrstnih najdišč. Od več kot 1.000 znanih koliščarskih naselbin v Švici, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji in Sloveniji, ki segajo v obdobje od 5.000 do 500 pr. n. št., je na seznam vpisanih 111 najdišč, med njimi devet z Ljubljanskega barja.«, o pomenu najdbe razmišlja Irena Šinkovec, Muzej in galerije mesta Ljubljane


V oktobru slovensko arheološko dediščino čaka še ena mednarodna predstavitev. V okviru spremljevalnega programa frankfurtskega knjižnega sejma si bo lahko svetovna javnost v Arheološkem muzeju v Frankfurtu na razstsavi Čivki iz preteklosti ogledala bogato arheološko dediščino iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije, ljubljanskega Mestnega muzeja in osmih drugih uglednih slovenskih muzejev. Slovenska arheologija bo svetovni javnosti predstavljena skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede.

[PRESS]

Urednica Arheologije Vendi Jukić Buča dobitnica priznanja za izdavački projekt Arheološkog muzeja Istre za 2021. godinu [Uredništvo]

Urednica Arheologije Vendi Jukić Buča dobitnica priznanja za izdavački projekt Arheološkog muzeja Istre za 2021. godinu [Uredništvo]

Na svečanoj dodjeli Nagrada Hrvatskog muzejskog društva, održanoj 11. studenog 2022. u MSU u Zagrebu, priznanje u kategoriji za realizirani izdavački projekt dobila je Vendi Jukić Buča za monografiju ‘Kasnoantički i ranosrednjovjekovni nalazi iz četvrti sv. Teodora u Puli’. Knjiga je objavljena kao 36. Svezak u biblioteci ‘Monografije i katalozi’ Arheološkog muzeja Istre.

Autorica živi u inozemstvu te je nagradu preuzeo njezin otac, urednik FILM-mag.net-a Robert Jukić.

Ovom prilikom prenosimo autoričino priopćenje.

‘Zahvaljujem HMD-u na dodijeljenom priznanju te posebice ravnatelju Arheološkog muzeja Istre Darku Komši i voditeljici Knjižnice AMI-a Adriani Gri Štorgi. Monografija je rezultat ugodne suradnje i ukupne podrške koju su mi djelatnici Muzeja pružili u realizaciji ovog projekta, uz autorsku slobodu produkcije tekstualnog sadržaja i cjelokupnog dizajna i vizualnog izričaja u okviru generalnih smjernica Muzejske biblioteke u kojoj je Monografija objavljena. Uz osobnu referencu, ovo priznanje je i referenca Muzeja čija postignuća sa zadovoljstvnom pratim bez obzira gdje se, u okviru sadašnje karijere, nalazim.

S obzirom da sam trenutno sa suprugom i našim istarskim mačkom Pulcijem u Bruxellesu, nisam bila u mogućnosti prisustvovati svečanoj dodjeli te zahvaljujem ocu koji je preuzeo Priznanje.

Vendi Jukić Buča

Grad Bruxelles, 13. studenog 2022.’

 

Čestitke!

Uredništvo

 

Monografija je dostupna bez naknade u PDF obliku na linku (ustupio Arheološki muzej Istre) https://www.academia.edu/49495357/Late_Antique_and_Early_Medieval_Finds_from_St_Theodore_s_Quarter_in_Pula

Dodatne infromacije o ovogodišnjim nagradama HMD-a: http://film-mag.net/wp/?p=50363

 

Robert Jukić s Priznanjem. Foto: Za HMD Nives Borčič.

Robert Jukić s Priznanjem. Foto: Za HMD Nives Borčič.

 

Autorica s monografijom i mačkom Pulcijem u Keble College, Oxford. Autor fotografije: Berislav Buča.

Profil knjiga predstavlja: Ahilejeva pjesma (PRESS)

‘Ahilejeva pjesma’ iznimno je originalna i inventivna vizija epa o Trojanskom ratu, ali i potresna ljubavna priča, pripovijest o sukobu ljudi sa sudbinom, o junaštvu i miru, besmrtnoj slavi i ljudskom srcu.

Bili smo poput bogova u osvit svijeta, a naša je radost tako blistala da nismo vidjeli ništa do jedan drugoga. Grčka, doba junaka. Neprilagođeni mladi kraljević Patroklo protjeran je na dvor kralja Peleja. Premda su međusobno vrlo različiti, Pelejev savršeni sin Ahilej sprijatelji se s posramljenim kraljevićem. Dok izrastaju u muškarce, njihova bliskost sve je veća unatoč neodobravanju Ahilejeve majke, morske nimfe Tetide. Kad se sazna za otmicu Helene, Ahilej mora poći ratovati u daleku Troju i ispuniti što mu je suđeno. Rastrgan između ljubavi i straha za prijatelja, Patroklo odlazi za njim…

‘Ahilejeva pjesma’ veličanstveno je ispripovijedana priča o dvojici naoko nespojivih junaka, njihovu nježnom prijateljstvu i odrastanju, o odanostima i slabostima, ljubavi i okrutnoj igri sudbine. Antičkoj priči iz Homerove ‘Ilijade’ u ovome je romanu bešavno udahnut život dvadeset i prvog stoljeća što je autorici priskrbilo hvalospjeve kritike i čitatelja.

Kada je izdana, 2012. godine, ‘Ahilejeva pjesma’ zauzela je visoko mjesto na ljestvici bestselera The New York Timesa, prevedena je na brojne svjetske jezike, a Miller je za knjigu osvojila i nagradu Orange Prize for Fiction. Roman, koji je prodan u vrtoglavih milijun i pol primjeraka, nije se ni približno tako dobro prodavao dok nekoliko preporuka na TikToku nisu postale viralne i te su preporuke ovaj roman ponovno, nakon više od 10 godina od objavljivanja, gurnule ponovno na sam vrh liste najprodavanijih knjiga The New York Timesa.

Prema podacima tvrtke Nielsen BookScan, koja prati prodaju u izdavačkoj industriji, roman Ahilejeva pjesma danas se prodaje u oko 10.000 primjeraka tjedno, što je otprilike devet puta više nego u trenutku kada je Miller za njega osvojila prestižnu nagradu Orange.

Miriam Parker, iz izdavačke kuće Ecco, koja je objavila knjigu, izjavila je da je tvrtka registrirala nagli porast prodaje romana, ali nisu ispočetka znali što je tome razlog. Istraživanje ih je dovelo do TikTok videa koji je pod nazivom „knjige koje će vas rasplakati“ objavljen na profilu @moongirlreads_.

Djevojka koja stoji iza tog profila napravila je video u kojem preporučuje knjigu Madeline Miller, a snimila ga je nakon što ju je jedan pratitelj zamolio da snimi preporuku za knjige koje su je potresle i rasplakale. Nije bila sigurna koliko će takva preporuka ikoga zanimati, no nakon tek nekoliko sati taj je video imao više od 100.000 pregleda. Danas njezina preporuka ima više od šest milijuna pregleda. I nije jedina čije se preporuke knjiga prate.

Zatečena popularnošću koju njezin roman uživa među mladim čitateljima ostala je i sama autorica romana Madeline Miller koja je sebe opisala kao osobu koja „jedva funkcionira na Twitteru“. U izjavi za The New York Times rekla je da nije znala za TikTok preporuke sve dok je na njih nije upozorila njezina izdavačka kuća. „Bez teksta sam. Može li piscu išta biti draže od takve reakcije čitatelja“, tom je prilikom izjavila.

Informacije o knjizi:

Madeline Miller
Ahilejeva pjesma

Uvez: Meki uvez
Izdavač: Profil knjiga d.o.o.
Jezik: Hrvatski jezik
Prijevod: Maja Šoljan
ISBN-13: 9789533139067
Dimenzije: 15×23

[izvor informacije Profil knjiga]
[izvor informacije Story]

NMSL – Vabilo na predstavitev nove monografije iz serije KiM: From Ocra to Albion / Od Okre do Albijske gore (PRESS)

V petek, 6. maja, vas ob 11. uri vabimo v Narodni muzej Slovenije (Muzejska 1) na predstavitev nove monografije iz serije Katalogi in monografije 45

FROM OCRA TO ALBION / OD OKRE DO ALBIJSKE GORE

Avtor: Boštjan Laharnar
S prispevkom Luke Repanška o etimološki interpretaciji imen Okra in Albijska gora

Na predstavitvi bodo sodelovali:

  • dr. Pavel Car,
  • dr. Boštjan Laharnar,
  • dr. Peter Turk in
  • zasl. prof. ddr. Mitja Guštin.

Več o monografiji:

Gori Nanos in Snežnik sta ključni topografski orientacijski točki in dajeta notranjski pokrajini pomemben pečat. Uvrščata se med tiste geografske pojme, o katerih so se ohranili najzgodnejši zapisi o današnjem slovenskem prostoru. Antični pisni viri na stičišču med Julijskimi Alpami in Dinarskim gorstvom beležijo ime Okra, ki je hkrati označevalo prelaz (območje Razdrtega), goro (Nanos) in naselbino (morda Grad pri Šmihelu pod Nanosom). Strabon, grški zgodovinar in geograf (rojen leta 64 ali 63 pr. n. št., umrl leta 24 n. št.), v zvezi z Okro omenja tudi gorsko ime Albion, ki v prvi vrsti označuje Snežnik.

Zdi se, da je bil prvi poselitveni vrh na Notranjskem v pozni bronasti dobi. Zadnje desetletje so odkrili več poznobronastodobnih najdišč v nižinah. V ta čas datiramo nekatere posamične najdbe iz jamskih najdišč in z gradišč ali njihove okolice.

Gradnja in razvoj gradišč sta dosegla vrh v železni dobi. Nekatera so ostala obljudena v rimski dobi, z zatonom rimske države pa so opustili tudi ta.

Mejnik v preučevanju preteklosti Notranjske je bil začetek uporabe podatkov zračnega laserskega skeniranja zemeljskega površja oz. lidarja v arheologiji Slovenije. Rezultati arheoloških analiz lidarskih podatkov so nam omogočili ne le vpogled v tlorise gradišč, ampak tudi gradiščno krajino. Slikovni prikazi izvrednotenih lidarskih podatkov in njihova arheološka interpretacija so sestavni del topografskih opisov najdišč, ki jih obravnavamo v 3. poglavju.

Med posamičnimi najdbami z notranjskih najdišč, ki jih predstavljamo v knjigi, prevladujejo fibule in druge vrste nakita, orodje, orožje in vojaška oprema, odlomki kovinskih posod ter novci.

Tipološki in kronološki analizi najdb je namenjen velik del 4. poglavja. Njeni izsledki in interpretacija najdb so nas vodili pri kronološki opredelitvi ter določitvi trajanja uporabe arheoloških najdišč. Skušali smo jih razumeti v okviru širše arheološke in zgodovinske podobe, s poudarkom na obdobju prehoda iz mlajše železne v rimsko dobo. Ugotovitve in glavne poudarke o železni in rimski dobi na Notranjskem smo ovrednotili in povzeli v sklepnem poglavju.

Vsebina (pdf, 235 KB)

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Predstavitev monografije Od Okre do Albijske gore (PRESS)

Vljudno vas vabimo na predstavitev 45. monografije iz serije Katalogi in monografije:

From Ocra to Albion / Od Okre do Albijske gore 


Avtor: Boštjan Laharnar 
S prispevkom Luke Repanška o etimološki interpretaciji imen Okra in Albijska gora

Na predstavitvi bodo sodelovali:

  • dr. Pavel Car,
  • dr. Boštjan Laharnar,
  • dr. Peter Turk in
  • zasl. prof. ddr. Mitja Guštin.

Info:
NMSL PRESS

AMZ – Izdana knjiga Skizzenbücher – Putne bilježnice Josipa Brunšmida i osmišljena online edukativno interaktivna infografika za djecu i mlade (PRESS)

Na današnji dan, 10. veljače 1858. godine rođen je Josip Brunšmid, ravnatelj Arheološkog odjela Narodnog muzeja (danas Arheološkog muzeja u Zagrebu) i prvi profesor arheologije u Hrvatskoj.

Arheološki muzej u Zagrebu izdao je knjigu “Skizzenbücher – Putne bilježnice Josipa Brunšmida (1892. ‒ 1911.)” autorice Ane Solter, voditeljice Odjela za dokumentaciju.

Skizzenbücher – Putne bilježnice Josipa Brunšmida (1892. ‒ 1911.) publikacija je koja ne valorizira informacije o arheološkim lokalitetima niti se bavi analizom arheoloških predmeta, već je vodič kroz Brunšmidova putovanja koja su većim dijelom i okosnica nastanka zbirki Arheološkog muzeja u Zagrebu.

Josip Brunšmid (1858. – 1929.), ravnatelj Arheološkog odjela Narodnog muzeja u Zagrebu (danas Arheološki muzej u Zagrebu – AMZ), svake je godine u proljeće i jesen kretao na svojevrsne terenske uviđaje po raznim dijelovima države. Cilj putovanja bila je zaštita arheološke i druge spomeničke građe, što je obično podrazumijevalo obilazak lokaliteta po dojavi, rekognosciranje, poduzimanje iskopavanja, preuzimanje ili otkup građe, susrete s muzejskim povjerenicima, organizaciju transporta građe do Zagreba, i dr. Uz veliku količinu građe koja je s tih putovanja dospjela u muzejski fundus, te uz brojne publicirane radove, svjedočanstvo ovog aspekta Brunšmidovog rada je njegovih 12 Skizzenbüher koje su pohranjene u Dokumentarnoj zbirci I AMZ te jedna u Arheološkom muzeju u Splitu. Brunšmid je Skizzenbuch – džepnu bilježnicu za crtanje tvrdih korica – redovito nosio na put i u nju bilježio informacije s terena te popisivao i skicirao građu. Kako su bilješke nastajale na terenu, nerijetko zapisivane u brzini i neuredno, Brunšmid bi se pobrinuo da se njihov sadržaj naknadno uredno prepiše. Na taj je način nastao skup od 476 listova koji faksimilski donosimo u katalogu ove publikacije.
U povodu 164. obljetnice rođenja Josipa Brunšmida, Zorica Babić, voditeljica Pedagoškog Odjela osmislila je edukativno interaktivnu infografiku za djecu i mlade. Online infografici moguće je pristupiti online u Virtalnom Arheološkom muzeju u Zagrebu putem poveznice: https://amz.hr/hr/virtualni-muzej/edukacija/josip-brunsmid/ 

Sadržaj
Uvod
Josip Brunšmid (Vinkovci, 1858. – Zagreb, 1929.)
Putovanja Josipa Brunšmida
Putne bilježnice Josipa Brunšmida
Katalog
Arhivski izvori i građa
Literatura

Impresum
Nakladnik: Arheološki muzej u Zagrebu
Za nakladnika: Sanjin Mihelić
Autorica: Ana Solter
Tehnički urednik: Emil Podrug
Recenzenti: Ina Miloglav, Rajna Šošić-Klindžić
Korektura: Jelena Jović
Oblikovanje i priprema za tisak: Sensus Design Factory, Srećko Škrinjarić
Tisak: Tiskara Zelina d.d.
Naklada: 300
Zagreb, 2021.
ISBN: 978–953–8143–27–4

Izdavanje knjige financijski su pomogli Ministarstvo znanosti i obrazovanja RH i Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti

Skizzenbücher

Info:
AMZ PRESS