NMS – Častna omemba za Prve kralje Evrope v Belfastu na Irskem [PRESS]

Na otvoritveni slovesnosti 29. konference Evropskega združenja arheologov, ki je med 30. 8. in 2. 9. 2023 potekala v Belfastu na Severnem Irskem, so razglasili prejemnike priznanj za dosežke na področju arheološke dediščine (European Archaeological Heritage Prize). Vsako leto jih podeljuje Evropsko združenje arheologov. Več o nagradi in letošnjih nagrajencih preberite tukaj.

Mednarodna ekipa razstave Prvi kralji Evrope (First Kings of Europe), pri kateri s svojimi arheološkimi predmeti sodeluje tudi Narodni muzej Slovenije, si je za organizacijo izjemno zahtevnega projekta prislužila častno omembo komisije. Svoje moči so združili raziskovalci in muzejski strokovnjaki 26 muzejev iz kar 11 držav jugovzhodne Evrope.

Razstava ponuja vpogled v raznolike zbirke nakita, orožja, orodja, ritualnih skulptur in drugih arheoloških predmetov, ki jih hranijo sodelujoči muzeji z območja jugovzhodne Evrope. Posamezni sklopi so razporejeni kronološko, od mlajše kamene dobe, neolitika, do železne dobe. S svojo bogato arheološko dediščino se predstavljajo: Slovenija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija, Romunija in Srbija.

Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije: »Ta sijajna razstava nas spominja, da je bila prav jugovzhodna Evropa prostor najstarejše človekove stalne poselitve v Evropi že konec 7. tisočletja pr. n. št., obenem pa prostor, v katerem so se od 5. tisočletja pr. n. št. naprej kot prve na evropskih tleh oblikovale najstarejše vladarske družbe, vse do najstarejših državnih oblik in navsezadnje helenistične civilizacije v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Prispevek Narodnega muzeja Slovenije k veliki razstavi o prvih evropskih vladarjih odraža pomen našega prostora v pozni bronasti dobi, ko je s pomembnimi zakladi, kakršen je tisti iz Dragomlja, soustvarjal zapleteno evropsko metalurško proizvodno in izmenjalno mrežo. Z njo so vzdrževali tesne stike z osrednjim in vzhodnim Sredozemljem kot središčem tedanje visoke civilizacije, obenem pa so domače in sosednje regije oskrbovali z bakrom in bronom kot najpomembnejšima dejavnikoma tedanje izmenjave. V starejši železni dobi so se tudi na ozemlju današnje Slovenije razvila pomembna središča evropske elite, ki so z izjemnimi izdelki, kot so kompleksno izdelane steklene jagode iz Podzemlja, bronasta dvogrebenasta čelada z Magdalenske gore in figuralna situla iz Valične vasi, izkazovale svoj visok status.«

Razstava je trenutno na ogled v Združenih državah Amerike, v chicaškem Naravoslovnem muzeju (Field Museum), prihodnje leto se seli v Kanado (Canadian Museum of History, Gatineau-Ottawa), v Evropo prihaja leta 2025, najverjetneje si jo bomo lahko ogledali v madžarskem Narodnem muzeju v Budimpešti.

Kustos dr. Peter Turk je pri postavitvi slovenskega dela razstave v Ameriki sodeloval virtualno. »Vsak predmet, ki so ga polagali v vitrino, sem lahko po neposredni video zvezi pregledal, preveril, kakšno je nadzorovano klimatsko okolje in ali je imobiliziran dobro prestal pot, in konec koncev sodeloval pri odločanju o njegovem mestu v vitrini«, pravi dr. Peter Turk. »Če bo razstava res tako blizu, praktično v naši soseščini, bomo seveda sodelovali pri njenem postavljanju«, še dodaja dr. Turk.

»Pomen našega prostora je skozi celotno prazgodovino nedvomno v veliki meri določal njegov geografski položaj, se pravi mesto stičišča poti med Balkanom in Alpami, med Panonijo in Sredozemljem. A to je zgolj predpogoj, potencial za ploden, kreativen razvoj. Tak družbeni razvoj na ozemlju današnje Slovenije prepoznavamo konec 2. tisočletja pr. n. št., ko so se intenzivni izmenjalni in migracijski stiki z bližnjimi in oddaljenimi regijami prepletali z domačo demografsko prosperiteto, ki je v prvi polovici in sredi 1. tisočletja pr. n. št. tudi pri nas vodila v razvoj t. i. vladarske družbe. V času starejše železne dobe imamo torej tudi pri nas opraviti s kompleksno, močno hierarhizirano družbo, s številnimi posrednimi in neposrednimi stiki s sočasno arhajsko, klasično in helenistično civilizacijo sredozemskega sveta. Glede na bogastvo, raznovrstnost in glede na slikovno govorico pridatkov v njihovih grobovih sklepamo, da so bili naši tedanji vladarji nosilci tako vojaške in politične kot tudi verske oblasti,« še pove dr. Turk.