NMSL – Vabilo na predstavitev nove monografije iz serije KiM: From Ocra to Albion / Od Okre do Albijske gore (PRESS)

V petek, 6. maja, vas ob 11. uri vabimo v Narodni muzej Slovenije (Muzejska 1) na predstavitev nove monografije iz serije Katalogi in monografije 45

FROM OCRA TO ALBION / OD OKRE DO ALBIJSKE GORE

Avtor: Boštjan Laharnar
S prispevkom Luke Repanška o etimološki interpretaciji imen Okra in Albijska gora

Na predstavitvi bodo sodelovali:

  • dr. Pavel Car,
  • dr. Boštjan Laharnar,
  • dr. Peter Turk in
  • zasl. prof. ddr. Mitja Guštin.

Več o monografiji:

Gori Nanos in Snežnik sta ključni topografski orientacijski točki in dajeta notranjski pokrajini pomemben pečat. Uvrščata se med tiste geografske pojme, o katerih so se ohranili najzgodnejši zapisi o današnjem slovenskem prostoru. Antični pisni viri na stičišču med Julijskimi Alpami in Dinarskim gorstvom beležijo ime Okra, ki je hkrati označevalo prelaz (območje Razdrtega), goro (Nanos) in naselbino (morda Grad pri Šmihelu pod Nanosom). Strabon, grški zgodovinar in geograf (rojen leta 64 ali 63 pr. n. št., umrl leta 24 n. št.), v zvezi z Okro omenja tudi gorsko ime Albion, ki v prvi vrsti označuje Snežnik.

Zdi se, da je bil prvi poselitveni vrh na Notranjskem v pozni bronasti dobi. Zadnje desetletje so odkrili več poznobronastodobnih najdišč v nižinah. V ta čas datiramo nekatere posamične najdbe iz jamskih najdišč in z gradišč ali njihove okolice.

Gradnja in razvoj gradišč sta dosegla vrh v železni dobi. Nekatera so ostala obljudena v rimski dobi, z zatonom rimske države pa so opustili tudi ta.

Mejnik v preučevanju preteklosti Notranjske je bil začetek uporabe podatkov zračnega laserskega skeniranja zemeljskega površja oz. lidarja v arheologiji Slovenije. Rezultati arheoloških analiz lidarskih podatkov so nam omogočili ne le vpogled v tlorise gradišč, ampak tudi gradiščno krajino. Slikovni prikazi izvrednotenih lidarskih podatkov in njihova arheološka interpretacija so sestavni del topografskih opisov najdišč, ki jih obravnavamo v 3. poglavju.

Med posamičnimi najdbami z notranjskih najdišč, ki jih predstavljamo v knjigi, prevladujejo fibule in druge vrste nakita, orodje, orožje in vojaška oprema, odlomki kovinskih posod ter novci.

Tipološki in kronološki analizi najdb je namenjen velik del 4. poglavja. Njeni izsledki in interpretacija najdb so nas vodili pri kronološki opredelitvi ter določitvi trajanja uporabe arheoloških najdišč. Skušali smo jih razumeti v okviru širše arheološke in zgodovinske podobe, s poudarkom na obdobju prehoda iz mlajše železne v rimsko dobo. Ugotovitve in glavne poudarke o železni in rimski dobi na Notranjskem smo ovrednotili in povzeli v sklepnem poglavju.

Vsebina (pdf, 235 KB)

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Predstavitev monografije Od Okre do Albijske gore (PRESS)

Vljudno vas vabimo na predstavitev 45. monografije iz serije Katalogi in monografije:

From Ocra to Albion / Od Okre do Albijske gore 


Avtor: Boštjan Laharnar 
S prispevkom Luke Repanška o etimološki interpretaciji imen Okra in Albijska gora

Na predstavitvi bodo sodelovali:

  • dr. Pavel Car,
  • dr. Boštjan Laharnar,
  • dr. Peter Turk in
  • zasl. prof. ddr. Mitja Guštin.

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Nakit: ženska noša skozi tisočletja (PRESS)

Tematski vodeni ogled ob Slovenskem tednu nakita 2022

V sklopu Slovenskega tedna nakita 2022 vas vljudno vabimo na tematski vodeni ogled stalne razstave Zgodbe s stičišča svetov in občasne razstave Zlata sled.

Nakit, s katerim se kitimo že od nekdaj, ni samo odraz mode, temveč tudi izraz identitete, statusa, vere in načina življenja. Občudovali bomo bolj ali manj razkošne oprave žensk od prazgodovine do devetdesetih let prejšnjega stoletja: od skromnih kamenodobnih obeskov, prek čudovitih jantarnih in steklenih ogrlic in zlatih diademov iz železne dobe do sodobnega oblikovanja nakita.

Vodi Petra Brodar, univerzitetna diplomirana arheologinja.

Vstop prost.
Priporočamo predhodne prijave na arheozabava@nms.si.


Bogastvo steklenih in jantarnih izdelkov iz starejše železne dobe (6. do 5. stoletje pr. Kr.).

Info:
NMSL PRESS

AMZ – Arheoples – izložba i interaktivni digitalni program uz 27. Edukativnu muzejsku akciju – PLES (PRESS)

Izložbom „Arheoples“ i prigodnim interaktivnim digitalnim programom Arheološki muzej u Zagrebu pridružuje se 27. Edukativnoj muzejskoj akciji – PLES. Posjetitelji izložbu mogu razgledati u Galeriji AMZ od 25. travnja do 18. svibnja 2022. godine.

Pristup interaktivnim digitalnim sadržajima moguć je na mrežnim stranicama Muzeja:
https://amz.hr/hr/edukacija/arheoples/ 

Ples je univerzalni jezik izražavanja poznat od najranijih dana ljudske povijesti, a nije stran ni životinjskom svijetu. Kao spona između pokreta i glazbe, a zahvaljujući neograničenim mogućnostima izraza i forme, ples je tema u kojoj se svaki muzej na neki način može pronaći. Arheološki muzej u Zagrebu pronašao se u ARHEOPLESU, priči o plesu koja se može pratiti od vremena neandertalaca pa sve do srednjeg vijeka.

Mnogi arheološki nalazi upravo potvrđuju postojanje plesa u mnogim ljudskim zajednicama od vremena starijeg kamenog doba. Priča o plesu može se vidjeti kroz izložbu u Galeriji Arheološkog muzeja u Zagrebu, te kroz nekoliko zanimljivih i interaktivnih digitalnih sadržaja.

Završetkom izložbe 18. svibnja 2022. prigodno obilježavamo Međunarodni dan muzeja.

Galerija AMZ, Pavla Hatza 6, Zagreb
radno vrijeme
utorak – petak 10 – 18 sati
subota 10 – 13 sati

https://amz.hr/media/hcinjecp/plakat-27-edukativne-muzejske-akcije-ples-pet-djevojaka-plesu-u-krug-drzeci-se-za-ruke.jpg

Info:
AMZ PRESS

NMSL – Vabilo muzejskim sodelavcem: Industrijski forum – digitalne rešitve za muzejske predstavitve (PRESS)

Vabimo vas na ekskluziven dogodek, namenjen povezovanju kustosov slovenskih muzejev in galerij ter podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami digitalnih vizualizacij

INDUSTRIJSKI FORUM v torek, 19. aprila 2022, ob 10. uri v Narodni muzej Slovenije (Muzejska 1, Ljubljana).

Družili se bomo s predstavniki desetih vodilnih podjetij s področja izdelave različnih vizualizacij (VR, AR) in drugih digitalnih rešitev za muzejske predstavitve (360° fotografija, virtualne razstave)  ter spoznavali njihove rešitve.

Dogodek poteka v okviru projekta Arheološke eKrajine Podonavja. Na kratko bomo predstavili projekt in strategije za izdelavo digitalnih rekonstrukcij in vizualizacij arheološke dediščine, ki smo jih razvili v okviru projekta. Pojasnili bomo tudi postopek izdelave vizualizacije Ulake, železnodobnega najdišča na Notranjskem, glavne teme novega dela stalne muzejske razstave z naslovom ZGODBE IZ DAVNINE. Potovanje v nekdanje pokrajine.

Na razstavi bodo prikazane najnovejše vizualizacije edinstvene arheološke krajine v deželah ob reki Donavi, ki smo jih v okviru projekta pripravili partnerji iz devetih evropskih držav. Razstava bo za udeležence tudi predpremierno na ogled.

Program dogodka najdete v prilogi, na tej povezavi pa si oglejte utrinek virtualnega doživetja.

Info:
NMSL PRESS

AMZ – Arheološki muzej u Zagrebu partner na izložbi Neandertalci u Galeriji Cloverfield (PRESS)

Arheološki muzej u Zagrebu partner na izložbi “Neandertalci” u Galeriji Cloverfield (Pod zidom 12, Zagreb) čije otvorenje će se održati 14. travnja 2022. godine s početkom u 20 sati. Izložba ostaje otvorena do 15. svibnja 2022. godine.

Na izložbi Neandertalci studentice Akademije likovnih umjetnika Sveučilišta u Zagrebu, Nikolina Žabčić i Maja Perak, svojim ilustracijama koje su prvotno objavljene u specijalu Večernjeg lista oživljuju ljudske pretke, svaka u svojem prepoznatljivom rukopisu interpretirajući svakodnevicu neandertalaca, duboko ukorijenjenu u golo preživljavanje. Ilustracije su nastale kao odgovor na želju da se tema neandertalaca aktualizira u svijetu koji nije prestao čeznuti za upoznavanjem i razumijevanjem ljudske prošlosti.

Projekt Neandertalci okupio je interdisciplinarni tim znanstvenika, novinara, urednika, muzealaca i kustosa kako bi temu staru desecima tisuća godina učinio razumljivom te estetski privlačnom suvremenom čovjeku.

Od iznimne važnosti za približavanje ove zanimljive populacije široj javnosti je i aktualni projekt Integrating Neandertal Legacy: From Past to Present (iNEAL), na čijem je čelu prof. dr. sc. Ivor Janković s Instituta za antropologiju. Cilj ovog projekta, koji uključuje čak 30 zemalja i 60 stručnjaka, jest povezivanje i dijalog znanstvenika diljem Europe u svrhu usklađivanja rezultata dugogodišnjih istraživanja neandertalaca, ali i spoznavanje nedostataka, kako bi se pripremio teren za brojna buduća istraživanja. Sudjelovanjem na projektu Neandertalci, projekt iNEAL postiže još jedan svoj cilj – uključivanje naslijeđa neandertalaca u sadašnjost.

U svojoj težnji za prepoznatljivošću u domeni kulturnog turizma, Hrvatska svakako treba težiti isticanju iznimnih otkrića neandertalaca na Hušnjakovu brdu u Krapini, kao i kasnih neandertalaca u špilji Vindija kraj Varaždina. Naši krajevi ovim su se specifičnim nalazištima upisali na geografsku kartu staništa praljudi, koji su kao lovci i sakupljači živjeli u gotovo polarnim uvjetima.

Pismo glavnog urednika Večernjeg lista, organizatora izložbe Neandertalci:

Poštovani,

odlučili smo otputovati tisućama godina unatrag. Vrijeme je to kada se na svjetskoj pozornici pojavio Homo sapiens, osvajač koji je u kratkom razdoblju promijenio svijet i modelirao ga u skladu sa svojim potrebama.

U svojem se osvajačkom pohodu nije libio obračunati sa svim drugim ljudskim vrstama. A upravo je Hrvatska ta pozornica na kojoj se odigrala jedna od posljednjih povijesnih epizoda u kojoj glavne uloge igraju Homo sapiens i neandertalac.

Neandertalska kultura iščeznula je nakon što se na europskim obzorima prije pedesetak tisuća godina pojavio moderni lovac iz Afrike.

Teorija je mnogo, no sve one vrte se oko jednog pitanja: je li moderni čovjek presudio starijem bratu ili u nama i danas živi neandertalac?

Znanstvenici postupno, djelić po djelić sklapaju mozaik, priznajući kako je još uvijek mnogo otvorenih pitanja.

Ovom su izložbom neandertalci izronili iz prošlosti i dobili lica zahvaljujući suradnji sa zagrebačkom Akademijom likovnih umjetnosti.

Tako se nastavlja uspješna suradnja Večernjeg lista i Akademije likovnih umjetnosti.

Dražen Klarić
glavni urednik Večernjeg lista

Tvrtka Cloverfield u suradnji s organizatorom izložbe Večernjim listom te partnerima, Arheološkim muzejom u Zagrebu i Akademijom likovnih umjetnosti u Zagrebu – aktivan je dionik u popularizaciji projekta Neandertalci. Istoimenom izložbom Cloverfield nudi još jednu platformu za popularno-znanstvenu prezentaciju ove uzbudljive teme, koja se predstavlja radovima studenata Akademije likovnih umjetnosti u Zagrebu kao i replikama paleolitičkih artefakata iz stalnog postava Arheološkog muzeja u Zagrebu. Partner izložbe je također Institut za antropologiju, sa svojim projektom Integrating Neandertal Legacy: From Past to Present. U procesu popularizacije ove teme, Cloverfield je točka susreta istraživanja, suradnje s umjetnicima, arheolozima i kustosima, a čiji se rad iz ovog sjecišta širi prema najraznolikijoj publici.

Info:
AMZ PRESS