Ljubljana, 21. 5. 2018;V Narodni galeriji so danes slavnostno podelili Valvasorjeva odličja za leto 2017. Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke so prejeli avtorji interaktivne razstave Narodnega muzeja Slovenije Preteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju, ki si jo je ogledalo več kot 20.400 obiskovalcev.
Foto: Bojan Velikonja
Avtorji interaktivne razstave Preteklost pod mikroskopom so obiskovalcem želeli predstaviti manj znano stran muzejskega dela, ki obsega preučevanje in varovanje premične kulturne dediščine – skrbno strokovno delo s predmeti in zbirkami. To namreč omogoča, da je interpretacija muzejskih predmetov in vsebin neoporečna, korektna in avtentična. Razstava je prvič pri nas obiskovalcem pokazala, kako sta povezana znanost in muzej: naravoslovne, humanistične ter družboslovne znanosti je predstavila v odnosu do muzejskega dela, ob tem pa kot pomembno vprašanje sodobne muzeologije izpostavila tudi interpretacijo.
Avtorji razstavePreteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju, ki so prejeli Valvasorjevo nagrado za enkraten dosežek za leto 2017, so: dr. Mateja Kos, muzejska svetnica; dr. Tomaž Lazar, muzejski svetovalec; dr. Alenka Miškec, muzejska svetnica; Saša Rudolf, kustodinja; dr. Zora Žbontar, kustodinja (vsi iz Narodnega muzeja Slovenije) in prof. dr. Žiga Šmit (Fakulteta za matematiko in fiziko UL in Institut »Jožef Stefan«).
O razstavi Avtorji razstave so izbrali 14 izzivov (predvsem odmevne in v javnosti že poznane primere), ki so jih rešili s sodelovanjem naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved, na primer: Kako je bil videti zadnji Celjski grof Ulrik II.? Kako sta bila narejena najstarejša ohranjena topova na Slovenskem? Koliko je stara neandertalčeva piščal? idr. Drugi sklop razstave so sestavljale predstavitve posameznih metod, ki so jih spremljali poskusi: obiskovalci so se tako na preprost in nazoren način seznanili z načinom delovanja, obogatili svoje teoretično znanje in osvežili razumevanje metod Elemeti, ki so še posebej odlikovali razstavo
Tema: Naravoslovne znanosti v muzeju niso povezane le z delom konservatorjev-restavratorjev, ampak so bistvenega pomena tudi za reševanje drugih problemov, ki so preveč zapleteni, da bi jih lahko rešili samo z metodami arheologije, umetnostne zgodovine, etnologije in zgodovine.
Interdisciplinarnost: Razstava je temeljila na metodah naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih znanosti. Šele tvorno sodelovanje lahko prispeva k verodostojnim rezultatom.
Vprašanja sodobne muzeologije: Razstava je s preprostimi poskusi in interpretacijami na razumljiv način omogočila razumeti znanstvena dognanja, o katerih so obiskovalci že slišali, pa niso vedeli, da jih uporabljamo tudi na področju varovanja dediščine.
Sodelovanje: Razstava je nastala v sodelovanju skupine šestih soavtorjev in več kot 100 sodelavcev iz Narodnega muzeja Slovenije in drugih muzejev in galerij, inštitutov, univerz in posameznikov iz Slovenije in tujine. To je bila prva razstava v Narodnem muzeju Slovenije s tako velikim številom sodelavcev in tako široko mrežo sodelujočih ustanov.
Promocija znanstvenega dela v muzeju: Kompleksno znanje o muzejskih predmetih, poznavanje njihovega izvora in časa nastanka je temelj muzejskega dela in prav tako temelj vsake uspešne in strokovno utemeljene interpretacije.
Omogočanje uporabe znanstvenih metod sorodnim ustanovam: S predstavljenimi metodami so avtorji analizirali (in predstavili na razstavi) ne samo predmete iz Narodnega muzeja Slovenije, ampak tudi gradivo drugih muzejev, in jim s tem omogočili dostop do dragih znanstvenih preiskav.
Ob razstavi sta izšla katalog in vodnik, v Narodnem muzeju Slovenije pa so pripravili bogat spremljevalni program: vodene oglede razstave s strokovnjaki, predavanja, ogled pospeševalnika v Reaktorskem centru Instituta »Jožef Stefan«, demonstracije kemijskih poskusov, delavnice za šolske skupine in rojstnodnevna praznovanja za otroke.
Razstava je bila na ogled od 25. oktobra 2017 do 30. aprila 2018 v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski 1 v Ljubljani.
Neandertalčeva piščal in situla z Vač na Zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu
Ljubljana, 9. februarja 2018; Na Zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji se v Slovenski hiši, ki ponuja nepozabno prostorsko izkušnjo in doživetje slovenskega vrhunskega športa, podjetnosti in gostoljubnosti, predstavljata tudi dva izjemna predmeta slovenske kulturne dediščine: neandertalčeva piščal iz Divjih bab in situla z Vač, ki ju hranijo v Narodnem muzeju Slovenije.
Dragocena arheološka zaklada v Pjongčangu o preteklosti na naših tleh pripovedujeta na fotografijah. Neandertalčeva piščal, stara 60.000 let, ki je bila odkrita v jami Divje babe v bližini Cerknega, je najstarejše glasbilo na svetu. Gre za dragocenost svetovnega pomena, saj ruši zakoreninjene predstave o »primitivnih neandertalcih« in dokazuje njihovo sposobnost umetniškega ustvarjanja. Znamenita situla z Vač iz obdobja železne dobe sodi med najlepše izdelke situlske umetnosti. Prizore, ki se berejo kot stripovsko zaporedje dogodkov, najdemo tudi v slovenskem potnem listu in na osebni izkaznici.
Direktorica Narodnega muzeja Slovenijemag. Barbara Ravnik ob predstavitvi obeh dragocenih znamenitosti: »Ponosni in veseli smo, da Narodni muzej Slovenije lahko mednarodno javnost opozori na kulturno dediščino, ki je pomembna v svetovnem merilu. S predstavitvijo zgodovinskih dragocenosti skupaj gradimo prepoznavnost Slovenije kot destinacije kulturnega turizma, zato podpiramo povezovanje različnih kulturnih in turističnih organizacij. Naš muzej tako tvorno sodeluje z Lokalno turistično organizacijo Laufar Cerkno, ki upravlja z najdiščem neandertalčeve piščali – jamo Divje babe.«
SLIKOVNO GRADIVO
Situla z Vač, 1. pol. 5. stol. pr. Kr., hrani Narodni muzej Slovenije, fotografija: Tomaž Lauko.
Neandertalčeva piščal iz Divjih bab, 60.000 let pred sedanjostjo, hrani Narodni muzej Slovenije, fotografija: Tomaž Lauko.
Koščena piščal iz jame Divje babe i je v svetovnem merilu najbolj znana in odmevna slovenska arheološka najdba. Piščal je bila in je še vedno predmet številnih raziskav, analiz in teoretskih razglabljanj, saj izvira iz časa, ko je evropskih tleh obstajala samo ena človeška vrsta – neandertalec. Nepričakovano odkritje piščali pred več kot 20 leti je v temeljih zamajalo danes že povsem zastarele predstave o neandertalcih kot primitivnih človečnjakih, nezmožnih umetniškega, duhovnega in abstraktnega izražanja. Na podlagi vseh izsledkov, ki jih imamo danes na voljo, lahko argumentirano trdimo, da je ta presenetljiva najdba najstarejši dokaz glasbenega ustvarjanja v zgodovini človeštva.
Predava dr. Matija Turk, sodelavec Narodnega muzeja Slovenije in Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.
Na ogled od 18. januarja do 18. februarja 2018 v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski
Odprtje razstave bo v čertek, 18. januarja 2018, ob 12. uri. Vljudno vabljeni!
Poznorimski obrambni sistem claustra Alpium Iuliarum je bil v 4. stoletju največji rimskodobni arhitekturni podvig na ozemlju današnje Slovenije in sodi med najpomembnejšo kulturno dediščino pri nas. Posamezni ostanki zapor so se raztezali med Posočjem in Kvarnerskim zalivom na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške. Sestavljen je bil iz zapornih zidov, številnih stolpov, trdnjav in utrdb ter z njimi povezanih stavb v zaledju. Služil je nadzoru nad trgovino in premiki prebivalstva na ozkem prehodnem območju jugovzhodnih Alp, kjer je deloma potekala tudi severozahodna meja antične Italije.
Na fotografiji: poznorimski vojaki na Hrušici – igran prizor (foto: D. Badovinac).
Zaradi strateškega položaja je bilo to območje eno pomembnejših znotraj Rimskega imperija v poznoantičnem obdobju. Obrambni sistem je pred sovražnimi vpadi in notranjimi nesoglasji varoval tudi Rim, srce Rimskega imperija. Utrjene zapore, ki so sledile mreži rimskih cest, so izjemen primer povezovanja arhitekture z naravnim okoljem. Odseke zapornih zidov so v več linijah zgradili na predelih, kjer ni bilo naravnih pregrad in je bil prehod še mogoč. Tako so dobro izrabili naravne danosti terena.
Danes poznamo več kot 30 kilometrov ostankov zapornih zidov z več kot stotimi stolpi ter osmimi trdnjavami in utrdbami. Posamezni deli ohranjene dediščine so izredno razdrobljeni in pogosto nedostopni, zato so velikokrat tudi slabo prezentirani in neprimerno konservirani. Ustrezna zaščita, predstavitev in povečanje njihove prepoznavnosti ter razvoj kulturnega in zelenega turizma, so temeljni cilji novega projekta CLAUSTRA+ (Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum). Pri raziskovanju enkratne skupne kulturne dediščine sodelujejo štirje slovenski in pet hrvaških partnerjev. Projekt poteka v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška 2014–2020 in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in lastnimi sredstvi.
Claustra+ je nadaljevanje projekta Kamniti braniki Rimskega imperija, v okviru katerega sta nastala tudi dokumentarni film in panojska razstava Claustra Alpium Iuliarum – skrivnostna zapuščina starih Rimljanov. Razstava bo po gostovanju na Hrvaškem ponovno na ogled v Narodnem muzeju Slovenije. Ogledali si boste lahko številne digitalne 3D rekonstrukcije, zemljevide, ilustracije in fotografije, ki predstavljajo enkratno skupno kulturno dediščino. Predstavljen bo tudi dokumentarni film.
—
Sporočilo za javnost, 18. januar 2018
Claustra Alpium Iuliarum – skrivnostna zapuščina starih Rimljanov
Potujoča razstava
Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana
Na ogled od 18. januarja do 18. februarja 2018
Ljubljana, 18. 1. 2018; Danes so v Narodnem muzeju Slovenije odprli potujočo razstavo Claustra Alpium Iuliarum – skrivnostna zapuščina starih Rimljanov, ki prikazuje poznorimski obrambni sistem, največji rimskodobni arhitekturni podvig na ozemlju današnje Slovenije. Zanimiva besedila o tej enkratni kulturni dediščini dopolnjujejo številne digitalne 3D rekonstrukcije, zemljevidi, ilustracije in fotografije. V okviru sicer panojske razstave je na ogled tudi dokumentarni film.
Poznorimski obrambni sistem claustra Alpium Iuliarum, ki je bil zgrajen v drugi polovici 3. stoletja, sodi med najpomembnejšo kulturno dediščino pri nas. Posamezni ostanki zapor se v presledkih raztezajo med Posočjem in Kvarnerskim zalivom na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške. Sistem zapor je bil sestavljen iz zapornih zidov, številnih stolpov, trdnjav in utrdb ter z njimi povezanih stavb v zaledju. Odlično je izkoriščal naravno razgibanost terena in velja za izjemen primer povezovanja arhitekture z naravnim okoljem. Služil je za nadzor nad trgovino in premiki prebivalstva na ozkem prehodnem območju jugovzhodnih Alp, kjer je deloma potekala tudi severovzhodna meja antične Italije. Varoval je tudi vhod v Italijo in jo ščitil pred sovražnimi vpadi. Zaradi strateškega položaja je bilo to območje v poznoantičnem obdobju eno pomembnejših znotraj Rimskega imperija.
Danes poznamo več kot 30 kilometrov ostankov zapornih zidov z več kot stotimi stolpi ter osmimi trdnjavami in utrdbami. Obrambni sistem claustra Alpium Iuliarum je po svojem zgodovinskem in strateškem pomenu ter ohranjenosti primerljiv z mejami Rimskega imperija, ki so že vključene v seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO, kot sta Hadrijanov zid in Germanski limes. Žal pa so posamezni ohranjeni deli zapornega sistema izredno razdrobljeni in pogosto nedostopni, zato so velikokrat slabo predstavljeni in neprimerno konservirani.
Za večjo prepoznavnost obrambnega sistema si prizadeva novi projekt CLAUSTRA+ (Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum). Vodja projekta dr. Katharina Zanier(Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) je kot glavna cilja projekta izpostavila aktivno zaščito poznorimskega obrambnega sistema ter predstavitev in razvoj kulturnega in zelenega turizma na tem območju. Soavtor razstave Jure Kusetič (Narodni muzej Slovenije) je poudaril: »Namen razstave je na enostaven in slikovit način predstaviti kompleksno tematiko poznorimskega obrambnega sistema. Izmed mnogih vsebinskih sklopov smo zato izbrali tiste, ki obiskovalcu pomagajo razumeti vlogo tega spomenika pa tudi pomen ohranjanja in prezentacije skupne kulturne dediščine.«
O projektu
Claustra+ (Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum) je nadaljevanje projekta Kamniti braniki Rimskega imperija, v okviru katerega sta nastala panojska razstava Claustra Alpium Iuliarum – skrivnostna zapuščina starih Rimljanov in dokumentarni film. Pri raziskovanju kulturne dediščine sodelujejo štirje slovenski in pet hrvaških partnerjev. Projekt poteka v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška 2014–2020 in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in lastnimi sredstvi. V okviru projekta strokovnjaki obravnavajo specifične probleme na področju vrednotenja, zaščite in ohranjanja skupne kulturne dediščine na območju obeh držav.
Novi del stalne razstave Na ogled od 22. decembra 2017 na Muzejski
Epohalne spremembe v prvem tisočletju pr. Kr. so korenito zaznamovale tako ozemlje Slovenije kot širši evropski prostor. Na začetku tega obdobja so bile državne družbene oblike omejene na vzhodno obrobje Sredozemlja, tam so dosegli tudi velik tehnološki in umetnostni napredek. V tisti čas nas bodo konec leta 2017 popeljale Železnodobne zgodbe s stičišča svetov, najnovejši del stalne razstave Narodnega muzeja Slovenije. Z izjemnim arheološkim gradivom iz naših krajev bomo na razstavi prikazali okoliščine, ob katerih se je večina teh pojavov – od zahtevnih metalurških tehnologij in zapletene umetnostne figuralike preko avtohtonih začetkov denarnega gospodarstva in razvoja lokalnih pisav – prenesla in samostojno razvila na ozemlju Slovenije.
Znamenita situla z Vač pri Litiji zaradi kakovostne izdelave prizorov in odlične ohranjenosti sodi med najlepše izdelke situlske umetnosti. Okrašena je s tremi pasovi – frizi, izpolnjenimi s človeškimi in živalskimi figurami. Prizore, ki se berejo kot zaporedje dogodkov, tolmačijo kot pripoved o pomembnih dejanjih in dogodkih iz življenja železnodobnega veljaka. Foto: Uroš Acman.
Sreda, 20. decembra 2017, ob 11. uri
Dan odprtih vitrin in novinarska konferenca pred odprtjem razstave ŽELEZNODOBNE ZGODBE S STIČIŠČA SVETOV
Vabimo vas na NOVINARSKO KONFERENCO in DAN ODPRTIH VITRIN pred odprtjem novega dela stalne razstave Železnodobne zgodbe s stičišča svetov.
Na novinarski konferenci bodo sodelovali:
mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije,
mag. Gorazd Lemajič, vodja razstavnega projekta in oblikovalec razstave,
dr. Boštjan Laharnar, soavtor razstave in kataloga, in
dr. Peter Turk, soavtor razstave in kataloga.
Prisotni bodo tudi drugi sodelujoči, ki bodo z veseljem odgovarjali na vaša vprašanja.
Po novinarski konferenci vas vabimo na DAN ODPRTIH VITRIN: ponujamo vam izjemno priložnost, da si v družbi s kustosi izbrane predmete lahko ogledate čisto od blizu. Predmete si boste v odprtih vitrinah lahko ogledali in posneli kadarkoli med 11. in 13. uro.
Odprtje razstave bo v četrtek, 21. decembra 2017, ob 18. uri.
Vsak ponedeljek, od 20. 11. 2017 do vključno 18. 12. 2017, ob 18. uri na Muzejski
V sodelovanju s Slovenskim arheološkim društvom v novembru in decembru Narodni muzej Slovenije organiziramo serijo ponedeljkovih predavanj o nekaterih zanimivejših novih dognanjih slovenskih arheologov.
Brezplačno.
PROGRAM
Ponedeljek, 20. 11. 2017, ob 18. uri
doc. dr. Andrej GASPARI
Ladje in čolni pozno-prazgodovinskega in rimskega Navporta. Prenos in inovacije v ladjedelniških tehnologijah na severnem obrobju Sredozemlja (2. stoletje pr. n. št. – 1. stoletje n. št.)
“Doc. dr. Andrej Gaspari se obiskovalcem predavanja o ladjedelništvu predrimskega in rimskega Navporta dne 20. 11. 2017 globoko opravičuje za zamudo pri začetku predstavitve, do katere je prišlo zaradi višje sile.”
Ponedeljek, 27. 11. 2017, ob 18. uri
prof. dr. Bojan DJURIĆ
»Cesara smo najšli, v Dravi! – A je pravi?« Zmagovalec Partov pod Borlom?
Ponedeljek, 4. 12. 2017, ob 18. uri
dr. Boštjan LAHARNAR
Tod sekla bridka so jekla: po sledeh bitk iz obdobja rimskega osvajanja naših krajev
Ponedeljek, 11. 12. 2017, ob 18. uri
dr. Jana HORVAT
Začetek rimske dobe: domačini, trgovci, priseljenci
Ponedeljek, 18. 12. 2017, ob 18. uri
akad. prof. dr. Biba TERŽAN
Sizifov sindrom – vzpon in padec bronastodobne protourbane naselbine na Monkodonji v Istri (2. tisočletje pr.n.št.)
Nakon nadogradnje PHP-a na Portalu, brojač pregleda pojedinog posta je resetiran s datumom 29. 4. 2018. u 14h (prethodni podaci prikupljeni po brojaču započetog 21.3.2016. u 22h izbrisani su ponovnom instalacijom plugin-a). Broj pregleda po pojedinom postu prije navedenog datuma (29. 4. 2018.) nije evidentiran i uključen u prikaz, tj. prikazani broj pregleda pojedinog posta odnosi se na stanje od trenutka uključenja plugin-a. Brojač je uključen radi transparentnog praćenja broja pregleda pojedinog posta na Portalu.
Izdvojeno
Riječ Urednika – ‘Summa summarum aktivnosti 6 godina poslije osnivanja Ususret 7. godini ‘arheološke ere’ avec les bonnes résolutions pour 2016′
We use cookies to ensure that we give you the best experience on our website. If you continue to use this site we will assume that you are happy with it.Ok
