by dr. sc. Vendi Jukić Buča | Nov 7, 2017 | Arheološki muzej u Zagrebu, Autorski osvrti, Inspiracija, Istaknuto, Rekonstrukcije, U Hrvatskoj, Zagreb
Glava mlade djevojke pronađene u Solinu, skulptura poznata kao Solinjanka (možda Plautilla, supruga rimskog cara Karakale), jedan je od najpoželjnijih arheoloških suvenira, kao artefakt koji je, uz vučedolsku golubicu, vjerojatno najpoznatiji arheološki nalaz s područja Hrvatske. Glava Solinjanke izložena je u stalnom postavu Antičke zbirke Arheološkog muzeja u Zagrebu, čiji je prepoznatljivi zaštitni znak.
U muzejskoj Suvenirnici bilo je moguće kupiti vjernu repliku ovog antičkog portreta u originalnoj veličini izrađenu od gipsa.
Radi proširenja ponude kroz fascinaciju ovom jedinstvenom skulpturom, povodom Međunarodnog dana muzeja 2016. godine Arheološki muzej u Zagrebu koncipirao je posebno izdanje svog zaštitnog znaka – repliku skulpture u smanjenoj veličini te intenzivno obojanu skulpturu u obje veličine (izvornoj i smanjenoj).
Boje su različite te se kombiniranjem različito obojanih glava u prostoru postižu efektne vizualne kompozicije. Koncept je inspiriran pop-artom, umjetničkim pokretom sredine prošlog stoljeća, i djelima njegovog najpoznatijeg predstavnika, Andy Warhola.
Solinjanke u ovom izdanju predstavlje su u razdoblju od 14. do 22. svibnja 2016. godine, a čega se uvrštene u stalnu ponudu Suvenirnice AMZ-a.
Podaci o suvenirima
Originalna visina: 22,5 cm
Umanjena visina: 13 cm
Materijal gips, boja
Cijena skulpture u originalnoj visini: 400 kn
Cijena sculpture smanjenih dimenzija: 200 kn
Galerija (fotografije ustupio AMZ PRESS)
Galerija (autor Vendi Jukić Buča)
Vendi Jukić Buča
Oxford, 7. studenog 2017.
by dr. sc. Vendi Jukić Buča | Nov 4, 2017 | Autorski osvrti, Istaknuto, Izložbe, U Europi
Povijest Oxforda (o kojem ćemo pisati u zasebnom članku) započinje naseljavanjem Saxonaca i osnivanjem grada oko 900. godine.
Grad je oštećen i osvojen tijekom normanskog osvajanja Engleske pod vodstvom Williama Osvajača (1066.-1071./1088). Prema podacima iz Abingdon Chronicles (Historia Ecclesie Abbendonensis) napisanih u 12. stoljeću, na zapadnom dijelu grada Zamak je sagradio 1071. godine Williamov suborac normanski barun Robert D’Oyly, koji je po uspostavi vlasti imenovan višim šerifom Oxfordshirea (High Sheriff of Oxfordshire). Građen kao motte-and-bailey castle, odnosno zamak na umjetno podignutoj uzvisini s ograđenim dvorištem i zaštićen vodenim opkopom, nije bio namijenjen vojnom korištenju, već je u njemu D’Oyly organizirao monastičku zajednicu s kapelicom i stambenim odajama monaha. Ova zajednica jedan je od najstarijih britanskih obrazovnih centara – ovdje je 1139. godine Geoffrey of Monmouth napisao poznatu History of the Kings of Britain (najpoznatija je među ovim legendama ona o kralju Arturu).
Najstariji danas sačuvani dio zamka je St George’s tower, s čijeg vrha se prosire impresivan pogled na Oxford.
U podnožju se nalazi kapela s kriptom, rekonstruirana 1794. godine upotrebom normanskih stupova i kapitela, od kojih je jedan posebno zanimljiv jer sadrži ljudski prikaz. Od 13. stoljeća do 1577. godine Zamak je bio u funkciji administrativnog centra.
Organizacija muzejskog postava organizirana je u okviru zatvorske funkcije zamka. Zatvorom je postao nakon 3. engleskog građanskog rata (1649. – 1651.), a ova funkcija mu je ukinuta 1996.(!) godine.
Unutrašnjost zamka preuređena je u muzej koji je moguće obići u okviru organiziranih vodstava. Vodiči utjelovljuju pojedine osobe znamenite za povijest Oxforda i samog znamka: ranije spomenuti Robert D’Oyly i Geoffrey of Monmouth, Black Bess iz 18. stoljeća (uhićena i osuđena, pronašla je propust u zakonu kako bi izbjegla smrt), Daniel Harris (zaposlenih Zatvora – kao guverner je mijenjao zatvorsku politiku te je prvi poduzeo arheološka istraživanja na području Zamka tijekom kojih je otkrio nadsvođenu prostoriju prikrivenu uzvisinom i kriptu), Mary Blandy (optuženica za očevo ubojstvo iz višeg društvenog sloja radi čega je imala zatvorske privilegije – smatra se da je oca ubila zato što joj je preko oglasa tražio supruga nudeći svoje bogatstvo, a nakon čega nije prihvatio njezin odabir), Elizabeth Boswell (prva zatvorenica koja je uspjela pobjeći iz zatvora te jedina koja je uspjela pobjeći dvaput), Isaac Darkin (u najboljem odijelu obučen prilikom izvršenja smrtne kazne vješanjem nije čekao egzekutera da ga objesi) te Mr Barker (zatvorski čuvar – podržavao je izdržavanje kazne teškim fizičkim radom). Mene, i grupu s kojom sam obišla Muzej, vodio je Giles Freeman Covington, dvadesettrogodišnji pomorac osuđen za ubojstvo škotskog torbara, obješen 7. ožujka 1791. godine. Njegovo je tijelo, nakon izvršenja smrtne kazne, preuzeo ‘Dr Pegge’ kako bi ga prezentirao na javnom predavanju Škole anatonije (Anatomy Scool at Christ Church). Kasnije su njegove kosti očišćene i povezane žicom kako bi se koristile pri poučavanju idućih 70 godina. Danas je u muzejskom postavu prikazana njihova fotografija, a izložene su u Oxfordskom muzeju.
Vodstvo traje oko sat i pol i organiziarano je u malim grupama. Obilazi se prvo St George’s tower, a zatim se razgledavaju zatvorske prostorije. U pojedinim prostorijama prezentiran je onodobni interijer te scene iz života zatvorenika (primjerice soba Mary Blandy).
Izložene su fotografije zatvorenika, paneli s propisima, zatvorskim pravilima, tekstualnim opisima suđenja i služenja zatvorske kazne te egzekucija, popisima smaknutih i načinima njihovih smaknuća te zanimljivostima iz zatvorskog života.
U vitrinama su izloženi i artefakti koje su koristili zatvorski čuvari, ali i osobni predmeti zatvorenika. Samostojeće su rekonstrukcije naprava namijenjenih izvršenju smrtne kazne (sam čin prikazan je u crtežu).
Na posebnom aparatu može se iskusiti fizički napor uložen u guranje kola, čime se kažnjavalo zatvorenike.
Posjetiteljima je omogućeno fotografiranje (en face i u profilu) ispred linija koje obilježavaju visinu, kakvo je uobičajeno prilikom uhićenja (mug shot), a izrađena fotografija može se kupiti.
Umjetno podignuti brežuljak iz 11. stoljeća, koji se nalazi u neposrednoj blizini, posjetitelji obilaze sami. Na vrhu se nalazi rešetkama zatvoreni ulaz u komoru za vodu iz 13. stoljeća.
U okviru Muzeja djeluje i suvenirnica, a obližnji restoran/kafić nudi veliku kavu, a za dodatnu funtu uključen je i kolač (u našem slučaju sponge cake s double cream and jam) kao okrepljujući završetak opsežnog informativnog obilaska i jedinstvenog iskustva.
Zahvaljujem organizaciji ‘Oxford Castle Unlocked’ na mogućnosti obilaska i fotografiranja.
Vendi Jukić Buča
U Oxfordu, 3. 11. 2017.
*Igra riječima. Nadimak Oxforda je the City of Dreaming Spires.
Galerija fotografija (autor: VJB)
by dr. sc. Vendi Jukić Buča | Nov 3, 2017 | Izložbe, Muzeji, PRESS, SLO MGML, U Europi
Izjemna odkritja premikajo začetke srednjeveške Ljubljane v čas okoli leta 1000 in prinašajo zgodbo o vitezu plemenitega stanu.
Napovedujemo razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana: 14. 11. 2017–2. 5. 2018.
V torek, 14. novembra 2017, v ljubljanskem Mestnem muzeju odpiramo razstavo Srednjeveška Ljubljana.
Glavni poudarek razstave so nova odkritja z nedavnih arheoloških raziskav, ki premikajo mejnike v zgodovinopisju Ljubljane. Z odkritjem lesene posode na Stritarjevi ulici se rojstvo Ljubljane pomakne v začetek 11. stoletja. Najdba usnjarskih izdelkov z današnje Krojaške ulice priča o zgodnji urbanizaciji Ljubljane na desnem bregu Ljubljanice. Presenetljiva najdba ‘vitezovega’ groba pomeni enkratno priložnost vpogleda v osebno zgodbo mladega moškega visokega stanu. Razstavo zaključujemo z reformacijo v Ljubljani. Ob razstavi bo med 16. in 18. novembrom v Ljubljani potekal 3. mednarodni arheološki simpozij Arheološki pogledi na srednjeveško urbanost.
MGML PRESS
by dr. sc. Vendi Jukić Buča | Oct 20, 2017 | Izložbe, Muzeji, PRESS, SLO Narodni muzej Slovenije, U Europi
Občasna razstava
Na ogled od 25. oktobra 2017 do 30. aprila 2018 na Muzejski
Vas zanima, koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab, najstarejše glasbilo na svetu? Veste, kako je bil narejen srednjeveški top, kakšen obraz je imel zadnji Celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad smo našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem?
Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih moramo odkriti, če želimo spoznati, kakšen je bil svet in življenje v njem v preteklosti. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati odgovore. Povezali smo se s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci, ki so nam pomagali poiskati rešitve.
24. oktobra 2017 odpiramo razstavo Preteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju. V obliki zanimivih zgodb bomo predstavili rešitve ugank, ki so nam jih zastavili muzejski predmeti in smo jih rešili s pomočjo naravoslovnih ved. Naravoslovje in humanistika sta tako skupaj omogočili celovito in znanstveno podprto interpretacijo muzejskih predmetov, pojavov in dogodkov.
Ob razstavi pripravljamo številne zanimive poizkuse in vrsto dejavnosti, ki odstirajo pogled v naravoslovne in humanistične znanosti.
Dogodki ob razstavi:
Ponedeljek, 23. oktobra 2017, ob 12. uri
Torek, 24. oktobra 2017, ob 19. uri
Predavanja
Četrtek, 26. oktobra 2017, ob 17. uri: mag. Nataša Nemeček in dr. Eva Menart: Naravoslovne preiskave kot pomoč pri interpretaciji muzejskih predmetov
Četrtek, 23. novembra 2017, ob 17. uri: dr. Žiga Šmit, Arheometrične metode s protonskimi žarki
Četrtek, 25. januarja 2018, ob 17. uri: dr. Matija Turk, Neandertalčeva piščal iz Divjih bab
Četrtek, 22. februarja 2018, ob 17. uri: dr. Alenka Miškec, Pogled v skrito notranjost rimskega lonca
Četrtek, 8. marca 2018, ob 17. uri: dr. Mateja Kos, Med znanostjo in umetnostjo
Četrtek, 29. marca 2018, ob 17. uri: dr. Tomaž Lazar, Visoka tehnologija: skrivnosti srednjeveških orožarskih in okleparskih mojstrov
Četrtek, 26. aprila 2018, ob 17. uri: mag. Andrej Hirci, Multispektralna analiza in primeri iz prakse
Brezplačno. Vsa predavanja potekajo v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski 1 v Ljubljani.
Demonstracije kemijskih poizkusov
Sobota, 4. novembra 2017, 11.00–12.00
Sobota, 6. januarja 2018, 11.00–12.00
Sobota, 3. marca 2018, 11.00–12.00
Demonstracije potekajo na razstavi, izvaja jih dr. Eva Menart.
Vstopnina po ceniku, za udeležbo ni doplačila.
Vodeni ogledi razstave
Nedelja, 12. novembra 2017, ob 11. uri: Muzejska premiera, vodi dr. Mateja Kos
Nedelja, 17. decembra 2017, ob 11. uri, vodi mag. Irma Langus Hribar
Nedelja, 21. januarja 2018, ob 11. uri, vodi dr. Alenka Miškec
Nedelja, 18. februarja 2018, ob 11. uri, vodi mag. Miran Pflaum
Nedelja, 18. marca 2018, ob 11. uri, vodi dr. Žiga Šmit
Nedelja, 15. april 2018, ob 11. uri, vodi Igor Ravbar
Vstopnina po ceniku, za vodstvo ni doplačila.
Delavnica za otroke
Preteklost pod mikroskopom – razrešimo znanstveni problem!
Sobota, 11. novembra 2017, ob 11. uri
Sobota, 13. januarja 2018, ob 11. uri
Sobota, 10. marca 2018, ob 11. uri
Delavnico lahko izberete tudi za praznovanje rojstnega dne v muzeju.
Za
šolske skupine organiziramo delavnice in vodene oglede razstave. Informacije in prijave na
arheozabava@nms.si ali 051 384 888.
Kakšen je bil videti Celjski grof Ulrik II.? Koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab? Kakšen zaklad so našli v rimskem loncu, izkopanem pri Drnovem?
Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih moramo odkriti, če želimo spoznati svet in življenje v preteklosti. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati vse odgovore. Muzejski strokovnjaki se pri svojem delu pogosto povežejo s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci – skupaj rešujejo uganke in iščejo rešitve. Interaktivna razstava obiskovalcem omogoča, da se s pomočjo naravoslovnih ved na sodoben način tudi sami preizkusijo v reševanju znanstvenih izzivov, rešitve pa potrdijo s številnimi zanimivimi poizkusi.
Naravoslovje in humanistika skupaj omogočata celovito in znanstveno podprto interpretacijo muzejskih predmetov, pojavov in dogodkov. Razstava predstavlja rezultate raziskovalnega dela v okviru raziskovalnih programov Narodnega muzeja Slovenije. Njen namen je predvsem opozoriti na pomen povezovanja med strokami – interdisciplinarnost humanistike in naravoslovja je pri muzejskem delu neizogibna. Razstave in programi za obiskovalce so le eno od področij, za katere skrbijo muzejski strokovnjaki; pomemben del, ki je javnosti manj znan, obsega preučevanje in varovanje premične kulturne dediščine, torej skrbno strokovno delo s predmeti in zbirkami. Ta omogoča interpretacijo sveta predmetov, ki je nastal v tesni povezavi z družbenim, ekonomskim in duhovnim razvojem v zgodovini. Pomemben vidik je raziskovanje predmetov kot posrednikov kulturnih pomenov in vrednot, saj raziskave vplivajo na krepitev narodne zavesti in poudarjajo pomen kulturnega razvoja Slovenije, obenem pa pripomorejo h krepitvi družbene zavesti o odličnosti naše premične kulturne dediščine in o nujnosti njenega ohranjanja.
Na današnji novinarski konferenci pred odprtjem razstave je vodja razstavnega projekta, soavtorica razstave in vodja raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem doc. dr. Mateja Kos povedala: »Muzejski predmeti pripovedujejo o preteklosti, zato so prvovrstni zgodovinski viri, enakovredni pisnim. Iz preteklosti se lahko učimo za prihodnost. Predmet, ki ne spregovori, je mrtev, nem, pravzaprav zaklenjen, zato ga moramo s svojim znanjem odkleniti in ga pripraviti do tega, da nam pove svojo zgodbo. S tem odkrijemo delček zgodbe posameznega predmeta in jo združimo v skupno predstavitev preteklosti.«
Urednica kataloga in soavtorica razstave doc. dr. Alenka Miškec pa je poudarila: »Razstava in knjiga sta rezultat skupnega dela strokovnjakov z različnih področij, saj pri projektu, kot je ta, zahtevane naloge presegajo zmožnosti in znanje posameznika ali ozke skupine.«
Razstava obsega 14 sklopov, ki predstavljajo izzive, s katerimi so se soočili muzejski strokovnjaki, in naravoslovne metode, ki so jih pripeljale do rešitve: Piščal (Iz katerega časa je?), Granati (Od kod prihajajo ti poldragi kamni iz časa preseljevanja ljudstev od 4. do 7. stoletja?), Preja (Preja je bila najdena na Barju. Iz katerega materiala je, iz katerega časa?), Keramika (So posodo po angleški modi s konca 18. in začetka 19. stoletja izdelali v Ljubljani, v Trstu, v Gradcu ali kje drugje?), Srednjeveška topova (Kako sta bila narejena najstarejša ohranjena topova na Slovenskem?), Meči (Kako so srednjeveški mojstri iz jekla izdelali odlične meče?), Ploščni oklep (Kako je bil izdelan oklep in kako ga je bilo nositi?), Papir (Iz kakšnega papirja so bile izdelane najpomembnejše knjige, kot sta Dalmatinova Biblija ali Slava vojvodine Kranjske?), Od brona do medenine (So meči keltski ali rimski?), Steklo (So zanimivi izdelki iz 16. stoletja nastali v Benetkah ali v Ljubljani? Kdaj so izdelali pivski rog?), Lonec Drnovo (Kaj je v loncu, ki ga niso smeli poškodovati, iz katerega časa je?), Mumija (Kdo je bil pokojnik, kdaj in kje je živel?), Ulrik II. (Kako je bil videti zadnji Celjski grof, katerega lobanjo hrani Pokrajinski muzej Celje?) in Lipidi (Kaj so jedli naši predniki v 6. stoletju pr. n. št.?).
Raziskave materialne kulture so v preteklih letih pomembno obogatile slovensko zgodovinopisje. Po zaslugi sistematičnega, interdisciplinarno zasnovanega dela se je Narodni muzej Slovenije uspešno potrdil kot pomembna raziskovalna ustanova s koncesijo, ki se posveča večplastnemu raziskovanju premične kulturne dediščine tudi s pomočjo širšega nabora naravoslovnih analitskih metod.
Raziskave so rezultat raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, in raziskovalnega programa Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave.
Slikovno gradivo za novinarje je dosegljivo na tej povezavi (zip, 45,8 MB).
Izšel je tudi katalog razstave z naslovom Preteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju.
V Narodnem muzeju Slovenije ob razstavi pripravljajo bogat spremljevalni program: predavanja in vodene oglede razstave s strokovnjaki, delavnice za otroke in šolajočo se mladino, številne zanimive poizkuse in vrsto dejavnosti, ki odstirajo pogled v naravoslovne in humanistične znanosti.
Izvor
NMS PRESS
by dr. sc. Vendi Jukić Buča | Oct 16, 2017 | Autorski osvrti, Istaknuto, Muzej antičkog stakla, Priručnici, Publikacije, Stručna literatura, U Hrvatskoj, Zadar
Muzej antičkog stakla u Zadru, Zadar, 2017.
MAS
Za nakladnika: Ivo Fadić, ravnatelj Muzeja antičkog stakla u Zadru
Tekst: Ivo Fadić, Šime Perović
Fotografije: Foto arhiv Muzeja antičkog stakla u Zagrebu, Gradski muzej Sisak, Arheološki muzej Narona, Ivo Fadić, Irena Jukić, Šime Perović
Crteži: Jadranka Belevski
Jezik: hrvatski
Stranica: 100
ISBN 978-953-7866-59-4
Galerija fotografija [foto: VJB]
Naslovnica Priručnika. Foto: VJB.
‘Terminološki rječnik antičkog staklarstva’ autora Ive Fadića i Šime Perovića priručnik je, kako piše u Predgovoru, nastao iz potrebe da se omogući terminološka dosljednost i standardiziranost izraza korištenih u proučavanju antičkog stakla.
Naime, kao posljedica utjecaja izvora i literature pisanih različitim jezicima, u hrvatskoj arheološkoj akademskoj zajednici se akumulirao tezaurus pojmova i naziva o povijesti staklarstva, koji su jasni užem čitalačkom krugu, no za njihovu lakšu, precizniju i širu uporabu neminovno je sazrijelo vrijeme da se napravi cjeloviti popis takvih pojmova, donese njihovo tumačenje na hrvatskom jeziku s mogućim istoznačnicama. Pritom je naš metodološki pristup obogaćen sistematizacijom istoznačnica što mislimo da pruža dodatnu vrijednost ovom projektu sakupljanja i objavljivanja termina.
Iz Predgovora
Konceptualna ideja ovog priručnika temeljnena je na stvarnoj potrebi izrade priručnika ove vrste. Priručnik je sadržajno podijeljen na tri cjeline: Oblici, Tehnike izrade i ukrašavanja te Tehničke termine, uz dodatak Kazala i Literature.
U poglavlju Oblici abecednim redom navedeni su oblici staklenih posuda – prvo je prezentirana morfologija, a zatim su imenovani i opisani oblici, uz navod zanimljivih detalja. Uz hrvatske, navedeni su engleski i talijanski nazivi koji također izviru iz originala. Ovisno o obliku, navedeni su poznati podaci o dataciji, veličini, načinu izrade, funkciji i dr.
U poglavlju Tehnike izrade i ukrašavanja tehnike su navedene abecednim redom i opisane, a također je naveden i njihov izraz na engleskom i talijanskom jeziku.
Poglavlje Tehnički termini donosi specifične pojmove koji su vezani uz opis, izradu te karakteristike pojedinih staklenih oblika ili procesa njihove izrade. Izrazi su, osim na hrvatskom, navedeni i na engleskom i talijanskom jeziku te opisani.
Uz većinu pojmova pridodan je ilustrativan aspekt crteža ili fotografije, radi njihovog boljeg razumijevanja, a kod poglavlja o tehnikama izrade, kod brojnih se metoda nalaze slike postupka izrade u stripu kao vizualizacija procesa.
Kazalo je podijeljeno na tri dijela – obuhvaća zasebne abecedne popise pojmova na hrvatskom, engleskom i talijanskom jeziku.
Zahvaljujem Muzeju antičkog stakla na ustupljenom recenzentskom primjerku publikacije.
Vendi Jukić Buča
U Zagrebu, 16. 10. 2017.
Uz članak Priručnik – Terminološki rječnik antičkog staklarstva (osvrt Vendi Jukić Buča) >http://www.arheologija.hr/?p=11093. fotografije: Vendi Jukić Buča.
Posted by Arheologija on 16. listopada 2017
