Institut za arheologiju poziva na predavanje
Kelly Reed (Velika Britanija)
‘Biljke uz mrtve: Najnoviji arheobotanički nalazi iz 5. st. u Hrvatskoj’
28. travnja 2017. u 11.00 h
Knjižnica Instituta za arheologiju, Ljudevita Gaja 32, Zagreb.
Izvor
IARH PRESS
U izdanju Muzejskog dokumentacijskog centra iz Zagreba objavljen je najnoviji broj stručne publikacije Informatica Museologica 47, koja se bavi očuvanjem, istraživanjem i prezentacijom filmske baštine te sagledava mogućnosti za dugo željeni muzej filma u Hrvatskoj.
Broj sadržava priloge s međunarodnog skupa Muzeji filma – Film u muzeju kao i brojne priloge iz svijeta hrvatskih muzeja, a tekstovi su podijeljeni u devet tematskih cjelina: 1. Filmska baština i etika; 2. Iskustva europskih muzeja filma; 3. Muzejske i arhivske zbirke filmske građe i kinematografske opreme; 4. Kustoske prakse; 5. Muzeološka funkcija i mjesto video/filma u muzeju. Prezentacija filmske/video građe; 6. Tko se brine za film u muzejima, arhivima, knjižnicama; 7. Zaštita filmske/video baštine; 8. Izazov u susretu ‘analognog’ svijeta i nove digitalne paradigm; 9. Stručna, znanstvena i umjetnička istraživanja.
Link na Sadržaj: http://www.mdc.hr/files/A/null/IM_47_2016_sadržaj.pdf
Ovaj broj časopisa IM sadrži objavu razgovora Vendi Jukić Buče s Borisom Mašićem, muzejskim savjetnikom u MGZ-u, preuzetu s portala Arheologija.hr.
Link: http://www.mgz.hr/UserFiles/file/Razgovor_s_Borisom_Masicem_IM_47_2016.pdf
Izvor
MDC PRESS
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Izvor
HAD PRESS
Bruxelles / Den Haag, 5. travnja 2017. – Danas su Europska komisija i organizacija Europa Nostra objavile dobitnike nagrade Europske unije za kulturnu baštinu / nagrade Europa Nostra za 2017. godinu, najvišeg europskog priznanja na polju kulturne baštine. Zbog iznimnih postignuća u očuvanju, istraživanju, predanom radu, obrazovanju, usavršavanju i podizanju svijesti nagrađeno je 29 projekata i pojedinaca iz 18 zemalja. Među ovogodišnjim laureatima su i dva izuzetna postignuća iz Hrvatske: u kategoriji zaštite baštine kapela sv. Martina u Starom Brodu, a u kategoriji predanog rada povjesničar umjetnosti Ferdinand Meder. Neovisno stručno povjerenstvo ocijenilo je 202 prijave iz 39 europskih zemalja i odabralo pobjednike.
Ljudi diljem svijeta sada mogu glasovati online za Nagradu javnosti i dati potporu nagrađenom projektu (projektima) iz svoje države ili neke druge europske zemlje. Svi koji se uključe u glasovanje imaju priliku osvojiti putovanje u Finsku za dvije osobe, a bit će i posebni gosti na svečanosti dodjele nagrada koja će se održati 15. svibnja u finskom gradu Turkuu. Tijekom svečanosti dodjele nagrada bit će objavljeno sedam dobitnika Velike nagrade (Grand Prix) u vrijednosti od 10.000 eura, a bit će objavljen i dobitnik Nagrade javnosti.
Iskreno čestitam svim laureatima. Njihova postignuća još nam jednom svjedoče koliko su brojni Europljani predani očuvanju i zaštiti kulturne baštine. Njihovi projekti naglašavaju važnost uloge kulturne baštine u našim životima i našem društvu. Pogotovo danas, kad je Europa suočena s mnogim velikim društvenim izazovima, kultura je od iznimne važnosti za podizanje svijesti o zajedničkoj prošlosti i vrijednostima, kao i za poticanje tolerancije, razumijevanja i socijalne uključenosti. Europska godina kulturne baštine, koja se obilježava 2018. godine, idealna je prilika da se usredotočimo na vrijednosti koje nas povezuju kao Europljane, a to su naša zajednička prošlost, kultura i baština. Programom Kreativna Europa Europska komisija nastavit će podupirati dodjeljivanje ove nagrade i ostalih baštinskih projekata, izjavio je Tibor Navracsics, povjerenik Europske komisije za obrazovanje, kulturu, mlade i sport.
Htio bih čestitati svim ovogodišnjim dobitnicima i odati počast svima koji su, zahvaljujući svom hvalevrijednom talentu, strastvenoj predanosti i velikodušnosti omogućili ova iznimna postignuća. Sada su dio izabrane skupine od oko 450 izuzetnih postignuća ovjenčanih nagradom Europa Nostra u posljednjih 15 godina. Svi laureati potvrđuju da je baština ključni čimbenik održivog gospodarskog razvoja, društvene kohezije i povezanije Europe. Čelnici Europske unije trebali bi iskoristiti povijesnu prigodu koju im pruža obilježavanje 2018. godinu kao godine europske kulturne baštine, kako bi prepoznali višestruke dobrobiti baštine i njezinih temeljnih vrijednosti koje ona ima u povezivanju država, zajednica i kultura u Europi i izvan nje, naveo jePlácido Domingo, slavni operni pjevač i predsjednik organizacije Europa Nostra.
Dobitnici nagrade Europske unije za kulturnu baštinu / nagrade Europa Nostra za 2017. godinu bit će predstavljeni 15. svibnja u crkvi sv. Mihovila u Turkuu na svečanosti koju će voditi povjerenik Europske komisije Tibor Navracsics i maestro Plácido Domingo. Svečanost dodjele nagrada Europske unije za kulturnu baštinu okupit će oko 1200 uzvanika, uključujući stručnjake za baštinu, volontere i simpatizere iz cijele Europe, kao i visoke predstavnike institucija Europske unije, zemlje domaćina i ostalih država članica.
Dobitnici nagrada predstavit će svoja iznimna postignuća tijekom Sajma izvrsnosti, koji će se održati 14. svibnja u dvorani Sigyn Glazbenog zavoda grada Turkua, a sudjelovat će i u mnogim događanjima u sklopu Europskog kongresa baštine (od 11. do 15. svibnja) u Turkuu. Kongres, koji organizira Europa Nostra, bit će poticajna platforma za umrežavanje i raspravu o najnovijim europskim dostignućima na polju baštine, a s posebnim naglaskom na nadolazećoj Europskoj godini kulturne baštine.
Prijave za Nagradu za 2018. godinu mogu se predati od 15. svibnja do 1. listopada 2017. godine putem službene web-stranice.
Europa Nostra
Joana Pinheiro, jp@europanostra.org, +31 70 302 40 55
Elena Bianchi, eb@europanostra.org, +31 70 302 40 58
Europska komisija
Nathalie Vandystadt
nathalie.vandystadt@ec.europa.eu, +32 2 2967083
Joseph Waldstein
joseph.waldstein@ec.europa.eu, +32 2 2956184
Kapela sv. Martina u Starom Brodu i Ferdinand Meder
Tajana Pleše, uprava@h-r-z.hr
+385 1 4693 872, +385 91 4683 639
Ako želite saznati više o svim nagrađenim projektima:
podaci o projektu i komentari stručnog povjerenstva,
fotografije visoke rezolucije i videozapisi
Twitter: @europanostra
web-stranica programa Kreativna Europa
Twitter: @europe_creative
web-stranica povjerenika Navracsicsa
(navedeni abecednim redom, prema zemlji iz koje dolaze)
Kategorija zaštite baštine
Kategorija istraživanja
Kategorija predanog rada
Kategorija obrazovanja, usavršavanja i podizanja svijest
Nagrada Europa Nostra također je dodijeljena iznimnim projektima iz dviju europskih zemalja koje nisu dio programa Europske unije Kreativna Europa.
Kapela sv. Martina u pokupskom selu Stari Brod izniman je primjer tradicijske hrvatske arhitekture i jedna je od četrdesetak očuvanih sakralnih drvenih građevina na tom području, koje se datiraju između 17. i 19. stoljeća.
Mala, na tradicionalan način građena kapela dražesnih obilježja vjerojatno je sagrađena u ranom 17. stoljeću, a dogradnje potječu iz 18. stoljeća. Njezin je najljepši dio bogato uređen barokni interijer. Svi zidovi i stropovi prekriveni su s 88 drvenih ploča različitih veličina koje su obrubljene dekorativnim drvenim okvirom. Ploče su oslikane motivima isprepletenih simetričnih traka, cvjetova i listova u živim bojama koje oblikovanjem podsjećaju na lokalni vez. Slične stilske značajke vidljive su i na oltaru posvećenom sv. Martinu.
Prije početka konzervatorsko-restauratorskih radova, koje su izvodili i koordinirali djelatnici Hrvatskog restauratorskog zavoda, oslikana drvena oplata i struktura građevine bile su u poodmaklom stadiju propadanja. Oštećenja krova uzrokovala su prodiranje vode u unutrašnjost pa su zbog dugotrajne izloženosti vlazi nastala strukturalna oštećenja, a oslikana drvena oplata savijala se i slabjela. Kako bi se potrebni radovi učinkovito proveli, napravljena je detaljna snimka postojećeg stanja. Nakon toga su oslikane ploče drvene oplate i oltar uklonjeni i pažljivo očišćeni, konzervirani i restaurirani. Oštećeni temelji su popravljeni, a postavljen je i novi drveni krov od hrastove šindre. Tijekom izvođenja radova, gdje je bilo moguće, primjenjivale su se tradicionalne tehnike gradnje i obrade materijala.
Kapela sv. Martina ima posebno značenje za stanovnike Staroga Broda, što je potvrđeno i prilikom predstavljanja konačnih rezultata radova. Posebno je izdvojena vrijednost kapele i osvještavanje lokalne zajednice kako bi se potaknula njezina sustavna zaštita u budućnosti.
Iz obrazloženja ocjenjivačkoga suda:
Ovaj uzorni projekt istaknuo je veliku vrijednost tradicionalne hrvatske arhitekture, dijela nacionalne baštine koji je proteklih stoljeća suočen sa zaboravom. Osjetljiva i krhka arhitektura pažljivo je i s puno poštovanja obnovljena, čime je oslikana ornamentika kapele došla do punog izražaja.
Potrebno je istaknuti iznimno konzerviranje i restauriranje oslika, kao i način na koji se lokalne obrtnike, vlasnike i zajednicu uključilo u obnovu.
Ferdinand Meder posvetio je cijeli svoj radni vijek, od 1970. godine do danas, zaštiti hrvatske kulturne baštine. U tom je vremenu nebrojeno puta prvi reagirao na brojne prijetnje hrvatskoj baštini. Kao konzervator i povjesničar umjetnosti, radio je na njezinu dokumentiranju, konzerviranju i restauriranju te na podizanju svijesti o hrvatskoj kulturi. Tijekom svojega profesionalnog djelovanja bio je ravnatelj nekih od vodećih institucija za zaštitu baštine u Hrvatskoj. Na tim je položajima svojim utjecajem uvelike pridonio unapređenju konzervatorske i restauratorske struke. Na međunarodnoj je razini nastojao osnažiti veze s mnogim ključnim međunarodnim kulturnim i baštinskim institucijama, uključujući ICOM, ICOMOS, UNESCO te Vijeće Europe.
Njegova domišljatost u pronalaženju rješenja, pogotovo kad mu je na raspolaganju bilo malo sredstava, osvjedočena je u opsežnim obnovama koje je svojim djelovanjem omogućio. Stručnost i upornost Ferdinanda Medera bile su jedan od ključnih čimbenika za obnovu Dubrovnika nakon potresa 1979. godine. Ranih devedesetih, u vrijeme Domovinskog rata, hrvatska je kulturna baština pretrpjela golemu štetu i velika razaranja. Kao ravnatelj Državne uprave za zaštitu kulturne i prirodne baštine radio je na spašavanju i zaštiti spomenika kojima je prijetilo uništenje, istovremeno upozoravajući međunarodnu zajednicu o počinjenoj šteti. To je samo dio aktivnosti koje je poduzimao u svojoj dugoj karijeri posvećenoj zaštiti kulturne baštine.
Predanost Ferdinanda Medera struci ogleda se i u sustavnom unapređivanju djelatnosti javnih institucija koje su pak omogućile učinkovito djelovanje struke. Primjerice, sudjelovao je u osnivanju čak triju sveučilišnih studija restauriranja u Hrvatskoj, te u uvođenju i razvijanju polaganja državnog stručnog ispita iz konzervatorsko-restauratorske djelatnosti.
Iz obrazloženja ocjenjivačkoga suda:
Ferdinand Meder institucionalizirao je konzervatorsku djelatnost i podigao obrazovne standarde u svojoj zemlji. Izniman je primjer javnog djelovanja na području konzervatorsko-restauratorske djelatnosti.
Ferdinand Meder činio je mnogo više od onoga što se od njega očekivalo. Prilagođavao se različitim okolnostima, djelujući uvijek u interesu zaštite kulturne baštine. Čak je i u vrijeme ratnih sukoba pokazao nepokolebljivu posvećenost zaštiti baštine te je podizao svijest međunarodne zajednice o vrijednosti hrvatskoga kulturnog blaga.
Nagradu Europske unije za kulturnu baštinu / nagradu Europa Nostra pokrenula je Europska komisija 2002. godine. Od pokretanja dodjelu i izbor nagrada vodi organizacija Europa Nostra. Nagrada slavi i promiče najbolje postupke očuvanja baštine, istraživanja, upravljanja, volontiranja, obrazovanja i komunikacije. Na taj način pridonosi većem javnom priznanju kulturne baštine kao strateškog resursa europskog gospodarstva i društva. Nagradu podupire program Europske unije Kreativna Europa.
U proteklih 15 godina, organizacije i pojedinci iz 39 zemalja podnijeli su ukupno 2720 prijava. Prema broju prijava iz pojedine zemlje, Španjolska je prva na ljestvici s 498 projekata, drugo je Ujedinjeno Kraljevstvo s 286 prijava, a treća je Italija s 278 prijava. Prema kategoriji natjecanja, najviše je prijava bilo u kategoriji zaštite baštine (1606). Slijede prijave u kategoriji obrazovanja, usavršavanja i podizanja svijesti (457), potom istraživanja (340) te predanog rada (317).
Od 2002. godine neovisno stručno povjerenstvo odabralo je i nagradilo 455 projekata iz 34 zemlje. U skladu s brojem prijava, Španjolska je prva na listi sa 61 nagradom. Ujedinjeno Kraljevstvo je na drugom mjestu sa 60 nagrada, Italija je na trećem mjestu s osvojenih 37 nagrada, dok je Njemačka na četvrtom (29 nagrada), a Grčka na petom mjestu (27 nagrada). Najviše priznanja osvojeno je u kategoriji zaštite baštine (267), zatim u kategoriji predanog rada (67), obrazovanja, usavršavanja i podizanja svijesti (65) i na kraju istraživanja (56).
Ukupno je dodijeljeno 95 Velikih nagrada (Grand Prix) u vrijednosti od 10.000 eura, koje su bile predstavljene kao izvanredne baštinske inicijative, a odabrane su među nagrađenim projektima.
Nagrada Europske unije za kulturnu baštinu / nagrada Europa Nostra ojačala je sposobnosti sektora zaštite baštine u Europi, ističući najbolje postupke, potičući prekogranične razmjene znanja te povezujući različite dionike u šire mreže kontakata. Također donosi mnoge dobrobiti za pobjednike: veću (inter)nacionalnu prepoznatljivost, poboljšanje mogućnosti financiranja te povećanje broja posjetitelja. Osim toga, podiže se svijest javnosti o našoj zajedničkoj baštini, istovremeno ističući istinski europski identitet. Nagrada je stoga ključni alat za promicanje europske baštine.
Europa Nostra je paneuropsko udruženje organizacija civilnog društva koje djeluju na području baštine, a podupire je i široka mreža javnih institucija, privatnih tvrtki i pojedinaca. Djelujući u više od 40 zemalja Europe, organizacija je glas civilnoga društva posvećen očuvanju i promicanju europske kulturne i prirodne baštine. Organizacija Europa Nostraosnovana je 1963. godine, a danas je prepoznata kao najvažnija mreža organizacija posvećenih očuvanju baštine u Europi. Plácido Domingo, svjetski poznati operni pjevač i dirigent, predsjednik je te organizacije.
Cilj kampanja organizacije Europa Nostra je spašavanje ugroženih europskih spomenika, mjesta i krajolika, a posebno kroz program „Sedam najugroženijih“. Nagradom Europske unije za kulturnu baštinu / nagradom Europa Nostra, slavi se izvrsnost. Nagrada također pridonosi oblikovanju i provedbi europskih strategija i politika vezanih uz baštinu, i to strukturiranim dijalogom s europskim institucijama i koordinacijom Saveza europske baštine 3.3..
Kreativna Europa je novi program Europske unije za potporu kulturnog i kreativnog sektora kojim se omogućuje veći doprinos stvaranju radnih mjesta i napretku. S proračunom od 1,46 milijardi eura (od 2014. do 2020. godine) program Kreativna Europa podupire organizacije na području baštine, izvedbene umjetnosti, likovnih umjetnosti, interdisciplinarnih umjetnosti, izdavaštva, filma, televizije, glazbe i videoigara, kao i desetke tisuća umjetnika, kulturnih i audiovizualnih profesionalaca. Financijska će im sredstva omogućiti da rade diljem Europe, da dopru do nove publike i razvijaju vještine potrebne u digitalnom dobu.
Izvor
HRZ PRESS
11 5. 2017
Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana
ABSTRACTI
Andrič M., A. Šmuc, N. Ogrinc, W. Rapuc, P. Sabatiere, U. von Grafenstein, Paleookoljski zapis v Bohinjskem jezeru: zadnjih 6800 let
1ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, maja.andric@zrc-sazu.si
2 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana, andrej.smuc@ntf.uni-lj.si
3 Institut Jožef Stefan, Odsek za zannosti o okolju, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, nives.ogrinc@ijs.si
5EDYTEM, Universite de Savoie, EDYTEM, Pôle Montagne, 73376 Le Bourget du Lac, Cedex, FRANCE, pierre.sabatier@univ-savoie.fr, william.rapuc@hotmail.fr
6Laboratoire des Sciences du Climat et de l’Environment, (LSCE), F-91198 Gif-sur-Yvette, FRANCE, uli@von-grafenstein.fr
Na konferenci bomo predstavili rezultate multidisciplinarne paleoekološke raziskave 12 m globoke vrtine, ki smo jo leta 2012 zvrtali v Bohinjskem jezeru. S pomočjo sedimentoloških, geokemičnih in palinoloških raziskav smo rekonstruirali spremembe okolja, še zlasti vpliv človeka na okolje (rastlinstvo, kmetijske in metalurške aktivnosti) ter okoljske procese, ki so povezani s klimatskimi nihanji in človekovo aktivnostjo (npr. procesi erozije tal, poplave) v zadnjih 6800 letih. Človekov vpliv na okolje je npr. jasno viden v železni dobi (ca. 2700 cal. BP), ko je bilo izsekavanje bukovega gozda za potrebe metalurgije zelo intenzivno. V tem obdobju zaznavamo tudi hitrejše odlaganje sedimenta, kar je posledica erozije tal zaradi človekovih aktivnosti in vlažnejše klime. Bohinjsko jezero je tudi odličen potresni arhiv: zaznali smo številne potresne sunke, najmočnejši je bil datiran ca. 6800 cal. BP.
Fabec T. Smeri razvoja poznopleistocenske in holocenske krajine Divaškega krasa: pogled iz dna vrtač
Center za preventivno arheologijo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, Poljanska 40, SI-1000 Ljubljana, tomaz.fabec@zvkds.si
Z arheološkim sondiranjem sedimentnih zapolnitev 20 vrtač na Divaškem krasu smo pridobili obsežno bazo okoljskih podatkov, na podlagi katerih smo že ponudili preliminarne smernice razvoja tega dela kraške krajine v holocenu in vpliva človeka nanjo (Fabec 2012). Laboratorijske analize in druge opravljene raziskave so potrdile in dopolnile predstavljene hipoteze o pretežno holocenski starosti zapolnitev, njihovi zelo pestri zgodovini ter oblikovanju antropogene krajine zaradi živinorejskih praks v bronasti dobi oziroma agro-kraške krajine (Nicod 1987) v novem veku. Ponudile so vpogled v razvoj lokalne vegetacije od poznega glaciala dalje in vrtače izpostavile kot prave »pasti« za sedimente, v katerih so sledovi naravnih procesov in človekovih aktivnosti lahko preživeli tafonomske procese in postali del paleookoljskega zapisa.
Ferk M.1, M. Lipar2, Paleohidrološke razmere na Nullarborju v Avstraliji
1ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, mateja.ferk@zrc-sazu.si
210/224 West Coast Highway, Scarborough 6019, WA, Avstralija
Planota Nullarbor v Avstraliji je eno večjih kraških območij na svetu, ki se na jugu zaključi z do 90 m visokimi klifi nad Južnim oceanom. V dveh delih sta z abrazijo med transgresijo morja v pliocenu nastali nizki priobalni ravnici Israelite in Roe. Po regresiji morja so nekdanji klifi ostali odmaknjeni od morske obale in tvorijo 100 km dolg Wylie paleoklif in 300 km dolg Hampton paleoklif. Na Nullarborju ni stalnih površinsko tekočih vod. Padavine izhlapijo, preostanek pa predstavlja glavni dotok vode v kraški vodonosnik. Gladina vode v kraškem vodonosniku se je v preteklosti spreminjala skladno z nihanjem gladine morij. Tekom spremenljivih paleookojskih razmer so se razvile značilne kraške oblike kot so vodoravne jame, brezna, udornice ter korozijske kotanje. Raziskave v zadnjih letih pa so razkrile obstoj hidrološko neaktivnih zatrepnih dolin v pobočjih paleoklifov, ki so indikator iztoka vode iz kraškega vodonosnika v preteklosti. Na podlagi nadaljnjih podrobnih analiz oblik v zatrepnih dolinah je bilo možno rekonstruirati paleohidrološki razvoj planote. Opredeljene so bile 3 faze razvoja: (1) korozijsko širjenje inicialnih razpoklinskih kanalov v zgodnjem do srednjem pliocenu, (2) začetek retrogradnega umikanja zatrepnih dolin nad kraškimi izviri v poznem pliocenu, (3) periodično preoblikovanje zatrepnih dolin tekom variabilnih okoljskih razmer v kvartarju.
Hrvatin M., M. Zorn, Trendi rečnih pretokov v slovenskih Alpah med letoma 1961 in 2010
Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, mauro@zrc-sazu.si, matija.zorn@zrc-sazu.si
V prispevku obravnavamo trende povprečnih, minimalnih in maksimalnih letnih pretokov rek, ki imajo povirja v slovenskem visokogorskem svetu. Obravnavane so reke: Meža, Sava Dolinka, Radovna, Sava Bohinjka, Mostnica, Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica, Savinja, Soča, Koritnica in Tolminka.
Rezultati kažejo, da povprečni srednji letni pretoki na vseh obravnavanih rekah upadajo, pri večini rek pa padajo tudi absolutni minimalni in absolutni maksimalni pretoki. Opazne so tudi spremembe v pretočnih režimih, pri katerih nekdaj primarni spomladanski pretočni višek ponekod nadomešča prej sekundarni jesenski višek.
Rečni pretoki so v največji meri posledica podnebnega dogajanja, zato spremembe trendov pretokov povezujemo s podnebnimi spremembami. Te se kažejo v rasti povprečne letne temperature ter manjši letni količini padavin.
Upoštevati je treba tudi vpliv človeka, ki s spreminjanjem rabe tal močno vpliva na površinski odtok padavin.
Jamšek Rupnik P. 1, J. Atanackov1, M. Car2, J. Jež1, B. Celarc1, M. Novak1, B. Milanič1, D. Šram1, J. Krivic1, M. Bavec1, Razvoj sedimentacijskega okolja na območju Zelencev v Zgornjesavski dolini po zadnjem poledenitvenem višku
1 Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana; petra.jamsek@geo-zs.si
2 Geoinženiring d.o.o., Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana
Območje Zelencev na stiku med Zgornjesavsko dolino in Planico je od zadnjega poledenitvenega viška podvrženo zelo intenzivnim geomorfnim procesom in posledičnim spremembam okolja. Zaradi velikega biološkega, hidrološkega, geološkega in krajinskega pomena je to območje zavarovano kot naravni rezervat. Da bi ugotovili morebitne vplive umestitve infrastrukturnega objekta na podzemno vodo in izvire na območju Zelencev, smo opravili geološke, geomorfološke, geokronološke, geofizikalne in hidrogeološke raziskave. S pomočjo uspešne integracije različnih raziskovalnih metod smo pridobili nove podatke o razvoju sedimentacijskega okolja na raziskovanem območju.
Zgornjesavska dolina in Planica sta ledeniški dolini, ki sta se izoblikovali vzdolž Savskega in Planiškega preloma. Po zadnjem poledenitvenem višku in umiku ledenikov pred okoli 20 tisoč leti so na tem območju po začetni intenzivni eroziji ter prerazporeditvi sedimentov ostali erozijski ostanki moren, v dolinskem predelu pa se je oblikovalo postglacialno Korenško jezero, v katerem so se odlagali jezerski sedimenti. Ob spreminjanju postglacialnega Korenškega jezera v recentna barja na območju Zelencev in Ledin so se odlagali jezersko-barjanski sedimenti, s pobočij in iz stranskih potokov je dotekal material, ki gradi številne aluvialne vršaje, v izteku pobočij pa so se odložili pobočni grušči. S pomočjo radiokarbonskega datiranja smo lahko določili starost nekdanjega Korenškega jezera ter vršajnih sedimentov, ki so ga prekrili.
Krivograd Klemenčič A.1, N. Ogrinc2, M. Nečemer2, J. Faganeli3, T. Tolar4, M. Andrič4, Spremembe vegetacije in hidrologije ter razvoj šotnega barja v okolici Bevk (Ljubljansko barje)
1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana, aleksandra.krivograd-klemencic@fgg.uni-lj.si
2 Institut Jožef Stefan, Odsek za znanosti o okolju, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, nives.ogrinc@ijs.si, marijan.necemer@ijs.si
3 Nacionalni inštitut za biologijo (Morska biološka postaja Piran), Večna pot 111, 1000 Ljubljana jadran.faganeli@nib.si,
4 ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, maja.andric@zrc-sazu.si
Jurčevo šotišče in Mali plac sodita med tiste redke lokacije na Ljubljanskem barju, kjer se je ohranil zapis razvoja okolja v zadnjih nekaj tisočletjih. Rezultati multidisciplinarnih raziskav (diatomeje, pelod, geokemična sestava in radiokarbonsko datiranje sedimenta) omogočajo rekonstrukcijo razvoja vegetacije in hidroloških razmer v okolici Bevk od 1700 pr. n. št. dalje. Na obeh mokriščih človekov vpliv na okolje (poljedelstvo, živinoreja) zaznamo v pozni bronasti dobi (ca. 1600–1500 pr. n. št.) in konec latena (ca. 200 pr. n. št.), visoko barje se pojavi v sredini prvega tisočletja pr. n. št.
Raziskava je pokazala, da je paleoekološki zapis zelo fragmentiran. Na obeh mokriščih smo v času okrog 1700 pr. n. št. (=3700 cal. BP) zaznali hiatus: del (zgodnje) holocenskega sedimenta je bil (verjetno zaradi poplavnega dogodka/dogodkov) odnešen, kar je presenetljivo še zlasti za Mali plac, ki leži na osamelcu Kostanjevica in je zato nekaj metrov dvignjen nad poplavno ravnico Ljubljanskega barja. Bronastodobne plasti na Malem placu ležijo neposredno na sedimentu, ki se je odlagal v višku zadnje ledene dobe, medtem ko je hiatus na Jurčevem šotišču nekoliko krajši: bronastodobni sediment pokriva plasti jezerskega sedimenta, ki so se odlagale pred 5500 pr. n. št.
Ogrin M., Visokogorska krajina Julijskih Alp in vpliv človeka
VPLIV TRADICIONALNIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI (PAŠNIŠTVA, RUDARSTVA IN OGLARSTVA) NA SPREMINJANJE POVRŠJA (POVRŠINSKO KOPANJE) IN NA EKOLOŠKE SPREMEMBE (spremembe rastja in neusmiljeno izsekavanje gozdov) V VISOKOGORJU JULIJSKIH ALP OD ŽELEZNE DOBE DO 19. STOLETJA.
ČLOVEK je s svojo prisotnostjo v Alpah posegal v prostor že v prazgodovini in tako sooblikoval kulturno krajino. Materialne ostaline so se kot sledi človeka skozi tisočletja ohranile v zemeljskih plasteh in so odraz takratnega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja.
Bohinj je krajinski fenomen Julijskih Alp. Pod vznožjem Triglava , na starih Fužinarskih (Studorskih) planinah, na platoju Pokljuke in Jelovice, so pasli živino, rudarili in oglarili, vsaj že od rimskih časov, na kar kažejo arheološke raziskave. Preko Spodnjih Bohinjskih gora čez prelaz Bača, Škrbina, Globoko in Suha so potekale tovorne poti. Človek je visokogorski svet izrabljal v gospodarske namene in s tem preoblikoval prvotno krajino. Za svoje občasno bivanje so postavljali koče na prostoru, ki je bil najbolj primeren za bivanje. Koče s kamnitimi temelji so bile odkrite na Kleku in Voglu.
Zaradi bogatih nahajališč železove rude je Bohinj intenzivno poseljen od starejše železne dobe. Železovo rudo so kopali površinsko in s tem preoblikovali krajino v nize okroglih jam, ki jih danes poznamo kot površinske rudne jame.
Prelovšek M. Vpliv klimatskih sprememb na geomorfni razvoj krasa
Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, mitja.prelovsek@zrc-sazu.si
Letos mineva 11 let, ko smo na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU pričeli z meritvami kemičnih procesov v kraških jamah. Raztapljanje in odlaganje sige merimo večinoma z apnenčastimi ploščicami, ki nam omogočajo izredno natančne meritve (0,2 μm na meritev). Natančnost lahko vpliva na kratke intervale merjenja, kar nam poleg intenzitete poda tudi vpogled v dejavnike, ki vplivajo na intenziteto procesov.
Nizke vrednosti raztapljanja v večini strug vodnih jam bi lahko kazale na milijonletja dolg razvoj jam, kar datacije jamskih sedimentov sicer potrjujejo, a ponekod neto letna prevlada odlaganja sige nad raztapljanjem (Križna jama, Škocjanske jame) ne kaže v smer nastajanja jam. Ker je slednje v nasprotju s paradigmo nastanka jam, si rezultate razlagamo v smeri paleogeografskih ali klimatskih sprememb. Paleogegrafskih zagotovo ne moremo izključiti, a rezultati kažejo tudi na močan klimatski vpliv; če sedanjo letno intenziteto primerjamo z debelino odloženega kalcita, grob izračun kaže na bistvene spremembe v strugah jam na prehodu pleistocena v holocen. Tej kvantitativno podprti ideji pritrjujejo datiranja začetka recentne rasti stalagmitov iz izbranih slovenskih jam, ki naj bi pričeli rasti v približno istem obdobju prehoda. V ozadju je vpliv produkcije in odplinjevanja CO2, ki ga v znatni meri opredeljujeta nadmorska višina in klima.
Šilc U. in A. Martinčič, Spremembe vegetacije na barju Mali plac
ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, urban@zrc-sazu.si, andrej.martincic@siol.net
Barje Mali plac na Ljubljanske barju je eden redkih ostankov visokega/prehodnega barja v nižinah južne Evrope in je tudi eno najjužnejših barij. Zaradi človekovega posega z zvišanjem vodostaja je prišlo do drastičnih sprememb rastlinskih združb in izginotja redkih in ogroženih rastlinskih vrst. Z znižanjem nivoja vode se v zadnjem času zopet vzpostavljajo prvotne združbe.
Prikazali bomo spremembe vegetacije med tremi obdobji: 1987 (pred dvigom nivoja vode), 1999 (po dvigu) in 2015 (po postopnem znižanju). V vseh treh obdobjih smo skartirali vegetacijske tipe in naredili vegetacijske popise.
Prvotna združba Calluno-Sphagnetum je v vmesnem obdobju skoraj popolnoma izginila in nadomestila jo je odprta vodna površina in močvirske združbe, ki so pogoste tudi v okolici. V zadnjem obdobju se zopet pojavljajo barjanske združbe, a spremenjeno vrstno sestavo.
Naravovarstvena prizadevanja v zadnjem času nakazujejo drugačen odnos do tega barja, vendar so verjetno določene vrste trajno izginile z Malega placa.
Tolar T.1, B. Toškan1, M. Andrič1 in F. Janžekovič2, Paleookoljske raziskave kolišč na Ljubljanskem barju. Nam lahko povedo kaj več o klimatskih, sezonskih in okoljskih razmerah tedanjega časa?
1 ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tjasa.tolar@zrc-sazu.si, borut.toskan@zrc-sazu.si, maja.andric@zrc-sazu.si,
2 Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, franc.janzekovic@um.si
Z vodo prepojena tla Ljubljanskega barja so prava zakladnica organskih (bioloških) ostankov. Polega samega izredno pestrega seznama nekdaj uporabljenih gojenih/udomačenih in divjih rastlinskih in živalskih vrst za prehrano in bivanje, nam paleookoljske raziskave z barjanskih arheoloških najdišč lahko podajo tudi informacije o okoljskih in klimatskih razmerah v preteklosti ter o stalnosti poselitve določenega najdišča.
NASLOVI AVTORJEV PRISPEVKOV
Andrič Maja, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, maja.andric@zrc-sazu.si
Atanackov Jure, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana
Bavec Miloš, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana
Car Marjeta, Geoinženiring d.o.o., Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana
Celarc Bogomir, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana
Fabec Tomaž, Center za preventivno arheologijo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, Poljanska 40, SI-1000 Ljubljana, tomaz.fabec@zvkds.si
Faganeli Jadran, Nacionalni inštitut za biologijo (Morska biološka postaja Piran), Večna pot 111, 1000 Ljubljana, jadran faganeli@nib.si
Ferk Mateja, ZRC SAZU, Geografski Inštitut Antona Melika, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, mateja.ferk@zrc-sazu.si
Hrvatin Mauro, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, mauro@zrc-sazu.si
Janžekovič Franc, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, franc.janzekovic@um.si
Jamšek Rupnik Petra, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana, petra.jamsek@geo-zs.si
Jež Jernej, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana
Krivic Jure, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana
Krivograd Klemenčič Aleksandra, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana, aleksandra.krivograd-klemencic@fgg.uni-lj.si
Lipar Matej, 10/224 West Coast Highway, Scarborough 6019, WA, Avstralija, matej.lipar@gmail.com
Martinčič Andrej, Zaloška cesta 78 A, 1000 Ljubljana, andrej.martincic@siol.net
Milanič Blaž, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana
Nečemer Marijan, Institut Jožef Stefan, Odsek za znanosti o okolju, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, marijan.necemer@ijs.si
Novak Matevž, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana
Ogrin Mija, marija.ogrin@guest.arnes.si
Ogrinc Nives, Institut Jožef Stefan, Odsek za znanosti o okolju, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana nives.ogrinc@ijs.si
Prelovšek Mitja, ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Titov trg 2, 6230 Postojna, mitja.prelovsek@zrc-sazu.si
Rapuc William, EDYTEM, Universite de Savoie, EDYTEM, Pôle Montagne, 73376 Le Bourget du Lac, Cedex, FRANCE, william.rapuc@hotmail.fr
Sabatiere Pierre, Universite de Savoie, EDYTEM, Pôle Montagne, 73376 Le Bourget du Lac, Cedex, FRANCE, pierre.sabatier@univ-savoie.fr
Šilc Urban, ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, urban.silc@zrc-sazu.si
Šmuc Andrej, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana, andrej.smuc@ntf.uni-lj.si
Šram Dejan, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana
Tolar Tjaša, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tjasa.tolar@zrc-sazu.si
Toškan Borut, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, borut.toskan@zrc-sazu.si
von Grafenstein Ulrich, Laboratoire des Sciences du Climat et de l’Environment, (LSCE), F-91198 Gif-sur-Yvette, FRANCE, uli@von-grafenstein.fr
Zorn Matija, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, 1000 Ljubljana matija.zorn@zrc-sazu.si
Institut za arheologiju poziva na javno predstavljanje
Istraživačkog projekta Hrvatske zaklade za znanost (IP-2016-06-5047)
TransFER – Proizvodnja željeza uz rijeku Dravu u antici i srednjem vijeku: stvaranje i transfer znanja, tehnologija i roba
Na predstavljanju će biti prezentirani ciljevi projekta, projektni tim te istraživanje koje će se provoditi kao i očekivani rezultati.
Projekt će predstaviti
dr. sc. Tajana Sekelj Ivančan, voditeljica projekta (Institut za arheologiju, Zagreb),
doc. dr. Branko Mušič, univ. dipl. inž. geol., istraživač-suradnik (Univerza v Ljubljani),
izv. prof. dr. sc. Sibila Borojević Šoštarić, istraživač-suradnik (Rudarsko-geološko-naftni fakultet Sveučilišta u Zagrebu),
Robert Čimin, istraživač-suradnik (Muzej grada Koprivnice)
Javno predstavljanje projekta TransFER održat će se u četvrtak, 30. ožujka 2017. g. u 12 sati.
Knjižnica Instituta za arheologiju, Ulica Ljudevita Gaja 32, Zagreb.
Izvor
IARH PRESS
Čestitka 2024.
Riječ Urednika – ‘Summa summarum aktivnosti 6 godina poslije osnivanja Ususret 7. godini ‘arheološke ere’ avec les bonnes résolutions pour 2016′
Projekt: ArheoKalendar© 2018. 'Kitten Pritten in Great Britain - Maca Oxfordaca - Pulci predstavlja Oxford'
Pratite nas i na Facebooku.
Radujemo se podršci!
Brings the ancient to life
