Razstava Tü mo. Slovanska poselitev Prekmurja je zgodba o slovanskih prišlekih, ki so se naselili v drugi polovici 6. stoletja na območju sedanjih polj južno od Murske Sobote. Že sam naslov razstave Tü mo. oz. „tukaj bomo“ je dovolj pomenljiv, saj pove, da so se slovanski priseljenci preprosto odločili, da se naselijo med polji in potoki pri Murski Soboti, da tukaj živijo, tukaj umirajo.

Kasnejšim rodovom so pustili sled spomina svojega bivanja preko skromnih ostalin, ki so – prekrite z zemljo – čakale stoletja, da jih odkrije lopata arheologa. Med leti 2000 in 2002 so bili na poljih južno od Murske Sobote pri arheoloških izkopavanjih na avtocestni trasi odkriti ostanki zgodnje slovanske poselitve. Odkritje preprostih slovanskih bivališč – zemljank, katerih starost je bila določena na podlagi radiokarbonskih analiz drobcev oglja – je potrdilo nastanek slovanskih naselbin na tem geografskem območju že v drugi polovici 6. stoletja. Odkopane zemljanke, peči, vodnjaki, gospodarski objekti in grobišča, predvsem pa značilna lončenina, so ključni dokazi za razumevanje slovanske naselitve. Pridobljeno gradivo je izjemno in predstavlja novost v raziskovanju in poznavanju slovanskega obdobja v širšem slovenskem prostoru. Na razstavi je predstavljena bivalna in materialna kultura slovanskega življa v Prekmurju. Slovanske ostaline sledimo preko preprostih bivališč oz. zemljank in najstarejših neokrašenih posod (praški tip keramike), ki sodijo v konec 6. in v 7. stoletje, do prevladujočih loncev, okrašenih z valovnicami iz 8. in 9. stoletja. Pregled keramičnih oblik in tehnologije zaključuje poznoslovanska in visokosrednjeveška lončarska produkcija 10.–12. stoletja. Med ostalinami, ki jih pripisujemo Slovanom, so se ohranili tudi sočasni, a malo  številni predmeti bizantinskega in avarskega izvora, predvsem deli noše in okrasja.