Ideja, da na sprehod po arheološki krožni poti skozi središče našega mesta povabimo tudi vaše štirinožne prijatelje, se je izkazala za zelo uspešno. Letos vodstva ponovno izvajamo in jim tokrat dodajamo dobrodelno noto. V želji, da pomagamo tudi drugim živalskim prijateljem, smo se odločili, da 2,00 eur od vsake prodane vstopnice pasjega vodstva podarimo Zavetišču Horjul.
Na posamezno vodstvo bomo sprejeli 10 lepo vzgojenih kužkov in njihovih lastnikov. Obvezne prijave sprejemamo na prijava@mgml.si in na 01 24 12 506.
Cena je 8,00 € / osebo, znižano 6,00 € / osebo, družine 18,00 €, kužki gratis. V primeru dežja vodstvo odpade.
Rimska Emona, kjer je ob največjem razcvetu živelo okoli 5.000 prebivalcev različnega stanu, je bila dom tudi kakšnega štirinožca, ki je morda slišal na ime Alba (Bela), Myia (Muha; ime za psa majhne rasti) ali Celer (Hitri). Na pasjih vodstvih bomo za vas izpostavili zanimive ‘pasje’ informacije: spoznali bomo, kakšno vlogo so imeli psi v rimski družbi, katera pasma je bila najbolj priljubljena, kaj so psi takrat jedli in kakšna imena so lastniki nadeli svojim ljubljencem.
Je prva in slovenska (in največja) pasja pekarna v Evropi. Njihova največja prednost je peka izključno naravnih proizvodov z lastno linijo piškotov in receptur. Ponujajo linije piškotov (mesnih, brezmesnih, ribjih in dietnih), sezonskih izdelkov (božič, velika noč, valentinovo, noč čarovnic,…) in luksuznih priboljškov, ki so edinstveni na trgu (prvi na svetu z linijo 24karatnega zlata). Pohvalijo pa se lahko tudi z edinstvenim svežim asortimanom (tortice), ki je plod dolgoletnega razvoja in je kot tak prilagojen vsem vrstam psov z najrazličnejšimi zahtevami (ne vsebuje moke in jajc, le sveže meso in zelenjavo, okrasitev in barve pa pridobivamo iz naravnih sestavin).
Kljub temu, da zgodovina prehrane ni nič drugega kot drugačen pogled na zgodovino človeštva, zgodovinarji tej temi dolgo časa niso namenjali posebne pozornosti. V zadnjih desetletjih pa se je ta odnos temeljito spremenil in danes se s to panogo ukvarja vrsta družboslovnih in naravoslovnih znanosti. Prav te raziskave so nam omogočile, da lahko danes pokukamo na ognjišča, lonce in krožnike naših davnih prednikov in tako na primer izvemo, kaj so uživali prebivalci Pompejev v času izbruha ognjenika, ki je leta 79 mesto prekril z debelo plastjo pepela.
Na tokratnem predavanju nas bo dr. Marko Prpič, strokovnjak za področje zgodovine hrane in prehranjevanja popeljal v antične čase. Na predavanju bomo izvedeli, katera in kako pripravljena hrana se je znašla na rimskih jedilnikih v tisočletju pred odkritjem Novega sveta, odkritjem, ki je temeljito spremenilo naše prehrambne navade.
Rimljani so s svojo kulturo, katere pomemben del je bil njihov odnos do hrane, namreč močno zaznamovali tudi mesto v katerem živimo danes, ko so tu postavili svojo naselbino Emono.
Predavanje bo potekalo v muzejskem atriju. Zaradi omejenega števila oseb vas prosimo za rezervacijo mesta na prijava@mgml.si ali 01 24 12 506. Dogodek je brezplačen.
Serija, ki izhaja od leta 1955, predstavlja sintetične predstavitve arheološkega gradiva različnih obdobij s pomembnih slovenskih arheoloških najdišč. Vse publikacije so prevedene v enega od svetovnih jezikov.
KiM 44
Biba TERŽAN, Matija ČREŠNAR
s sodelavci: Teja Gerbec, Lucija Grahek, Mihela Kajzer, Vesna Koprinik, Bine Kramberger, Tamara Leskovar, Mira Strmčnik Gulič, Iztok Štamfelj, Jayne-Leigh Thomas, Tatjana Tomazo Ravnik, Borut Toškan, Rafko Urankar
Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi
Pohorsko Podravje three millenia ago. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages
Izdajatelja: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Narodni muzej Slovenije.
2021, 589 str., 25 x 33,5 cm, trda vezava, besedilo teče vzporedno v slovenskem in angleškem jeziku, ISBN 978-961-06-0418-1.
To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva – Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). Pdf monografije lahko prenesete na svojo napravo. Grafične priloge v veliki ločljivosti so dostopne v tiskani izdaji, ki jo lahko naročite na e-naslovu blagajna@nms.si.
Veseli smo, da vas lahko ponovno povabimo v razstavne prostore Narodnega muzeja Slovenije. Obiščite nas v stavbi na Muzejski ulici in si oglejte vse stalne in občasne razstave.
Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije je za izposojo in vračila odprta vsak delovnik med 10. in 12. uro. Izposoja in več informacij: citalnica@nms.si oz. 01/241 44 63.
Pomembno: Narodni muzej Slovenije – Metelkova je zaradi vzdrževalnih del zaprt do 19. aprila. Ponovnega srečanja na Zgodovinskih in umetnostnih zbirkah se veselimo od torka, 20. aprila 2021, naprej.
OBČASNE RAZSTAVE
Razstava ob 100. obletnici koroškega plebiscita »Slovenci, za zmiraj gre!« je podaljšana do vključno 2. maja 2021!
V atriju Narodnega muzeja Slovenije je na več kot 900 enot arhivskega gradiva, replik, muzejskih predmetov in fotografij, ki odstirajo dogajanje od konca prve svetovne vojne do koroškega plebiscita 10. oktobra 1920.
Javna vodstva trenutno niso mogoča, zato predlagamo, da obisk razstave združite z virtualnim sprehodom, kjer lahko prisluhnete tudi avtorjem.
Muzej skozi zgodovino. Najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko. Na ogled do 31. oktobra 2021 na Muzejski.
Voščila, razglednice, vstopnice, vizitke … Vitrina meseca je brezplačno na ogled do 30. aprila 2021 v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije v njenem odpiralnem času.
STALNE RAZSTAVE
Na Muzejski vas vabimo k ogledu stalnih razstav Zgodbe s stičišča svetov, Rimski lapidarij in Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije.
Na Metelkovi se sprehodite po Zgodovinskih in umetnostnih zbirkah. Ponovno na ogled od 20. aprila 2021.
VIRTUALNI SPREHODI IN E-RAZSTAVE
Na naši spletni strani vas vabimo na virtualni sprehod po mnogih stalnih in občasnih razstavah, tako aktualnih kot preteklih. V rubriki E-razstave preberite o živahnih raziskovalnih dejavnostih, ki potekajo pod okriljem naše ustanove, v Muzejski bombonjeri pa se posladkajte z muzejskimi bombončki!
Priporočamo tudi sprehod po gradu Snežnik, ki je, žal, zaradi trenutnih razmer še vedno zaprt, saj samostojni obisk ni mogoč.
ZANIMIVOSTI
14. aprila leta 1895 je Ljubljano stresel močan potres, v katerem je bila poškodovana tudi stavba takratnega Deželnega muzeja za Kranjsko. Najstarejše do danes ohranjene fotografije iz muzeja so prav popotresne fotografije. Tedanji kustos Alfons Müllner je namreč naročil fotografiranje škode, iz fotografij in poročil v Argu pa lahko razberemo obseg škode.
Vabimo vas k branju zanimivega prispevka o takratnih razmerah v muzeju na portalu MMC RTV Slovenija.
Narodni muzej Slovenije T. 01/241 44 00, E. info@nms.si, www.nms.si
Muzejska: odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih do 20. ure.
Metelkova (Maistrova 1): odprto od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Zaradi vzdrževalnih del zaprto do vključno 20. aprila 2021.
Z odprtjem prvega dela razstave Muzej skozi zgodovino slavnostno vstopamo v jubilejno leto 200-letnice delovanja muzeja. Zamisel za osnovanje nacionalnega muzeja sega v daljno preteklost, saj so prve idejne korake naredili že baron Žiga Zois pl. Edelstein in njegov sloviti krog razsvetljencev. Neposreden povod pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju izpostavili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so podali deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja.
V znamenitem pismu Domoljubnim prijateljem znanosti je Jožef Kamilo Schmidburg, guverner in predsednik deželnih stanov dežele Kranjske, 15. februarja 1823 zapisal: »Naš domovinski muzej naj bi zajel zlasti vse s področij nacionalnega slovstva in narodne ustvarjalnosti. Prav tako naj združi vse, kar sta v domovini ustvarili narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.«
Kratek in sežet prikaz pridobitev kaže, da so se področja, ki še danes zaznamujejo delokroge Narodnega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja, izoblikovala že v prvih letih njegovega delovanja. Zbirke so kustosi, bibliotekarji, pedagogi in restavratorji-konservatorji v desetletjih dopolnjevali in izpopolnjevali, preučevali in predstavljali javnosti na temeljih, ki so jih pred dvestotimi leti postavili prvi slovenski muzealci. Danes predstavljajo mozaik delovanja sodobnih nacionalnih muzejev.
PROGRAM odprtja razstave
Pozdravni nagovori:
dr. Pavel Car, direktor Narodnega muzeja Slovenije,
dr. Breda Činč Juhant, direktorica Prirodoslovnega muzeja Slovenije, in
Natalija Polenec, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja.
Kulturni program:
Pismo znamenitim prijateljem znanosti, Jožef Kamilo Schmidburg (1823) Interpretacija: Alojz Svete, dramski igralecKoncept razstave in najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko bodo predstavili:
dr. Mateja Kos,
dr. Alenka Miškec,
Barbara Rogač,
Blaženka First,
Helena Bras Kernel,
dr. Jernej Kotar,
Gašper Oitzl (vsi Narodni muzej Slovenije),
dr. Miha Jeršek,
dr. Tomi Trilar (oba Prirodoslovni muzej Slovenije), in
dr. Marko Frelih (Slovenski etnografski muzej).
Razstava Muzej skozi zgodovino je zasnovana v treh sklopih. Prvi zajema najstarejše pridobitve – predmete, ki so izgrajevali muzejske zbirke v prvih desetih letih njegovega obstoja; drugi bo predstavil zaposlene v muzeju od leta 1821 do danes; tretji pa prve znane odmeve na delo muzeja v obliki izpisov iz knjig vtisov.
Poznoantična nagrobna plošča z Gosposvetske ceste Iz zakladnice Mestnega muzeja
21. 12. 2020–28. 3. 2021.
Pod današnjo Gosposvetsko cesto in ob njej, zahodno od glavne severne vpadnice v rimsko Emono, se je med prvo tretjino 4. in zgodnjim 5. stoletjem širilo pokopališče, ki se je oblikovalo okoli izvorne stavbe s pokopi iz druge polovice 3. stoletja. Na sam začetek nastanka te skupine grobov, ki so verjetno zgodnjekrščanski, sodi pokop ženske s posodo iz modrega stekla.
Pokopališče emonskih kristjanov
Junija 2018 je bila med arheološkimi raziskavami v okviru prenove Gosposvetske ceste odkrita rimska kamnita plošča z napisom v latinščini. Plošča je označevala majhno grobno skrinjo iz kamnitih plošč, v kateri so ležali slabo ohranjeni ostanki otroškega okostja. Ob pokopu so skrinjo zasuli z zemljo in vanjo vrgli 11 novcev kot daritev. Potem so površino zalili z malto in vanjo poveznili ploščo z napisom, ki je bil poudarjen z rdečo barvo (ostanki slednje so še vidni). Glede na novce lahko grob postavimo v zadnjo četrtino 4. ali zgodnje 5. stol.
Grob je ležal v južnem delu stavbe, ki je bila zgrajena točno nad izvorno zgradbo in je verjetno služila kot pokopališka cerkev. To, da je bil otrok pokopan znotraj cerkvenega prostora, kjer je bilo okoli preloma 4. v 5. stoletje verjetno že težko dobiti prostor, kaže na njegov posebni status oziroma na vplivnost njegovih staršev. Med gradnjo kanalizacije leta 1892 je bila v neposredni bližini odkrita podobna plošča, ki so jo umrlima otrokoma Joanesu in Marcelinu posvetili žalujoči starši, oče Marinus in mati Ursa.
Napis na plošči je bil v rimskem času pobarvan z rdečo barvo, da je bil bolje viden. Ostanki barve so se ohranili do danes. Napis se glasi: Hic iacet innocuus Dagalaifus nomine filius Harietonis campidoctoris numeri invictorum seniorum et Laurentia mater eius qui raptus est in aeternum ẹt vixit annos duos et menses sex pii parentes monument) illi fecerunt.
Prevod: Tukaj leži nedolžen (otrok) po imenu Dagalajf (?), sin Harietona, učitelja urjenja v enoti invicti seniores, in svoje matere Lavrencije, ki je bil odvzet v večnost in je živel dve leti in 6 mesecev. Vdani starši so mu postavili spomenik.
Kaj nam pove nagrobni napis
Ploščo sta ob smrti še ne triletnega sina Dagalajfa (morda se je ime glasilo nekoliko drugače, tu je napis težko berljiv) dala izdelati mati Lavrencija in oče Harieton. Vsi trije nosijo samo po eno ime, kot je bila navada v času pozne antike. Ime matere, Lavrencija, je bilo v času vzpona krščanstva izredno priljubljeno tako med kristjani kot med pogani, njegov pomen pa se je okrepil zlasti po smrti diakona Lavrencija, ki je kot mučenik umrl med Valerijanovimi preganjanji kristjanov leta 258. Tako oče kot sin nosita ime germanskega izvora. Ime Dagalaifus se pogosto pojavlja na spomenikih iz 4. stoletja.
Zgodba rimskega vojaka
Dagalajfov oče Harieton je bil campidoctor, usposobljen za urjenje vojakov v vojaškem taboru. Po vojaški hierarhiji je zasedal visok položaj, takoj za šestimi centurioni (stotniki). Njegova enota se je imenovala numerus invictorum seniorum. Omenja sev knjigi Notitia dignitatum iz 5. stol., kjer je navedena kot ena izmed vojaških enot poznoantičnega rimskega cesarstva. Epigrafsko, torej kot del napisa na kamnu, lesu ali podobnem materialu, pa je ta vojaška enota prvič izpričana prav na Dagalajfovi nagrobni plošči.
Morda je bil Harietonov vojaški oddelek nastanjen v Konkordiji (Iulia Concordia;danes Concordia Sagittaria) v severni Italiji, kjer je bilo odkritih ogromno nagrobnikov poznoantičnih vojaških enot, ki so se konec 4. stol. borile na strani cesarja Teodozija (379–395).
Pogovor z Martinom Horvatom, muzejskim svetovalcem in kustosom za srednji vek in dr. Bernardo Županek, muzejsko svetnico in kustosinjo za antiko je vodila Urša Karer, svetovalka za odnose z javnostmi.
LOKACIJA: Gosposvetska cesta v Ljubljani
OBDOBJE: rimska doba
IZVAJALEC arheoloških raziskav: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Arheološki konzorcij za Ljubljano
KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE: 62240-321/2017/2
VODJA raziskav: Martin Horvat, univ. dipl. arheol.
VODJA del: Rene Masaryk, univ. dipl. arheol.
NADZORNIK raziskav: Mija Topličanec, univ. dipl. arheol.
ČAS raziskav: 2017–2018
RAZLOG za arheološke raziskave: rekonstrukcija vodovoda in kanalizacije ter obnova ulice
Kolofon
Avtorja epigrafske ekspertize in interpretacije: zaslužni prof. dr. Ioan Piso, Facultatea de Istorie şi Filosofie, Universitatea Babeş-Bolyai, Cluj-Napoca in Anja Ragolič, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijoBesedilo: dr. Bernarda Županek, Urška Karer, Martin HorvatFotografije: Matija LukićPostavitev razstave: Katarina Toman KracinaKonservatorski posegi na predmetu: Matjaž BizjakPromocija: Urša Karer, Nejc Kovačič, Ana Modic
Nakon nadogradnje PHP-a na Portalu, brojač pregleda pojedinog posta je resetiran s datumom 29. 4. 2018. u 14h (prethodni podaci prikupljeni po brojaču započetog 21.3.2016. u 22h izbrisani su ponovnom instalacijom plugin-a). Broj pregleda po pojedinom postu prije navedenog datuma (29. 4. 2018.) nije evidentiran i uključen u prikaz, tj. prikazani broj pregleda pojedinog posta odnosi se na stanje od trenutka uključenja plugin-a. Brojač je uključen radi transparentnog praćenja broja pregleda pojedinog posta na Portalu.
Izdvojeno
Riječ Urednika – ‘Summa summarum aktivnosti 6 godina poslije osnivanja Ususret 7. godini ‘arheološke ere’ avec les bonnes résolutions pour 2016′
We use cookies to ensure that we give you the best experience on our website. If you continue to use this site we will assume that you are happy with it.Ok
KiM 44: pdf
Za pasje priboljške na pasjih vodstvih bodo poskrbeli pri Pasji pekarni Hov Hov.
Je prva in slovenska (in največja) pasja pekarna v Evropi. Njihova največja prednost je peka izključno naravnih proizvodov z lastno linijo piškotov in receptur. Ponujajo linije piškotov (mesnih, brezmesnih, ribjih in dietnih), sezonskih izdelkov (božič, velika noč, valentinovo, noč čarovnic,…) in luksuznih priboljškov, ki so edinstveni na trgu (prvi na svetu z linijo 24karatnega zlata). Pohvalijo pa se lahko tudi z edinstvenim svežim asortimanom (tortice), ki je plod dolgoletnega razvoja in je kot tak prilagojen vsem vrstam psov z najrazličnejšimi zahtevami (ne vsebuje moke in jajc, le sveže meso in zelenjavo, okrasitev in barve pa pridobivamo iz naravnih sestavin).
Po sledeh Emone v pasji družbi