NMSL – November 2021. v muzeju (PRESS)
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Info:
NMSL PRESS
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Info:
NMSL PRESS
Poleti smo z navdušenjem spremljali arheološka izkopavanja na Dunajski cesti v Ljubljani, kjer so arheologi v enem izmed žarnih grobov iz 1. stoletja našega štetja naleteli na izjemno najdbo – v celoti ohranjeno čašo millefiori oz. čašo s cvetnim vzorcem.
Te so bile v rimskem času precej redke, saj so bile zaradi zahtevne tehnike izdelave precej drage. Postopek izdelave je bil sledeč: večbarvne steklene ploščice so položili v kalup, nanje pa so položili zgornji del kalupa. Vse skupaj so potisnili v peč, da so se ploščice med seboj spojile, po ohladitvi pa so stekleno posodo dodelali še z brušenjem oz. glajenjem na stružnici.
Take čaše so Rimljani uporabljali za mešanje vina z vodo ali za pitje. Ker so bile izjemno dragocene, so jih uporabljali dolgo, preden so svoje mesto našle v grobu kot pitna daritev.
Sveža arheološka najdba, čaša millefiori in ostali grobni pridatki iz omenjenega žarnega groba, so trenutno še v obdelavi v konservatorski delavnici Mestnega muzeja, v prihodnjem letu, ki so ga Združeni narodi razglasili za Mednarodno leto stekla, pa jih bomo že lahko občudovali na razstavi v muzejski Zakladnici. S tem se bomo v Mestnem muzeju pridružili pobudi slovenskih članov združenja ICOM Glass, ki pripravljajo akcijo z naslovom Po stekleni poti; ta bo združila slovenske organizacije in muzeje pri promociji stekla in steklarske obrti kot naše snovne in nesnovne kulturne dediščine.
Čaša s cvetnim vzorcem, odkrita poleti 2021 na Dunajski cesti v Ljubljani, je trenutno v obdelavi v konservatorski delavnici Mestnega muzeja © Aleksander Hribovšek / MGML
Info:
MGML PRESS
|
|||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
17.30 Nastop papirniškega pihalnega orkestra Vevče
|
![]() |
|
|||||
|
Info:
NMSL PRESS
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Info:
NMSL PRESS
Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke je prejela avtorska skupina iz Narodnega muzeja Slovenije za stalno razstavo Zgodbe s stičišča svetov
Velenje; 17. september 2021; Valvasorjeve nagrade, priznanja in diplome so najvišja odličja na področju muzejskega dela: Slovensko muzejsko društvo jih letos podeljuje že petdesetič zapored. Tudi na letošnji slovesnosti v Velenju so širši slovenski javnosti predstavili pomembne projekte, ki so zaznamovali muzejsko delo.
Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke za leto 2020 prejme avtorska skupina iz Narodnega muzeja Slovenije:
mag. Gorazd Lemajič (vodja projekta),
za stalno razstavo Zgodbe s stičišča svetov.
Iz utemeljitve:
Stalna razstava Narodnega muzeja Slovenije z naslovom Zgodbe s stičišča svetov je muzejska pripoved o življenju ljudi na ozemlju današnje Slovenije od starejše kamene dobe do konca srednjega veka. Razstava, ki je nastajala med letoma 2014 in 2020, temelji na arheoloških predmetih Narodnega muzeja Slovenije.
Uvodoma obiskovalca na hodniku sprejme časovni trak, ki se začne z današnjim časom, in ga pospremi v preteklost, vse do začetkov v starejši kameni dobi. Umirjeno in enotno oblikovanje, ki posamezna obdobja loči po barvnih tonih, smiselno dopolnjujejo domiselna ambientalna postavitev, multimedija in didaktični kotički, ki so namenjeni najmlajšim obiskovalcem. Zgodovinski narativ ob številnih risarskih rekonstrukcijah, zemljevidih in umestitvi slovenskega prostora v širši evropski prostor teče jasno in nazorno, primerno tudi za bolj laično publiko. Med ambientalnimi postavitvami so nekatere vredne še posebne pozornosti: predstavitev jame Divje babe z izjemno najdbo neandertalske piščali, katere zvok lahko slišimo v ozadju; maketa stiške železnodobne naselbine s pripadajočimi grobnimi gomilami, ki so povezane z interaktivno poučno multimedijsko vsebino; rekonstrukcija dela srednjeveške Ljubljane, ki obenem deluje kot pedagoški kotiček in vizualni povezovalec z mestom zunaj muzeja. Posebna skrb je namenjena varnosti razstavljenih predmetov, saj so bile vitrine izdelane s poudarkom na protivlomni varnosti in zagotavljanju ustreznih mikroklimatskih razmer.
Razstavo spremljajo štirje premišljeno zasnovani katalogi z izčrpno poljudnoznanstveno vsebino in izjemnimi fotografijami Tomaža Lauka. Poglavja in besedilo so sestavljena z namenom, da bralcem čim bolj približajo življenje ljudi v preteklosti.
Bogat obrazstavni program vključuje široko paleto ciljne publike od predšolskih otrok do starejših, med drugim nagovarja tudi strokovno javnost in tujce, saj je razstava zasnovana dvojezično (slovensko, angleško).
Dolgo pričakovana stalna arheološka razstava Narodnega muzeja Slovenije opredmeti arheologijo na Slovenskem in poudarja vpetost našega prostora na stičišču civilizacij arheoloških obdobij.
VALVASORJEVI NAGRAJENCI ZA LETO 2020
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo
Pod strokovnim vodstvom kustosinje mag. Milene Koren Božiček, muzejske svetnice, je znotraj Knjižnice Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje, v kateri je bil tudi razstavni prostor galerije, leta 1982 nastal »galerijski kotiček«. V malo manj kot 40 letih je v slovenskem prostoru prerasel v referenčno, po muzejskih standardih opremljeno in uveljavljeno Galerijo Velenje, ki danes deluje kot organizacijska enota v okviru Festivala Velenje.
Valvasorjeva nagrada za enkratne dosežke
za razstavni projekt 100 let novomeške pomladi
za stalno razstavo Zgodbe s stičišča svetov
za stalno razstavo Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen 1943–1945
Častno Valvasorjevo priznanje
za 50 let delovanja, zbiranja, varovanja in razstavljanja muzejskih zbirk
za raziskovanje, ohranjanje in predstavljanje dediščine kulture železa na Slovenskem in aktivno sodelovanje v združenju Srednjeevropska pot železa
za posebne zasluge pri ohranjanju železarske in jeklarske dediščine na Ravnah na Koroškem in na Jesenicah, za njeno promocijo in podporo Slovenske poti kulture železa
za posebne zasluge pri ohranjanju železarske in tehniške kulturne dediščine v Štorah ter njene promocije v Sloveniji in tujini
za donacijo Posavskemu muzeju Brežice
za donacijo fotografskega opusa iz treh desetletij samostojne Slovenije Muzeju novejše zgodovine Slovenije
za izjemen dosežek na področju snovanja in izdelave tipne umetniške slike za osebe s slepoto in slabovidnostjo
za interdisciplinarni projekt Kam je izginil postiljonov poštni rog?
Valvasorjev nagelj
za razstavo 10 sidrišč slovenskega alpinizma
Kandidati za Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke
za razstavni projekt Ko zapoje kovina: tisočletja metalurgije na Slovenskem
za razstavo Knjiga. Znanje. Razum. Od protestantizma do razsvetljenstva (1500–1800)
za stalno razstavo Prešeren – pesnik
Nagrajencem in nominirancem iskreno čestitamo!

Info:
NMSL PRESS
Ste v svoj nabiralnik že prejeli septembrsko številko glasila Ljubljana? V njej najdete rimski recept za pripravo piščančjih prsi z oreščki, v tej novici pa poleg zanimivih informacij o rimski kuhinji z vami delimo še recept za prilogo – kašo s stročnicami, ki se lepo poda k piščancu.
V aktualni številki glasila Ljubljana vas bo k branju zagotovo pritegnil članek z naslovom ‘Emonska kuhinja – za prste obliznit!‘, ki ga je pripravila naša sodelavka, arheologinja Polona Janežič. Tukaj si lahko preberete razširjeno različico prispevka z zanimivimi informacijami o kuharskih in prehranjevalnih navadah Emoncev, z vami pa delimo tudi dva recepta za pripravo okusnega rimskega kosila – piščančjih prsi z oreščki in kaše s stročnicami.
Emonska kuhinja – za prste obliznit!
Ste se kdaj vprašali, kako je dišalo ob sprehodu po ljubljanski predhodnici, rimski Emoni? Za vonjave mesta je zagotovo poskrbela tudi rimska kuhinja s svojimi posebnimi aromami, ki jih danes (morda) ne poznamo več. Nekatere jedi iz tistega časa so z današnjega vidika tako nenavadne, da se ob prebiranju ohranjenih receptov prav zamisliš, ali bo jed sploh užitna. Ko pa jih preizkusiš, vedno znova ugotoviš, da je rimska kuhinja izjemno okusna.
Bi se v rimski kuhinji, ki ne skopari z olivnim oljem ter s sladkanjem hrane z medom, suhim sadjem ali sladkim vinom, preizkusili tudi sami? Predlagamo pripravo zanimivega rimskega kosila – piščančjih prsi z oreščki in kaše s stročnicami.
Jed je za rimski čas precej razkošna, saj je bila takrat perutnina rezervirana predvsem za elito. Za razliko od perutnine so žitno kašo ali puls, ki predstavlja osnovo rimske prehrane, redno jedli tudi revnejši sloji, iz žit pa so pripravljali tudi različne vrste kruha. Ob posebnih priložnostih so ga pekli v za to namenjenih pekačih z različnimi podobami; v Emoni so biti tovrstni pekači odkriti ob arheoloških izkopavanjih na današnjem Mirju.
V prehrani Rimljanov so bile enako kot žita pomembne tudi stročnice, svoj jedilnik pa so si popestrili še z gomoljno in listnato zelenjavo ter raznovrstnim sadjem, saj so bili Rimljani odlični agronomi. Hrano so si popestrili z različnimi začimbami (poper, pinjole in asafetida – rastlinska smola, ki se danes uporablja predvsem v indijski kuhinji, njen vonj pa je mešanica vonja po čebuli, poru in česnu), ki so si jih spet lahko privoščili le bogatejši. Bile so namreč zelo drage, uvožene z različnih koncev imperija. Za navadnega Rimljana so bila dostopnejša lokalna zelišča; uporabljali so meto in luštrek, predvsem njegova semena. Namesto soli so posegli po ribji omaki, ki so jo jedem dodajali med kuho ali pa jo polili po že gotovi jedi. Morda se tistim, ki ne marajo rib, uporaba ribje omake zdi neokusna, vendar med kuho njen okus izzveni, jed pa dobi dodatno noto, ki je le s soljo ne moremo doseči. Na krožnikih Rimljanov so se znašli tudi različni siri – sveži kozji sir je bil redno na meniju vseh slojev.
Hrano so Rimljani uživali v treh dnevnih obrokih; jedli so doma, včasih pa tudi zunaj – v tavernah. V rimskih mestih si v stavbnih četrtih, t. i. insulah, lahko našel različne prodajalne in gostinske obrate, obstoj tavern v Emoni pa so potrdila mnoga arheološka izkopavanja po Ljubljani. Ob izkopavanjih na t. i. območju NUK II (danes makadamsko parkirišče ob Križankah) so npr. arheologi naleteli na javne terme, okoli njih pa so bili nanizani gostinski in obrtni prostori. Tam so bili odkriti ostanki v rimskem času dokaj drage svinjine ter izredno cenjeni ostanki lovnih živali. Poleg tega je bila emonska predmestna gostilna odkrita tudi ob prenovi Mestnega muzeja Ljubljana in si jo lahko ogledamo v muzejski kleti.
Življenje Emoncev vedno znova buri zanimanje javnosti. Svojo radovednost lahko potešimo na brezplačnih jesenskih dogodkih, ki jih organiziramo v Mestnem muzeju Ljubljana:
Za vse dogodke je potrebna rezervacija mest na prijava@mgml.si ali 01 24 12 506, več informacij o njih pa najdete na www.mgml.si.
Obarvajte si jesen emonsko, tudi s pripravo začinjenih piščančjih prsi in kaše s stročnicami. Recept je narejen po navdihu iz ohranjene rimskodobne zbirke receptov ‘Apicij, umetnost kuhanja’.
Piščančje prsi z oreščki
za dve osebi
Sestavine:
polovica piščančjih prsi brez kosti (ali poljuben drug kos piščanca)
2 žlički asafetide (opcijsko)
polovica pora
3 žlice pinjol
olivno olje
sol ali ribja omaka
2 do 3 žlice medu
žlica do dve kisa
par vejic peteršilja
žlička mletega dolgozrnatega ali črnega popra (ali po okusu)
Piščančje prsi skuhamo v osoljeni vodi, začinjeni z žličko asafetide. Namesto soli lahko uporabimo ribjo omako (eno žlico). Ko je meso kuhano, ga odcedimo ter popivnamo z brisačko oziroma osušimo. Por in peteršilj nasekljamo.
V ponvi segrejemo olivno olje. Dodamo meso, pinjole in por ter jih prepražimo, da dobijo zlato rumeno barvo. Začinimo z ribjo omako ali soljo, preostankom asafetide, medom, kisom, poprom in sesekljanim peteršiljem. Po potrebi dodamo še malo olivnega olja in malo vode ter meso in por pokuhamo, dokler ne dobimo goste medene omake. Prsi serviramo na krožnik ali desko, jih narežemo na rezine in prelijemo z omako.
Ječmenova kaša s stročnicami
za dve osebi
Sestavine:
60 g ješprenja
30 g leče
50 g graha
pol manjšega koromača
polovica manjšega pora
sol ali ribja omaka
2 žlici olivnega olja
par listov zelja
žlička koriandrovih semen
2 vejici peteršilja
žlička kisa
Ješprenj, lečo in zamrznjen grah vsujemo v lonec, zalijemo s primerno količino vode ter solimo. Namesto soli lahko dodamo žlico do dve ribje omake (po okusu).
Koromač, por in en list zelja nasekljamo ter dodamo v lonec.
Koriandrova semena stolčemo oziroma zdrobimo ter jih skupaj z žlico olivnega olja dodamo k ostalim sestavinam. Ko je ješprenj skoraj kuhan, dodamo še vejici peteršilja. Preostali list zelja narežemo na tanke trakove. Kuhan ješprenj serviramo ter ga posujemo z narezanim zeljem in pokapljamo s preostankom olivnega olja.
Pa dober tek!

Info:
MGML PRESS