by PRESS | May 22, 2018 | Muzeji, PRESS, SLO Narodni muzej Slovenije, U Europi
Ljubljana, 21. 5. 2018; V Narodni galeriji so danes slavnostno podelili Valvasorjeva odličja za leto 2017. Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke so prejeli avtorji interaktivne razstave Narodnega muzeja Slovenije Preteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju, ki si jo je ogledalo več kot 20.400 obiskovalcev.
Foto: Bojan Velikonja
Avtorji interaktivne razstave Preteklost pod mikroskopom so obiskovalcem želeli predstaviti manj znano stran muzejskega dela, ki obsega preučevanje in varovanje premične kulturne dediščine – skrbno strokovno delo s predmeti in zbirkami. To namreč omogoča, da je interpretacija muzejskih predmetov in vsebin neoporečna, korektna in avtentična. Razstava je prvič pri nas obiskovalcem pokazala, kako sta povezana znanost in muzej: naravoslovne, humanistične ter družboslovne znanosti je predstavila v odnosu do muzejskega dela, ob tem pa kot pomembno vprašanje sodobne muzeologije izpostavila tudi interpretacijo.
Avtorji razstave Preteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju, ki so prejeli Valvasorjevo nagrado za enkraten dosežek za leto 2017, so: dr. Mateja Kos, muzejska svetnica; dr. Tomaž Lazar, muzejski svetovalec; dr. Alenka Miškec, muzejska svetnica; Saša Rudolf, kustodinja; dr. Zora Žbontar, kustodinja (vsi iz Narodnega muzeja Slovenije) in prof. dr. Žiga Šmit (Fakulteta za matematiko in fiziko UL in Institut »Jožef Stefan«).
O razstavi
Avtorji razstave so izbrali 14 izzivov (predvsem odmevne in v javnosti že poznane primere), ki so jih rešili s sodelovanjem naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved, na primer: Kako je bil videti zadnji Celjski grof Ulrik II.? Kako sta bila narejena najstarejša ohranjena topova na Slovenskem? Koliko je stara neandertalčeva piščal? idr. Drugi sklop razstave so sestavljale predstavitve posameznih metod, ki so jih spremljali poskusi: obiskovalci so se tako na preprost in nazoren način seznanili z načinom delovanja, obogatili svoje teoretično znanje in osvežili razumevanje metod Elemeti, ki so še posebej odlikovali razstavo
Tema: Naravoslovne znanosti v muzeju niso povezane le z delom konservatorjev-restavratorjev, ampak so bistvenega pomena tudi za reševanje drugih problemov, ki so preveč zapleteni, da bi jih lahko rešili samo z metodami arheologije, umetnostne zgodovine, etnologije in zgodovine.
Interdisciplinarnost: Razstava je temeljila na metodah naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih znanosti. Šele tvorno sodelovanje lahko prispeva k verodostojnim rezultatom.
Vprašanja sodobne muzeologije: Razstava je s preprostimi poskusi in interpretacijami na razumljiv način omogočila razumeti znanstvena dognanja, o katerih so obiskovalci že slišali, pa niso vedeli, da jih uporabljamo tudi na področju varovanja dediščine.
Sodelovanje: Razstava je nastala v sodelovanju skupine šestih soavtorjev in več kot 100 sodelavcev iz Narodnega muzeja Slovenije in drugih muzejev in galerij, inštitutov, univerz in posameznikov iz Slovenije in tujine. To je bila prva razstava v Narodnem muzeju Slovenije s tako velikim številom sodelavcev in tako široko mrežo sodelujočih ustanov.
Promocija znanstvenega dela v muzeju: Kompleksno znanje o muzejskih predmetih, poznavanje njihovega izvora in časa nastanka je temelj muzejskega dela in prav tako temelj vsake uspešne in strokovno utemeljene interpretacije.
Omogočanje uporabe znanstvenih metod sorodnim ustanovam: S predstavljenimi metodami so avtorji analizirali (in predstavili na razstavi) ne samo predmete iz Narodnega muzeja Slovenije, ampak tudi gradivo drugih muzejev, in jim s tem omogočili dostop do dragih znanstvenih preiskav.
Ob razstavi sta izšla katalog in vodnik, v Narodnem muzeju Slovenije pa so pripravili bogat spremljevalni program: vodene oglede razstave s strokovnjaki, predavanja, ogled pospeševalnika v Reaktorskem centru Instituta »Jožef Stefan«, demonstracije kemijskih poskusov, delavnice za šolske skupine in rojstnodnevna praznovanja za otroke.
Razstava je bila na ogled od 25. oktobra 2017 do 30. aprila 2018 v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski 1 v Ljubljani.
Nastala je v okviru raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Izvor
NMS PRESS
by PRESS | May 10, 2018 | Izložbe, PRESS, SLO MGML, U Europi
Izberite svoj najljubši ljubljanski čas!
Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.
V globaliziranem svetu se mesta med seboj morda najbolj razlikujejo prav po dediščini, ki je oblikovala tudi našo ljubljansko identiteto. Zato razstava s ponosom izpostavlja lokalne posebnosti, zgodbe nekdanjega vsakdana in osebnosti, ki so usodneje zaznamovale našo preteklost.
Razstava Ljubljana. Zgodovina. Mesto. © Andrej Peunik/MGML
Po odprtju razstave bo jeseni izšla poljudnoznanstvena monografija o zgodovini Ljubljane s predstavitvijo petih velikih obdobij ljubljanske preteklosti: od prvih sledov človeka do stalne poselitve in izgradnje naselij v prazgodovini, čas prvega mesta v dobi Rimljanov, nastajanje in razvoj strnjenega srednjeveškega mesta, kulturni in urbani razvoj v novem veku ter razgibano politično dogajanje v 20. stoletju.
**
Nova stalna razstava o večtisočletni zgodovini Ljubljane
V torek, 8. maja 2018, se v Mestnem muzeju Ljubljana odpira dolgo pričakovana nova stalna razstava o zgodovini Ljubljane z naslovom Ljubljana. Zgodovina. Mesto. Nova stalna razstava prinaša pregleden kronološki razvoj prostora ljubljanske kotline od prazgodovine do danes. Razstavo lahko razumemo kot osebno izkaznico muzeja, pomemben dokument Ljubljane ter nov prostor srečevanja in raziskovanja Ljubljančanov in turistov.
Veliko pozornosti so avtorji razstave – gre za ekipo kustosov Mestnega muzeja Ljubljana pod vodstvom dr. Bernarde Županek – posvetili muzejskim predmetom ter jasni kronološko zasnovani predstavitvi, ki jo je zasnovala oblikovalka Metka Dariš. Na razstavi, ki je stalne narave, je svoje mesto našlo najstarejše leseno kolo z osjo na svetu pa tudi spominska medalja ob slovesni razglasitvi Ljubljane za glavno mesto Republike Slovenije.
Domačim in tujim obiskovalcem nova razstava omogoča, da spoznajo zgodovino Ljubljane, opozarja na pomemben geostrateški položaj mesta ter na izjemne dogodke iz zgodovine tega prostora od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se obiskovalec sreča tudi z vsakdanjim življenjem v mestu, saj na razstavi govorijo o povsem običajnih ljudeh, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat. Na razstavi zasledimo še nekatere lokalne posebnosti, ki so z nami že dolgo in ki nas in naše mesto danes delajo drugačne od drugih evropskih mest.
O razstavi je Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, dejal: »Veliko število predmetov in z njimi povezanih zgodb razpira poglede na naše glavno mesto in njegovo bogato zgodovino. Glede na to, da živimo v digitalni dobi je izkustvo originalnega muzejskega predmeta tisto, kar danes nepogrešljivo potrebujemo. Prav zato smo se odločili, da postavitev nagovarja obiskovalca z ikoničnimi predmeti iz naše zbirke. Muzejski predmet smo hoteli zavestno postaviti v fokus našega pogleda. V zadnjem obdobju smo namreč prevečkrat priča postavitvam, ko sodobne tehnologije preglasijo sposobnost gledalčeve lastne imaginacije in smo postali samo nemi opazovalci virtualnih svetov, ki nas obkrožajo.«
Strokovna vodja projekta, muzejska svetnica dr. Bernarda Županek, sicer kustosinja za antiko, ki je bila skupaj z vodjo projekta Tamaro Bregar odgovorna za postavitev razstave, stalno razstavo razume kot osebno izkaznico muzeja in dodaja: »Stalna razstava je osebna izkaznica vsakega muzeja. Od prve stalne razstave Mestnega muzeja Ljubljana letos mineva že 81 let in naših osebnih izkaznic se je do zdaj zvrstilo kar nekaj, različno velikih, z različnimi koncepti, poudarki in pristopi. Razstava Ljubljana. Zgodovina. Mesto. je zadnja v tem nizu. Z njo se konceptualno vračamo na izhodišče: naša razstava je postavljena kronološko, od prazgodovine do 20. stoletja, predstavitve so jasne in pregledne, izpostavljeni so ključni poudarki, v središču so predmeti in zgodbe, ki jih le-ti nosijo.«
Muzejski predmeti in kaj nam o njih povedo kustosi, konservatorji, antropologi, kuharji in frizerji
Razstava ponuja pregled zgodovine Ljubljane tudi na kreativen in zabaven način: interaktivi (ki so pretežno namenjeni otrokom, zraven pa vedno uživajo tudi odrasli), kratki filmi (s kuharskimi namigi Boštjana Napotnika, frizerskimi oprijemi Boruta Kusterja, izjavami arheologov ob prelomnih odkritjih ter opisi predmetov, kot jih vidijo konservatorji, proučujejo fizični antropologi in poznajo kustosi), tematska vodstva (sledijo jeseni) in delavnice (za najrazličnejše ciljne skupine) obiskovalcem stalne razstave nudijo bolj neposreden stik s preteklostjo, tudi tisto, ki je niso sami doživeli. Stalna razstava je tako odlično izhodišče za raziskovanje Ljubljane ali pa prostor za osvežitev in poglobitev poznavanja le-te.
Ljubljana kot križišče poti in stičišče ljudi
Ljubljana se je v svoji zgodovini nenehno srečevala z različnimi obrazi, ki so jo zaznamovali. Med njimi je tudi veliko takih, ki niso del učbenikov, pa vendar so tudi oni obogatili mesto, prispevali svoje zgodbe in naredili Ljubljano edinstveno. Galerija njihovih portretov – iz muzejske zbirke jo je skupaj z ekipo MGML poustvaril ljubljanski umetnik Damijan Kracina, zvočno pa pospremil Sašo Kalan – obiskovalca nove stalne razstave čisto na začetku na izviren in presenetljiv način opozori, da smo prav prebivalci in obiskovalci mesta tisti, ki ustvarjamo njeno urbano celoto.
O zgodovini Ljubljane tudi v novi monografiji, ki izide jeseni
Razstavo bo od jeseni spremljala monografija, ki bo v pregledni in slikovno bogati obliki govorila o najpomembnejših poglavjih razvoja našega glavnega mesta.
Urednica monografije muzejska svetnica Mojca Ferle o monografiji pove, da »gre za poljudnoznanstveno monografijo o zgodovini Ljubljane s predstavitvijo petih velikih obdobij ljubljanske preteklosti: od prvih sledov človeka do stalne poselitve in izgradnje naselij v prazgodovini, čas prvega mesta v dobi Rimljanov, nastajanje in razvoj strnjenega srednjeveškega mesta, kulturni in urbani razvoj v novem veku ter razgibano politično dogajanje v 20. stoletju.«
Ne zamudite v prvih mesecih po odprtju razstave
Redna javna vodstva po novi stalni razstavi bodo potekala v slovenskem jeziku vsako soboto ob 16.30, v angleškem pa vsako nedeljo ob 16.30.
Ne zamudite vodstva s kustosi in avtorji razstave na dva posebna dneva: Mednarodni dan muzejev (18. maj) ter Poletna muzejska noč (16. junij).
Nova stalna razstava nudi odlično izhodišče za programe, namenjene vrtčevskim in šolajočim otrokom. Interaktivi pa zagotavljajo, da razstava nudi enkratno priložnost za družinski potep med tisočletji in stoletji ljubljanskega prostora.
Kdo vse je sodeloval pri nastajanju razstave (izbor iz kolofona)
Vodja projekta Tamara Bregar
Strokovni vodja projekta Bernarda Županek
Avtorji razstave Mojca Ferle, Martin Horvat, Sašo Kalan, Damijan Kracina, Katarina Toman Kracina , Blaž Peršin, Ana Porok, Ana Pokrajac Iskra, Janez Polajnar, Barbara Savenc, Blaž Vurnik, Irena Žmuc, Bernarda Županek
Teksti Matija Črešnar (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo), Mojca Ferle, Primož Gašperič (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), Martin Horvat, Urša Karer, Dimitrij Mlekuž (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo), Ana Pokrajac Iskra, Janez Polajnar, Blaž Peršin, Ana Porok, Barbara Savenc, Matija Zorn (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), Blaž Vurnik, Irena Žmuc, Bernarda Županek
Oblikovanje razstave in vizualne podobe Metka Dariš, Tomaž Perme
https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/273/ljubljana-zgodovina-mesto/
Fotografije
Izvor
MGML PRESS
by PRESS | Apr 24, 2018 | Ostalo, PRESS, SLO MGML, Stručni, Susreti, U Europi
MGML vabi na okroglo mizo o edinstveni najdbi, 40.000 let stari leseni konici z Ljubljanskega barja, okoliščinah odkritja, novih rezultatih po konservatorskem posegu in o drevesu tisi, iz katerega je izdelana konica.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali vrhunski strokovnjaki z različnih področij.
Okrogla miza bo v sredo, 25. 4. 2018 ob 18. uri v razstavišču Moja Ljubljanica na Vrhniki.
Originalna konica je na ogled le še do 2. maja, občasno razstavo o tisi, ki jo je pripravil Arboretum Volčji Potok, pa si lahko ogledate do 31. maja 2018.
Izvor
MGML, Moja Ljubljanica PRESS
by PRESS | Apr 24, 2018 | Izložbe, PRESS, SLO MGML, U Europi
Vizualizacija sestavljene nagrobne plošče, ki je bila ob plenjenju grobišča v antiki razbita na štiri večje kose © David Badovinac
13. 4. 2018–3. 6. 2018
Nagrobnik enega od najstarejših rimskih grobov ob cesti iz Emone proti Atransu (Trojanam), ki so ga arheologi odkrili pri izkopavanjih na Gosposvetski cesti, je že na ogled v muzejski Zakladnici.
Pred prenovo komunalne infrastrukture ob ureditvi Gosposvetske ceste v Ljubljani je med avgustom in decembrom 2017 potekala prva faza predhodnih arheoloških raziskav. Raziskave so zajele del večjega poznorimskega grobišča katerega posebnost je skupina skeletnih pokopov v sarkofagih in zidanih grobnicah iz 4. stoletja.
Kot pokrov ene od zidanih grobnic je bil sekundarno uporabljen nagrobni spomenik za veterana 15. Apolonove legije, ki so ga ob ponovni uporabi obrnili z napisno površino navzgor in prekrili z maltnim tlakom. Prvotno je nagrobnik verjetno označeval enega od najstarejših rimskih grobov ob cesti iz Emone proti Atransu (Trojanam).
Nagrobna plošča je izdelana iz temno sivega apnenca, v katerega je vklesan sredinsko poravnan napis:
L(ucius) Obulsius, L(uci) f(ilius)
Camil{l}ia, Pisaur(o)
vet(eranus) (ionis) Apo(llinaris)
annorum LX, t(estamento) f(ieri) [i(usit)]
Lucij Obulsij, Lucijev sin,
iz volilnega okrožja Kamilija, doma iz Pizavra,
veteran petnajste Apolonove legije,
star 60 let, je z oporoko odločil postaviti (ploščo).
Kdo je bil Lucij Obulsij?
Po eni od mogočih razlag poteka življenja L. Obulsija je ta vsaj del svojega življenja po odpustu preživel v bližini svoje nekdanje enote v obtaborskem vicusu, verjetno doživel dograditev nove mestne naselbine, morda v njej celo prebival in se dal končno pokopati na njeni severni nekropoli. Predlagani datacija in lokacija pokopa podpirata domnevo o pripadnosti L. Obulsija prvi generaciji naseljencev in posredno utrjujeta veljavnost sklepanja o tesni povezavi med vzpostavitvijo in začetkom delovanja urbanih funkcij na novi lokaciji Emone ter dodelitvijo statusa oziroma dedukcijo kolonije, ki jo je spremljala naselitev veteranov in civilistov kot konstitutivnega elementa novo nastajajoče kolonije Emone.
Izkopavanja je pod vodstvom Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) izvajal Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano (ARKLJ), ki ga sestavljajo predstavniki Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, zavoda Skupina STIK ter podjetij Arhej, PJP in Er-Tac.
Kolofon
besedila: dr. Andrej Gaspari, strokovni svetovalec terenskih raziskav, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo / Rene Masaryk, vodja terenskih raziskav, Skupina STIK / dr. Igor Rižnar / Martin Horvat, vodja arheoloških raziskav, Muzej in galerije mesta Ljubljane / Konservatorsko-restavratorska priprava spomenika: Katarina Toman Kracina in Matjaž Bizjak, konservatorja-restavratorja MGML
Izvor
MGML PRESS
