1.    VODENJE MUZEJA, mag. Barbara Ravnik
Četrtek, 9. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1
»Ne boj se in ne sovraži!« je misel Sofije Korvin-Krukovske, velike ruske matematičarke in tesne prijateljice Fjodora Dostojevskega. Pri svojem delu dolgoletne direktorice se nanjo naslanja mag. Barbara Ravnik – kot na večno resnico, ki ji pogosto pomaga razumeti včasih sicer povsem nelogično ravnanje ljudi. Predavateljica bo predstavila naloge muzejskega direktorja, kot jih opredeljujejo Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), akt o ustanovitvi javnega zavoda in pogodba o zaposlitvi. Našteti dokumenti opredeljujejo organiziranje dela v muzeju, izdelavo strateškega načrta, letnega programa dela, kadrovskega načrta in letnega poročila, pripravljanje notranjih aktov, odločanje o nabavi osnovnih sredstev in investicijah, predstavljanje in zastopanje muzeja itn. Ob tem se pojavljajo tudi številne druge naloge, ki so jim skupni imenovalec – komuniciranje, komuniciranje in komuniciranje.
Predavanje bomo sklenili z diskusijo in odgovorili na vprašanje, kakšen bi moral biti dober direktor. Pri tem si lahko spet pomagamo z mislijo iste modre dame, ki je zapisala »Ne more biti matematik, kdor ni po duši poet«.

2.    PRAVNI IN ORGANIZACIJSKI VIDIK MUZEJA IN MUZEJSKEGA DELA, Miro Vute
Četrtek, 9. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1
Predavatelj bo predstavil običajno organizacijsko strukturo muzeja in pojasnil pravne podlage za njegovo delovanje. Spoznali bomo organiziranost muzejev kot (javnih) zavodov, pojem javne službe muzeja in njeno vsebino. Na kratko bomo spregovorili o pravnih osnovah, to je o Zakonu o zavodih in Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo pa tudi o specialnem predpisu, ki ureja delovanje muzejev – Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Izvedeli bomo, kaj določajo ustanovitveni akti muzejev, in spoznali organe muzeja, njihovo sestavo in pristojnosti. Posebna pozornost bo posvečena tudi financiranju muzejev in njihovim prizadevanjem za zagotavljanje ter ustvarjanje možnosti za kakovostno muzejsko delo na trgu.
Predavanje bomo sklenili s praktično vajo uvrščanja različnih dejavnosti v kategorije nalog javne službe in dopolnilnih dejavnosti, dodatno pa v kategorije pridobitnih in nepridobitnih dejavnosti. S tem bomo odgovorili na zadnje vprašanje zagotavljanja dodatnih sredstev za delovanje.

3.    MUZEJ IN SODOBNA MUZEOLOGIJA, dr. Mateja Kos
Četrtek, 16. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1
Kaj je pravzaprav muzej in kakšna je njegova vloga v sodobni družbi? Vprašanje se na prvi pogled zdi lahko, v resnici pa gre za kompleksen skupek idej in dejavnosti, ki posegajo v različne sfere družbenega življenja. V sodobnosti se je vloga muzeja razširila na različna področja in ni več povezana samo z zbiranjem, ohranjanjem in predstavljanem gradiva. Še vedno pa je prav ta sklop dejavnosti osnova muzejskega dela, ki ga urejajo in določajo različni postopki, od pridobivanja gradiva do znanstvenega preučevanja. Kaj torej ponuja muzej in kako čim bolj izrabiti njegove potenciale, bomo v teoriji in praksi predstavili v okviru sklopa Muzej in sodobna muzeologija.

4.    DELO KUSTOSA, dr. Janka Istenič
Četrtek, 16. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1
Delo kustosa je zelo raznoliko, izjemno zanimivo in posega na številna področja. Kljub temu opis njegovih najpomembnejših nalog lahko strnemo v en stavek: skrb za pridobivanje, dokumentiranje, hranjenje in konserviranje gradiva, njegovo preučevanje ter predstavljanje strokovni in najširši javnosti. Najpomembnejša in osnovna naloga kustosa je skrb za ohranjanje gradiva v zbirki, ki mu je zaupana. Gradivo bo javnostim (najširši javnosti, strokovni in znanstveni srenji) ustrezno predstavil, le če ga bo dobro poznal. Poleg tega pa mora biti kustos vešč osnov komuniciranja z javnostmi, kar vključuje npr. smernice postavljanja razstav pa tudi pravila pisanja poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov.
Predavanju bo sledilo praktično delo s predmeti: od pridobitve v muzej do prve in najosnovnejše opredelitve, nadalje do odločitve za nadaljnje postopke, raziskave in inventarizacijo, ki se nadaljuje s skrbjo in odločitvami glede hranjenja in predstavljanja.

5.    RAZSTAVA: ZASNOVA IN PROCESI, dr. Tomaž Nabergoj
Četrtek, 23. 11. 2017, 17.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1
Za vsak uspešen razstavni projekt je ključno, kako ga zasnujemo in načrtujemo, koga pritegnemo k sodelovanju in kako organiziramo procese, da pripeljejo do realizacije razstave. Bistveni sta dobra ideja in vizija projekta, ki morata izhajati iz temeljitega poznavanja razpoložljivega razstavnega gradiva in dovolj širokega, kakovostnega znanja, koncept razstave pa mora biti podprt z ustreznimi materialnimi in finančnimi podlagami. Za izvedbo potrebujemo dobro, strokovno podkovano ekipo, sposobno ustvarjalnega sodelovanja in prilagajanja – to je še posebej pomembno pri večjih projektih, ki jih pogosto omejujejo pomanjkanje (ustreznega) prostora, denarja in časa. Predavatelj bo v prvem delu s slikovnimi ponazorili predstavil svoje izkušnje z zasnovo in pripravo občasnih razstav »Ljubljanica – kulturna dediščina reke« (2009) in »Vitez, dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov« (2012); v drugem delu bo na sprehodu po stalni razstavi »Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov« (2016) pokazal na nekatere vidike in dileme postavitve stalne razstave; v tretjem delu pa bodo udeleženci po skupinah izdelali in predstavili koncept in načrt realizacije razstave na izbrano temo.

6.    MUZEJSKO KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE, Igor Ravbar
Sreda, 29. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1
Na Oddelku za konserviranje in restavriranje se bomo seznanili s postopki konserviranja od prevzema predmeta pa do oddaje v muzejski depo. Sem sodijo: dokumentacija, fotografiranje predmeta pred, med in po konserviranju, naravoslovne raziskave in konservatorski postopki na različnih materialih. Omejili se bomo na arheološke predmete iz keramike, stekla in kovine. Slušatelje bomo seznanili tudi z izdelavo kopij in replik iz originalnih materialov. Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.

7.    MUZEJSKI DEPO, Barbara Jerin
Sreda, 29. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1
Ob ogledu depoja, kjer si bomo pogledali posamezne sklope predmetov, bo predavateljica na kratko opisala pot muzealije od terena do muzejskega depoja in razložila postopke, kot so akcesija, inventarizacija, fotografiranje, risanje itn. Predstavila bo osnovna pravila hranjenja premične arheološke dediščine (varnost, klima, dostopnost) ter konkretni primer organizacije Arheološkega depoja Narodnega muzeja Slovenije (sistemi varovanja, shranjevanja …). Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.

8.    NARAVOSLOVNE RAZISKAVE V MUZEJU, dr. Eva Menart
Četrtek, 30. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1
Z izsledki naravoslovnih raziskav si v Narodnem muzeju že več desetletij pomagajo tako konservatorji kot kustosi, saj oboje pogosto zanima materialna sestava muzejskih predmetov in njihove lastnosti. Za raziskave v muzeju je izrednega pomena razvoj neporušnih analiznih metod, s katerimi lahko raziskujemo muzealije, ne da bi jih pri tem poškodovali. Na predavanju bomo predstavili najpomembnejše metode, ki se uporabljajo za raziskovanje različnih tipov predmetov iz različnih materialov, s poudarkom na tistih, ki jih pogosto izvajamo v Narodnem muzeju Slovenije. Na vajah se bomo pogovorili o specifičnih muzejskih predmetih in razmislili, s katerimi metodami bi jih lahko raziskali ter kaj bi s pomočjo raziskav o njih izvedeli.

9.    MUZEJSKA DOKUMENTACIJA, mag. Darko Knez
Četrtek, 30. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1
Dokumentacija zbirke ali predmeta so vsi zapisani podatki, ki jih ima muzej o predmetih v svoji oskrbi. Dokumentacija ni cilj sama po sebi, ampak je sredstvo, s katerim lahko muzealci in vsi drugi zainteresirani poiščejo informacijo, ki jo potrebujejo. Omogoča primerno upravljanje muzejskega predmeta (kje je, kako je), razumevanje (čemu je služil) in interpretacijo muzejskih zbirk zdaj in v prihodnosti (razstave, knjige, članki, predavanja).
Podatki se lahko nanašajo na predmete, različne posnetke (dia, negativi, digitalni), filme, knjige, arhivsko gradivo, posnetke na traku in podobno. Lahko vsebujejo fizične opise, zgodovinsko ozadje, podrobnosti o pridobitvi in lokaciji predmetov, poročila o delu, ki je bilo opravljeno na predmetih v času, ko so bili v oskrbi muzeja, in še marsikaj (restavriranje, fotografiranje, mesto hranjenja, predstavitve, razstave, posoja itn.).Vaje vključujejo ogled dokumentacijskega gradiva in njegovo ureditev ter praktičen vnos v inventarno knjigo.

10.    PEDAGOŠKA SLUŽBA IN OBRAZSTAVNI PROGRAMI, dr. Andreja Breznik
Sreda, 6. 12. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1
Naloga muzejske pedagoške službe je priprava prilagojenih obrazstavnih programov za različne ciljne skupine. To zajema sposobnost in naloge njihovega prepoznavanja, skladno s tem pa načrtovanje, oblikovanje in izvajanje različnih programov z uporabo ustreznih didaktičnih metod.
Predavateljica bo poleg splošnih značilnosti tega segmenta muzejskega dela na nekaterih primerih tujih praks (število in profili zaposlenih, razvejanost programov, organizacija dela) predstavila konkretno delo pedagoške službe v Narodnem muzeju Slovenije: vrste programov, ki potekajo ali so v razvoju, procese načrtovanja in oblikovanja programov ter učinke in značilnosti najuspešnejših programov. Ogledali si bomo tudi prireditvene prostore, didaktične pripomočke in drugo opremo. Z namenom razumevanja narave pedagoških programov se bomo tudi sami prelevili v obiskovalce na pedagoškem programu.

11.    ODNOSI Z JAVNOSTMI IN PROMOCIJA, Tinka H. Selič in Petra Grom
Sreda, 6. 12. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1
Med nalogami muzejske Službe za odnose z javnostmi je promocija muzeja in njegovih dejavnosti najbolj prepoznavna. Ključno za dobro komunikacijo pa je odlično pripravljeno sporočilo, seveda posebej načrtovano in prirejeno za različne ciljne skupine. Na kratko se bomo dotaknili tudi drugih področij, za katere skrbi služba: koordinacija kulturnih programov, načrtovanje in izvedba prireditev, podpora novinarjem, skrb za stranke in tudi trženje muzejskih storitev – vse z namenom večanja ugleda, ki je dolgoročno tista zares bistvena naložba.
V praktičnem delu bomo s slušatelji opredelili čim več možnosti, ki jih muzej lahko izkoristi za promocijo, seveda s predpostavko, da sredstev ni nikoli na pretek. Posebej se bomo ustavili ob promociji muzejev prek družbenih omrežij, saj je pri tem treba – morda v nasprotju s pričakovanji – spoštovati kopico pravil, in pokomentirali izbrane primere dobre in malo manj dobre prakse.

Izvor

NMS PRESS