(SLO) MGML – Ljubljana. Zgodovina. Mesto. Stalna razstava (PRESS)

Izberite svoj najljubši ljubljanski čas!

Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.

V globaliziranem svetu se mesta med seboj morda najbolj razlikujejo prav po dediščini, ki je oblikovala tudi našo ljubljansko identiteto. Zato razstava s ponosom izpostavlja lokalne posebnosti, zgodbe nekdanjega vsakdana in osebnosti, ki so usodneje zaznamovale našo preteklost.

Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

Razstava Ljubljana. Zgodovina. Mesto. © Andrej Peunik/MGML

Po odprtju razstave bo jeseni izšla poljudnoznanstvena monografija o zgodovini Ljubljane s predstavitvijo petih velikih obdobij ljubljanske preteklosti: od prvih sledov človeka do stalne poselitve in izgradnje naselij v prazgodovini, čas prvega mesta v dobi Rimljanov, nastajanje in razvoj strnjenega srednjeveškega mesta, kulturni in urbani razvoj v novem veku ter razgibano politično dogajanje v 20. stoletju.

**

Nova stalna razstava o večtisočletni zgodovini Ljubljane


V torek, 8. maja 2018, se v Mestnem muzeju Ljubljana odpira dolgo pričakovana nova stalna razstava o zgodovini Ljubljane z naslovom Ljubljana. Zgodovina. Mesto. Nova stalna razstava prinaša pregleden kronološki razvoj prostora ljubljanske kotline od prazgodovine do danes. Razstavo lahko razumemo kot osebno izkaznico muzeja, pomemben dokument Ljubljane ter nov prostor srečevanja in raziskovanja Ljubljančanov in turistov.

Veliko pozornosti so avtorji razstave – gre za ekipo kustosov Mestnega muzeja Ljubljana pod vodstvom dr. Bernarde Županek – posvetili muzejskim predmetom ter jasni kronološko zasnovani predstavitvi, ki jo je zasnovala oblikovalka Metka Dariš. Na razstavi, ki je stalne narave, je svoje mesto našlo najstarejše leseno kolo z osjo na svetu pa tudi spominska medalja ob slovesni razglasitvi Ljubljane za glavno mesto Republike Slovenije.

Domačim in tujim obiskovalcem nova razstava omogoča, da spoznajo zgodovino Ljubljane, opozarja na pomemben geostrateški položaj mesta ter na izjemne dogodke iz zgodovine tega prostora od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se obiskovalec sreča tudi z vsakdanjim življenjem v mestu, saj na razstavi govorijo o povsem običajnih ljudeh, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat. Na razstavi zasledimo še nekatere lokalne posebnosti, ki so z nami že dolgo in ki nas in naše mesto danes delajo drugačne od drugih evropskih mest.

O razstavi je Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, dejal: »Veliko število predmetov in z njimi povezanih zgodb razpira poglede na naše glavno mesto in njegovo bogato zgodovino. Glede na to, da živimo v digitalni dobi je izkustvo originalnega muzejskega predmeta tisto, kar danes nepogrešljivo potrebujemo. Prav zato smo se odločili, da postavitev nagovarja obiskovalca z ikoničnimi predmeti iz naše zbirke. Muzejski predmet smo hoteli zavestno postaviti v fokus našega pogleda. V zadnjem obdobju smo namreč prevečkrat priča postavitvam, ko sodobne tehnologije preglasijo sposobnost gledalčeve lastne imaginacije in smo postali samo nemi opazovalci virtualnih svetov, ki nas obkrožajo.«

Strokovna vodja projekta, muzejska svetnica dr. Bernarda Županek, sicer kustosinja za antiko, ki je bila skupaj z vodjo projekta Tamaro Bregar odgovorna za postavitev razstave, stalno razstavo razume kot osebno izkaznico muzeja in dodaja: »Stalna razstava je osebna izkaznica vsakega muzeja. Od prve stalne razstave Mestnega muzeja Ljubljana letos mineva že 81 let in naših osebnih izkaznic se je do zdaj zvrstilo kar nekaj, različno velikih, z različnimi koncepti, poudarki in pristopi. Razstava Ljubljana. Zgodovina. Mesto. je zadnja v tem nizu. Z njo se konceptualno vračamo na izhodišče: naša razstava je postavljena kronološko, od prazgodovine do 20. stoletja, predstavitve so jasne in pregledne, izpostavljeni so ključni poudarki, v središču so predmeti in zgodbe, ki jih le-ti nosijo.«

Muzejski predmeti in kaj nam o njih povedo kustosi, konservatorji, antropologi, kuharji in frizerji

Razstava ponuja pregled zgodovine Ljubljane tudi na kreativen in zabaven način: interaktivi (ki so pretežno namenjeni otrokom, zraven pa vedno uživajo tudi odrasli), kratki filmi (s kuharskimi namigi Boštjana Napotnika, frizerskimi oprijemi Boruta Kusterja, izjavami arheologov ob prelomnih odkritjih ter opisi predmetov, kot jih vidijo konservatorji, proučujejo fizični antropologi in poznajo kustosi), tematska vodstva (sledijo jeseni) in delavnice (za najrazličnejše ciljne skupine) obiskovalcem stalne razstave nudijo bolj neposreden stik s preteklostjo, tudi tisto, ki je niso sami doživeli. Stalna razstava je tako odlično izhodišče za raziskovanje Ljubljane ali pa prostor za osvežitev in poglobitev poznavanja le-te.

Ljubljana kot križišče poti in stičišče ljudi

Ljubljana se je v svoji zgodovini nenehno srečevala z različnimi obrazi, ki so jo zaznamovali. Med njimi je tudi veliko takih, ki niso del učbenikov, pa vendar so tudi oni obogatili mesto, prispevali svoje zgodbe in naredili Ljubljano edinstveno. Galerija njihovih portretov – iz muzejske zbirke jo je skupaj z ekipo MGML poustvaril ljubljanski umetnik Damijan Kracina, zvočno pa pospremil Sašo Kalan – obiskovalca nove stalne razstave čisto na začetku na izviren in presenetljiv način opozori, da smo prav prebivalci in obiskovalci mesta tisti, ki ustvarjamo njeno urbano celoto.

O zgodovini Ljubljane tudi v novi monografiji, ki izide jeseni

Razstavo bo od jeseni spremljala monografija, ki bo v pregledni in slikovno bogati obliki govorila o najpomembnejših poglavjih razvoja našega glavnega mesta.

Urednica monografije muzejska svetnica Mojca Ferle o monografiji pove, da »gre za poljudnoznanstveno monografijo o zgodovini Ljubljane s predstavitvijo petih velikih obdobij ljubljanske preteklosti: od prvih sledov človeka do stalne poselitve in izgradnje naselij v prazgodovini, čas prvega mesta v dobi Rimljanov, nastajanje in razvoj strnjenega srednjeveškega mesta, kulturni in urbani razvoj v novem veku ter razgibano politično dogajanje v 20. stoletju.«

Ne zamudite v prvih mesecih po odprtju razstave

Redna javna vodstva po novi stalni razstavi bodo potekala v slovenskem jeziku vsako soboto ob 16.30, v angleškem pa vsako nedeljo ob 16.30.

Ne zamudite vodstva s kustosi in avtorji razstave na dva posebna dneva: Mednarodni dan muzejev (18. maj) ter Poletna muzejska noč (16. junij).

Nova stalna razstava nudi odlično izhodišče za programe, namenjene vrtčevskim in šolajočim otrokom. Interaktivi pa zagotavljajo, da razstava nudi enkratno priložnost za družinski potep med tisočletji in stoletji ljubljanskega prostora. 

Kdo vse je sodeloval pri nastajanju razstave (izbor iz kolofona)

Vodja projekta Tamara Bregar

Strokovni vodja projekta Bernarda Županek

Avtorji razstave Mojca Ferle, Martin Horvat, Sašo Kalan, Damijan Kracina, Katarina Toman Kracina , Blaž Peršin, Ana Porok, Ana Pokrajac Iskra, Janez Polajnar, Barbara Savenc, Blaž Vurnik, Irena Žmuc, Bernarda Županek

Teksti Matija Črešnar (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo), Mojca Ferle, Primož Gašperič (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), Martin Horvat, Urša Karer, Dimitrij Mlekuž (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo), Ana Pokrajac Iskra, Janez Polajnar, Blaž Peršin, Ana Porok, Barbara Savenc, Matija Zorn (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), Blaž Vurnik, Irena Žmuc, Bernarda Županek

Oblikovanje razstave in vizualne podobe Metka Dariš, Tomaž Perme

https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/273/ljubljana-zgodovina-mesto/

Fotografije

Izvor

MGML PRESS

(SLO) MGML – Okrugli stol ‘40.000 let stara lesena konica’ (PRESS)

MGML vabi na okroglo mizo o edinstveni najdbi, 40.000 let stari leseni konici z Ljubljanskega barja, okoliščinah odkritja, novih rezultatih po konservatorskem posegu in o drevesu tisi, iz katerega je izdelana konica.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali vrhunski strokovnjaki z različnih področij.

Okrogla miza bo v sredo, 25. 4. 2018 ob 18. uri v razstavišču Moja Ljubljanica na Vrhniki.

Originalna konica je na ogled le še do 2. maja, občasno razstavo o tisi, ki jo je pripravil Arboretum Volčji Potok, pa si lahko ogledate do 31. maja 2018.

Izvor

MGML, Moja Ljubljanica PRESS

(SLO) MGML – Nagrobni spomenik veterana 15. Apolonove legije Iz Zakladnice Mestnega muzeja Ljubljana (PRESS)

Nagrobni spomenik veterana 15. Apolonove legije

Vizualizacija sestavljene nagrobne plošče, ki je bila ob plenjenju grobišča v antiki razbita na štiri večje kose © David Badovinac

13. 4. 2018–3. 6. 2018

Nagrobnik enega od najstarejših rimskih grobov ob cesti iz Emone proti Atransu (Trojanam), ki so ga arheologi odkrili pri izkopavanjih na Gosposvetski cesti, je že na ogled v muzejski Zakladnici.

Pred prenovo komunalne infrastrukture ob ureditvi Gosposvetske ceste v Ljubljani je med avgustom in decembrom 2017 potekala prva faza predhodnih arheoloških raziskav. Raziskave so zajele del večjega poznorimskega grobišča katerega posebnost je skupina skeletnih pokopov v sarkofagih in zidanih grobnicah iz 4. stoletja.

Kot pokrov ene od zidanih grobnic je bil sekundarno uporabljen nagrobni spomenik za veterana 15. Apolonove legije, ki so ga ob ponovni uporabi obrnili z napisno površino navzgor in prekrili z maltnim tlakom. Prvotno je nagrobnik verjetno označeval enega od najstarejših rimskih grobov ob cesti iz Emone proti Atransu (Trojanam).

Nagrobna plošča je izdelana iz temno sivega apnenca, v katerega je vklesan sredinsko poravnan napis:

L(ucius) Obulsius, L(uci) f(ilius)

Camil{l}ia, Pisaur(o)

vet(eranus) (ionis)  Apo(llinaris)

annorum LX, t(estamento) f(ieri) [i(usit)]

Lucij Obulsij, Lucijev sin,

iz volilnega okrožja Kamilija, doma iz Pizavra,

veteran petnajste Apolonove legije,

star 60 let, je z oporoko odločil postaviti (ploščo).

Kdo je bil Lucij Obulsij?

Po eni od mogočih razlag poteka življenja L. Obulsija je ta vsaj del svojega življenja po odpustu preživel v bližini svoje nekdanje enote v obtaborskem vicusu, verjetno doživel dograditev nove mestne naselbine, morda v njej celo prebival in se dal končno pokopati na njeni severni nekropoli. Predlagani datacija in lokacija pokopa podpirata domnevo o pripadnosti L. Obulsija prvi generaciji naseljencev in posredno utrjujeta veljavnost sklepanja o tesni povezavi med vzpostavitvijo in začetkom delovanja urbanih funkcij na novi lokaciji Emone ter dodelitvijo statusa oziroma dedukcijo kolonije, ki jo je spremljala naselitev veteranov in civilistov kot konstitutivnega elementa novo nastajajoče kolonije Emone.


Izkopavanja je pod vodstvom Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) izvajal Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano (ARKLJ), ki ga sestavljajo predstavniki Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, zavoda Skupina STIK ter podjetij Arhej, PJP in Er-Tac.

 

Kolofon

besedila: dr. Andrej Gaspari, strokovni svetovalec terenskih raziskav, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo / Rene Masaryk, vodja terenskih raziskav, Skupina STIK / dr. Igor Rižnar / Martin Horvat, vodja arheoloških raziskav, Muzej in galerije mesta Ljubljane / Konservatorsko-restavratorska priprava spomenika: Katarina Toman Kracina in Matjaž Bizjak, konservatorja-restavratorja MGML

Izvor

MGML PRESS

(SLO) MGML – “Photographic Histories in Central and Eastern Europe” (PRESS)

“Photographic Histories in Central and Eastern Europe: Practices, Circulation and Legacies” (Zgodovine fotografije v srednji in vzhodni Evropi: Prakse, razširjenost in zapuščina) je tretja v nizu mednarodnih konferenc, ki se je začel leta 2016 v Varšavi z namenom razvijanja in spodbujanja interdisciplinarnih študij fotografije in njene zgodovine v regiji.

Torek 8 Maj 2018
Čas: 08:00–17:00
Lokacija: Mestni muzej Ljubljana
None

V srednji in vzhodni Evropi fotografijo tako profesionalni kot amaterski fotografi od samih začetkov uporabljajo za beleženje vseh vidikov življenja. Fotografija torej pripomore k širjenju in snovanju znanja o regiji in njenih prebivalcih, pa tudi o preostalem delu sveta. Kljub osrednji vlogi, ki jo ima v raznolikih socio-kulturnih okoljih srednje in vzhodne Evrope, je njena zgodovina v tem delu Evrope še vedno premalo raziskana.

Leta 2018 si prizadevamo krepiti razumevanje mehanizmov in realnosti, ki so spodbudili razvoj lokalnih fotografskih praks in njihovih povezav z uporabo fotografije drugod. Želimo si tudi širiti znanje o družbenih in kulturnih navadah, ki so okrepile razširjenost in zapuščino fotografij v vseh obdobjih zgodovine tega medija v regiji. Predlagani prispevki se lahko nanašajo na širok razpon povezanih tematik, ki vključujejo, niso pa omejene na:

  • zgodovino in trenutno stanje fotografskih zbirk/arhivov, priložnosti, ki jih predstavljajo, in izzive, s katerimi se srečujejo,
  • zgodovino in trenutno stanje lokalnih raziskovalnih praks in akademskih diskurzov o fotografiji (raziskovalna področja, teorija in metodologija),
  • razširjenost fotografij in fotografskih podob v javnih in zasebnih sferah ter njihov vpliv na kolektivno domišljijo v srednji in vzhodni Evropi (npr. raba fotografije v umetnosti, medijih, politiki itd.).

Konferenca bo potekala 8., 9. in 10. maja v Mestnem muzeju Ljubljana; v angleškem jeziku.
Rok za prijavo je 30. april 2018.
Več informacij o konferenci najdete na tej povezavi, program tukaj, prijavni obrazec pa tukaj.


Osrednja govornika: dr. Marianna Michałowska (Univerza Adam Mickiewicz, Poznań) in dr. Ilija Tomanić Trivundža (Univerza v Ljubljani)
Organizacijski in svetovalni odbor: Marta Ziętkiewicz (Liber pro Arte, Varšava), Gil Pasternak (PHRC, Univerza De Montfort, Leicester), Ewa Manikowska (Poljska akademije znanosti, Varšava), Petra Trnková (Institut za umetnostno zgodovino Češke akademije znanosti, Praga), Eva Pluhařová-Grigienė (neodvisna raziskovalka) in Marija Skočir (Muzej in galerije mesta Ljubljane)
Organizacija: Muzej in galerije mesta Ljubljane v sodelovanju z Liber pro Arte (Varšava), Institutom za umetnostno zgodovino Češke akademije znanosti (Praga), Institutom za umetnost Poljske akademije znanosti (Varšava) in Raziskovalnim centrom za zgodovino fotografije Univerze De Montfort (Leicester)
Konferenco so podprli: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestna občina Ljubljana in Češka akademija znanosti v okviru Strategije AV21

Izvor

MGML PRESS

MGML – Matej Draksler: Vzpon srednjeveške Ljubljane na ruševinah Emone (PRESS)

Brezplačno predavanje ob razstavi Srednjeveška Ljubljana.

Četvrtak, 19. 4. 2018., 18.00-19.00, Mestni muzej Ljubljana

Propadu Emone sledi nemirno obdobje konca 6. in začetka 7. stoletja. Ljubljanska vrata izgubijo svoj strateški pomen in Karnij prevzame vlogo najpomembnejše naselbine v Ljubljanski kotlini. V 7. stoletju sledi prihod Slovanov, ki je izpričan s številnimi toponimi in skromnimi arheološkimi ostanki.  Njihove naselbine so stale v zavetnih legah, kjer je bilo mogoče preživeti z živinorejo in poljedelstvom.

Začetke srednjeveške poselitve levega brega Ljubljanice arheološka odkritja postavljajo v 2. polovico 10. stoletja, ko osrednja točka nadzora ponovno postane Grajski grič z lesenim utrjenim kompleksom, obdanim z obrambnim jarkom. V tem času se začenja poselitev predela med Mestno hišo in Gornjim trgom. Najstarejši naselbinski ostanki obsegajo lesene objekte na razgibanem in zelo vlažnem terenu, ki ga determinira več hudourniških strug. Ljubljana doživi vzpon v 12. stoletju pod Spanheimi, ko s svojim gradom ponovno postane središčna točka Ljubljanske kotline. V 13. stoletju nastane meščanska naselbina, obdana z obzidjem, ki je imela v srednjem veku podobo »trimestja« z gradom nad njim.

Matej Draksler, predavatelj

Matej Draksler, predavatelj © Osebni arhiv

Matej Draksler je leta 2006 diplomiral na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete. Trenutno je zaposlen je kot arheolog  v Skupini STIK, zasebnem neprofitnem zavodu, ki se ukvarja z raziskavami in promocijo kulturne (arheološke) dediščine. Od leta 2009 deluje predvsem na območju Ljubljane, kjer je sodeloval pri različnih projektih, ki so dopolnili vrzeli v zgodbi o nastanku in razvoju srednjeveškega mesta pod Grajskim gričem.

Izvor

MGML PRESS