(SLO) NMS – Tjedni program Narodnog muzeja Slovenije 12. – 15. 10. 2017. (PRESS)

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

 

Image may contain: one or more people

Četrtek, 12. oktobra 2017, ob 17. uri

KLARA HRVATIN: »POTOVANJE ZAHODNE GLASBE NA JAPONSKO« – Kaj imata skupnega stvaritev moderne vojske in uveljavitev zahodne glasbe na Japonskem

Predavanje ob razstavi Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem

 

Dandanes ima zahodna glasba pomembno vlogo v japonskem glasbenem svetu. Vemo, da imajo Japonci celo novoletno tradicijo obiskovanja koncertov Beethovnove 9. simfonije. Z besedo ongaku poimenujejo glasbo zahodne tradicije, opero in sodobno glasbo. Kdaj je zahodna glasba prestopila meje Japonske in kakšno vlogo je pri tem igrala stvaritev moderne vojske v poznem 19. stoletju?

 

Brezplačno.

 

***

 

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

Sobota, 14. oktobra 2017, ob 11. uri

SAMURAJSKA SKRIVNOST: POSTANI NEPREMAGLJIV

Delavnica za otroke

 

Spoznali bomo zgodbo Musašija, največjega mečevalca vseh časov, ki se je pogosto spopadel z veliko nasprotniki, a ni bil nikdar poražen. Skrivnost svojega uspeha je v zadnjih tednih svojega življenja zapisal v priročniku o bojevanju – Knjigi petih prstanov. Če bi se rad preizkusil v animiranju svoje interaktivne, po japonski legendi zamišljene zgodbe ali haikuja, se pridruži naši pisani druščini in sestavi svojo zgodbo o Kusanagi, orožju božanskega izvora!

 

Trajanje: 90 minut. Cena: 5,5 €. Delavnica je primerna za otroke od 6. do 11. leta. Obvezne prijave od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro na 051 384 888 ali arheozabava@nms.si. Število mest je omejeno.

 

***

 

Narodni muzej Slovenije – Muzejska in Metelkova

Nedelja, 15. oktobra 2017, od 10. do 18. ure

MUZEJSKI ROJSTNI DAN. PRAZNUJTE Z NAMI!

 

Narodni muzej Slovenije letos obeležuje častitljivih 196 let. Prisrčno vas vabimo v našo družbo v nedeljo, 15. 10. 2017, ko bo vstop na lokaciji Muzejska in Metelkova prost. Obiščite nas in praznujete z nami!

Na obeh lokacijah smo pripravili pester program za mlade in mlade po srcu! Čaka vas nagradna pustolovščina z ugankami Živa odkriva…, muzeju za rojstni dan izdelajte voščilnico, na Muzejski pa raziskujte Živine kotičke, ki bodo predvsem najmlajšim popestrili ogled stalnih zbirk. Poleg prostega vstopa vam bomo ob nakupu publikacij (z izjemo tistih, ki so izšle v zadnjih 6 mesecih) Narodnega muzeja Slovenije podarili še 20 % popust.

 

Program:

 

Muzejska: Živini kotički. Kjer je vse mini in vse dovoljeno.

Vstopite v igrive kotičke muzeja, kjer je vse mini in vse dovoljeno. Tipanje, poslušanje, ustvarjanje in raziskovanje. Za male malčke, malo večje in tiste, ki otroka v sebi še vedno negujemo.

Živini kotički so interpretativni deli razstav, ki muzejske pripovedi predstavljajo prilagojeno mlajšim in družinam. Omogočajo samostojni ogled in odkrivanje in so sestavni del naših stalnih in občasnih razstav.

 

Muzejska in Metelkova: Muzej praznuje 196 let – izdelaj mu voščilnico!

Narodni muzej Slovenije v oktobru praznuje že svoj 196. rojstni dan. Želimo si, da bi po njegovih hodnikih še dolgo odmeval vesel otroški smeh in da bi ga otroci s svojimi družinami še dolga leta obiskovali, se v muzeju učili pa tudi zabavali. Bi rad tudi ti voščil muzeju za rojstni dan? Kaj ti je pri nas všeč, česa si želiš še več? Izdelaj unikatno voščilnico ter muzeju napiši željo ali dve. Čestitke z vašimi risbicami bomo objavili na naši spletni strani v spletni galeriji.

 

Muzejska in Metelkova: Živa odkriva…

Otroci, pripeljite starše v muzej in potepanje po razstavah spremenite v raziskovalno dogodivščino! Živa je za vas pripravila iskalni izziv, s katerim boste spoznali naše najznamenitejše muzejske predmete, vašim staršem pa je v pomoč pustila tudi nekaj namigov. Če vam uspe, sodelujete v žrebu za prikupno knjižno nagrado!

 

Muzejska in Metelkova: Raziskujte muzej z mobilno aplikacijo Nexto

Občudujte dragocenosti, sprehodite se po razstavi in prisluhnite zgodbam, ki jih skrivajo predmeti. Obiščite naše lokacije ali pa v naši družbi uživajte kar v domačem naslonjaču.

S pomočjo mobilne aplikacije Nexto ste lahko z nami kjer koli in kadar koli.

 

Aplikacija vam omogoča:

  • dostop do dodatnih vsebin, ki jih ni na razstavah,
  • že doma lahko izbirate vsebine, ki vas zanimajo, in se odločite, kateri so tisti predmeti, ki si jih želite ogledati in spoznati njihove zgodbe,
  • z izbiro priporočenih vodenih poti si ogledate izbrane predmete, kot bi imeli ob sebi izkušenega muzejskega vodiča,
  • vaš telefon lahko deluje kot avdio vodnik,
  • dostop do vsebin na daljavo, kadar vam okoliščine ne dopuščajo, da bi nas obiskali,
  • popestritev učnih vsebin.

Aplikacijo je pripravil interaktivni studio Proxima, brezplačno si jo lahko naložite na povezavi http://app.nexto.io/.

 

Vsi dogodki na obeh lokacijah potekajo ves dan v okviru odpiralnega časa muzeja.

(NMS) – Otvorenje izložbe ‘KELTI SO TÜDI TÜ. Sledovi keltske poselitve v Prekmurju’ (PRESS)

Otvorenje izložbe ‘KELTI SO TÜDI TÜ. Sledovi keltske poselitve v Prekmurju’ održat će se u petak, 6. listopada 2017. godine u 12 sati, u Narodnom muzeju Slovenije – Metelkova.

Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova 1, Ljubljana
6. oktober–26. november 2017

Ljubljana, 6. oktober 2017

V Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova so danes odprli gostujočo razstavo Pomurskega muzeja Murska Sobota Kelti so tüdi tü. Sledovi keltske poselitve v Prekmurju. Razstava nazorno predstavlja dediščino keltskega življa v Prekmurju. Arheološka izkopavanja na avtocestni trasi v letih 1999–2007 so namreč prinesla nova odkritja o keltskih priseljencih s severovzhoda, ki so te kraje poseljevali od konca 3. stoletja
pr. n. št. vse do prihoda Rimljanov.

Razstava prikazuje materialno in bivalno kulturo Keltov v Prekmurju. S pomočjo rekonstrukcij v naravni velikosti – zemljanke, kašče, lončarske peči, lončarskega vretena – številnih oblik keramičnih posod, moške in ženske noše ter kratkih filmov nazorno predstavlja dediščino keltskega prebivalstva. Z odkritjem poselitve keltskih priseljencev se je izkazalo, da je bil ta prostor zelo povezan s keltskim svetom v panonskem in tudi širšem srednjeevropskem prostoru.

Dr. Branko Kerman, kustos v Pomurskem muzeju Murska Sobota in avtor razstave, je poudaril: »Gradivo z izkopavanj priča, da se je keltsko prebivalstvo preživljalo s poljedelstvom in živinorejo. Pomembno vlogo med obrtnimi dejavnostmi je poleg tkalstva in kovaštva imelo lončarstvo: odkrili so namreč lončarske komplekse z veliko količino odpadne lončenine. Iz grobnih pridatkov na žganem grobišču na Novi tabli in najdišču Pod Kotom – sever pa je mogoče razbrati, da so bili med preprostimi prebivalci pokopani tudi bojevniki, kar kaže na razslojenost in hkrati vojaško naravnanost družbe.«

Ob razstavi je na voljo tudi katalog z enakim naslovom.

Razstava bo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova na ogled do 26. novembra 2017.

http://www.nms.si/images/stories/NMS/Razstave/Obcasne/Kelti_tudi_tu/Kelti%20so%20tudi%20tu.jpg

Izvor

NMS PRESS

(SLO) NMS – Tjedni program Narodnog muzeja Slovenije 2. – 8. 10. 2017. (PRESS)

NAPOVEDNIK DOGODKOV V NARODNEM MUZEJU SLOVENIJE

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

Torek, 3. oktobra 2017, ob 18. uri

Tina Balant, V SREDNJEVEŠKI OPRAVI PO CAMINU

Predavanje iz cikla »Prvi torek v mesecu«

 

Arheologinja in zgodovinarka Tina Balant se je na znano romarsko pot Camino de Santiago odpravila malo drugače. Kot raziskovalko srednjega veka jo je zanimala bolj pristna izkušnja srednjeveške ženske popotnice, zato so bile priprave in doživetje v duhu raziskovalnega eksperimenta – po ohranjenem likovnem gradivu in pisnih virih je rekonstruirala del oprave in opreme. Skozi strokovne oči nam bo predstavila štirimesečno popotovanje na zelo svoj način.

 

Brezplačno.

 

***

 

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

Četrtek, 5. oktobra 2017, ob 17. uri

Noriaki Sangawa, O POJMU ORIGINALA IN KOPIJE V JAPONSKI UMETNOSTI

Predavanje ob razstavi Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem

 

Dihotomija med originalom in kopijo, ki prevladuje v zahodnem diskurzu o vrednotenju umetniških del, zelo poenostavlja kompleksen razvoj možnosti, ki gredo od zavestnega ponaredka do konzerviranega originala. Na predavanju bodo ob primerih iz japonske in zahodne likovne umetnosti predstavljeni koncepti, kategorije in termini, ki se uporabljajo za redefinicijo različnih vidikov in stopenj (ne)originalnosti, s posebnim poudarkom na konceptu mosha, tj. pedagoškem posnemanju del kanoničnih avtorjev s ciljem globljega razumevanja likovnega dela.

 

Brezplačno.

 

***

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

Petek, 6. oktobra 2017, ob 12. uri

KELTI SO TÜDI TÜ. Sledovi keltske poselitve v Prekmurju

Odprtje razstave

 

Vljudno vas vabimo na odprtje gostujoče razstave Pomurskega muzeja Murska Sobota KELTI SO TÜDI TÜ. Sledovi keltske poselitve v Prekmurju.

 

***

 

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

Nedelja, 8. oktobra 2017, ob 11. uri

POTI SAMURAJEV. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem

Vodeni ogled razstave

 

Vljudno vas vabimo na vodeni ogled občasne razstave POTI SAMURAJEV. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem.

 

Vstopnina po ceniku, za vodstvo ni doplačila.

Monografija – Poti samurajev (osvrt Vendi Jukić Buča)

Narodni muzej Slovenije, 2017.
Web
NMS
Tip: monografija
Izdavač: Narodni muzej Slovenije
Odgovorni urednik: Tomaž Lazar
Urednički odbor: Luka Culiberg, Tomaž Lazar, Gašper Oitzl, Franci Smrdel, Bojan Šibenik
Autori kataloških jedinica: Tomaž Lazar, Bojan Šibenik, Massimo Rossi, Mateja Kos, Barbara Trnovec, Dušan koman, Christoph Steidl Porenta
Autori vezanih tekstova: Tomaž Lazar, Dušan Koman, Barbara Trnovec
Prijevodi japanske poezije: Luka Culiberg
Japanska kaligrafija: Chikako Shigemori Bučar
Recenzenti: Marko Frelih, Chikako Shigemori Bučar
Autori kataloških fotografija: Tomaž Lauko, Bojan Šibenik, Peter Rombo, Tomaž Lazar, Bojan Salaj
Jezik: slovenski
Stranica: 380
Cijena: 35 EUR
ISBN 978-961-6981-15-6
Link na osvrt izložbe: http://www.arheologija.hr/?p=10738
Galerija fotografija [autor: VJB]

Foto: VJB.

Monografija ‘Poti samurajev – japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem’, grupe autora, publicirana je prilikom održavanja istoimene izložbe u Narodnom muzeju Slovenije – Metelkova. Izložba je otvorena 30. 5. i može se razgledati do 5.11. 2017. godine.

Autor koncepta izložbe, vođa projekta i glavni urednik prateće monografije je dr. Tomaž Lazar, djelatnik Odjela za povijest i primijenjene umjetnosti Narodnog muzeja Slovenije (zbirke vezane uz povijest do 18. stoljeća, konkretno oružje i ratnu opremu, naprave, mjerila, igračke, nakit, pečate i lapidarij).

Monografija predstavlja temeljni istraživački rad u Sloveniji, u kojem su prvi puta u cjelosti predstavljene povijesne poveznice između Japana i Slovenije.

Ko pomislimo na samuraje, se nam pred očmi zvrstijo podobe iz zgodovinskih knjig in filmov. Vidimo ih kot neustrašne vojščake, ki so si za poslanstvo izbrali večni boj z zlom. S katano v roki in ob brezkompromisnem upoštevanju svojega strogega etičnega zakonika so bili dolga stoletja strah vzbujajoči varuhi Japonske. Bojevniki, ki se niso bali smrti in jim je bila čast pomembnejša od življenja, so se v času miru posvečali tudi študiju, poeziji, kaligrafiji, matematiki in urejanju vrtov.

 

Kad pomislimo na samuraje, pred očima nam se pojave slike iz povijesnih knjiga i filmova. Vidimo ih kao neustrašive ratnike, koji su kao poslanstvo izabrali vječnu borbu sa zlom. S katanom u ruci i s beskompromisnim poštivanjem svojeg strogog etičkog kodeksa bili su tijekom dugih stoljeća zastrašujući zaštitnici Japana. Ratnici, koji se nisu bojali smrti i kojima je bila čast važnija od života, u razdoblju mira posvećivali su se studiju, poeziji, kaligrafiji, matematici i uređivanju vrtova.

mag. Barbara Ravnik, direktorica NMS-a

Prijevod: VJB.

Nakon Predgovora, koji potpisuje Tomaž Lazar, Monografija je podijeljena na dvije velike cjeline – Prispevki i Japonska kulturna dediščina v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije.

Prispevki buhvaćaju teme koje se tiču Japana i japanske kulture u cjelini kroz povijesni aspekt ali i apsekt suvremene kulture temeljem koje je o Japanu i Japancima prezentiran određeni dojam, kao i poveznicu sa Slovenijom. Sadrže osam članaka: Slovensko odkrivanje Japonske (Tomaž Lazar), Bušido: pot pojevnikov ali romantično brezpotje? Samuraji in njihov kodeks (ki ga ni bilo) (Luka Culiberg), Japonski braniki mečev v zapuščini arhitekta Ivana Jagra (Dušan Koman), Japonske borilne veščine u Sloveniji (Peter Fistrovič), O filozofskih, religijskih in etičnih vidikov japonskega bojevništva in borilnih veščin (Tina Lorbek), Samuraji in njihovo izročilo v filmski umetnosti (Igor Kernel), Vojskovanje in vojaška tehnologija v dobi samurajev (Tomaž Lazar).

Druga cjelina (Japonska kulturna dediščina v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije) obuhvaća članke, odnosno analizu arefakata japanske provenijencije koji se čuvaju u NMS-u, prema njihovoj vrsti i namjeni te postupak konzerviranja i restauracije najznačajnijih artefakata – oružja i ratne opreme: Orožje in bojna oprema (Tomaž Lzar), Keramika (Mateja Kos), Konserviranje in restavriranje japonskega orožja in bojne opreme iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (Igor Ravbar), Japonski lak – uruši (Nataša Nemeček), Preiskava barvnih plasti na japonskem oklepu N 35061 (Lea Lagan, Klara Retko, Polonca Ropret).

U Katalogu razstavljenih predmetov artefakti (izlošci) predstavljeni su detaljnim opisom i fotografijom. Na samom početku predstavljen je kronološki razvoj oblika i dimenzija pojedinih vrsta japanskih mačeva. Prije svake cjeline/zbirke (Meči, Oklepi, Japonska v Deželnem muzeju, Ivan Kuralt, Ivan Jagert, Ivan Maček, Zadnje življenje Samurajev) nalazi se kratki opis onoga što predstavlja/sadrži.

Na kraju Monografije nalazi se popis izvora i literature (Viri in literatura), slovar japanskih izraza (Slovarček japonskih izrazov) i registar imena (Register imen).

Kao i izložbenim postavom, Monografijom dominiraju tipične japanske boje – bijela, crvena i crna. Velikih je dimenzija i tvrdo ukoričena. Sadrži brojne slikovne priloge, fotografije, ilustracije i kaligrafske napise.

Zahvaljujem Narodnom muzeju Slovenije na ustupljenom primjerku.

Vendi Jukić Buča
Zagreb, 7. 9. 2017.

Uz članak Monografija – Poti samurajev (osvrt Vendi Jukić Buča) >http://www.arheologija.hr/?p=10974. Fotografije: Vendi Jukić Buča.

Posted by Arheologija on 7. rujna 2017

John Romer ‘Zgodovina starega Egipta: od prvih kmetovalcev do Velike piramide’ / ‘Povijest starog Egipta: od prvih poljoprivrednika do Velike piramide’ (osvrt Pavla Peterle Udovič)

Tip: monografija
Avtor/Autor: John Romer
Prevedel/Preveo: Uroš Gabrijelčič
Zunanja oprema/Vanjska oprema: Lučka Pavare
Založba/Izdavač: Slovenska matica, 2016
Za založbo/Za izdavača: Milček Komelj
Prelom in priprava/Prijelom i priprema: Setzer, Danilo Radanovič s.p.
Tisk/Tisak: Tisk Žnidarič d.o.o.
Jezik: slovenski
ISBN 978-961-213-260-6
Fizični opis/Fizički opis: XXXII, 384 str.; 25 cm
Naklada: 800 izvodov/izvoda

Galerija fotografij/Galerija fotografija [autor VJB]

John Romer ‘Zgodovina starega Egipta: od prvih kmetovalcev do Velike piramide’ / ‘Povijest starog Egipta: od prvih poljoprivrednika do Velike piramide’.

 

Knjiga je prvi del zgodovine v treh delih, ki jo je napisal eden najpomembnejših in najvplivnejših egiptologov John Romer. Zgodovina je najnovejši tovrstni pregled starega Egipta, ki vključuje najnovejše raziskave, dognanja arheologov in zgodovinarjev ter v marsičem revidira naše poglede na stari Egipt.

Avtor izjemnega znanja se spoštljivo loteva obravnanja civilizacije ob Nilu, ki je zaznamovala in vplivala na vse poznejše civilizacije in kulture. Gre za civilizacijo, ki je izumila nacionalno državo in iznašla hieroglifno pisavo s katero so beležili tisto, kar jim je bilo pomembno. V njej so se rojevale vede, ki so danes ustrezno preoblikovane in nam pomagajo razumeti svet. Knjige nam približujejo kulturo starega Egipta, ki nam je s svojim značilnim razumevanjem sveta pogosto tuja in neustavljivo privlačna.

V prvem delu Zgodovine s podnaslovom ‘Od prvih kmetovalcev do Velike piramide’ avtor predstavlja začetke kulture, ki segajo v peto tisočletje pr. Kr., v čas prvih kmetovalcev. Pregled pa zaključuje z gradnjo piramide v Gizi, znane tudi kot Keopsova piramida. Slednja je v resnici piramida faraona Kufuja.

U prvom dijelu Povijesti s podnaslovom ‘Od prvih poljoprivrednika do Velike piramide’ autor predstavlja početke kulture u 5. tisućljeću pr. n. e., odnosno vremena prvih poljoprivrednika. Pregled se zaključuje s gradnjom piramide u Gizi, poznate također kao Keopsova piramida, koja zapravo piramida faraona Kufuja.

Delo je razdeljeno na pet delov:

  • prvi del: Nastanek kulture (5000-3000 PK),
  • drugi del: Stvarjenje faraona (3200-3000 PK),
  • tretji del: Nastanek kraljestva (3000-2650 PK),
  • četrti del: Stopničasta piramida (2675-2650 PK),
  • peti del: Oblikovanje starega Egipta (2650-2550 PK).

Njegov bogat in slikovit jezik ponuja bralcu zanimivo in nazorno branje.

“Prav ganljivo si je danes ogledovati to zgovorno črto svetlobe vzdolž ostrega roba neolitskega srpa s Srednjega vzhoda, ta edinstveni lesk, posledico stika kremena z neštetimi stebelci dozorelega žita, ki jih je predzgodovinski kmet upogibal, da jih je lahko požel.” (Romer, 2016, poglavje Sijaj srpa, 15 s).

“Gradnja Sneferujevih dveh piramid v Dahshuru je bila in je še danes primer človeškega napora, kakršnega še ni bilo, količina kamenja in ambicij, ki so bile potrebne, pa je bila naravnost gargatuanska.” (Romer 2016, poglavje Strast do gradnje, 307 s).

Knjiga je opremljena s številnimi risbami, zemljevidi, grafikoni in fotografijami, ki so vključene v skladu z avtorjevim prepričanjem in pogledi na stari Egipt. Zaključuje se z obširno bibliografijo, ki nam omogočajo nadaljne poglobljene študije te teme.

Narodnemu muzeju Slovenije se zahvaljujemo za promocijski izvod kataloga.

***

Knjiga je prvi dio povijesti u tri dijela, koju je napisao jedan od najvažnijih i najutjecajnijih egiptologa John Romer. ‘Povijest Starog Egipta: od prvih poljoprivrednika do Velike piramide’ je najnoviji pregled starog vijeka ove vrste, koji uključuje najnovija istraživanja, dostignuća arheologa i povjesničara te u brojnim slučajevima revidira naše poglede na stari Egipat.

Autor iznimnog znanja s poštovanjem prezentira civilizaciju na području Nila, koja je obilježila i utjecala na sve kasnije civilizacije i kulture. Radi se o civilizaciji, koja je izumila nacionalnu državu i koncipirala hijeroglifsko pismo s kojem su bilježili ono što je smatrano važno. U njoj su se rađala znanja, koja su danas prigodno preoblikovana i koja nam pomažu razumijeti svijet. Knjige nam približuju kulturu starog Egipta, koja nam je sa svojim značajnim razumijevanjem svijeta često strana i nezaustavljivo privlačna.

U prvom dijelu Povijesti s podnaslovom ‘Od prvih poljoprivrednika do Velike piramide’ autor predstavlja početke kulture u 5. tisućljeću pr. n. e., odnosno vremena prvih poljoprivrednika. Pregled se zaključuje s gradnjom piramide u Gizi, poznate također kao Keopsova piramida, a koja je zapravo piramida faraona Kufuja.

Monografija je podijeljena na pet dijelova:

  • prvi dio: Nastanak kulture (5000-3000 PK),
  • drugi dio: Stvaranje faraona (3200-3000 PK),
  • treći dio: Postanak kraljevstva (3000-2650 PK),
  • četvrti dio: Stepeničasta piramida (2675-2650 PK),
  • peti dio: Oblikovanje starog Egipta (2650-2550 PK).

Autorov bogat i slikovit jezik nudi čitatelju zanimljivo i jasno čitanje.

‘Upravo je dirljivo danas opažati tu rječitu liniju svjetlosti uzduž oštrog ruba neolitskog srpa s Bliskog Istoka, taj jedinstveni odsjaj, posljedicu kontakta kremena s nebrojenim stabljikama dozrelog žita, koje je prapovijesni poljoprivrednik savijao, da ih je mogao požnjeti.’ (Romer, 2016., poglavlje ‘Sjaj srpa’, 15. str.).

‘Gradnja Sneferujeve dvije piramide u Dahshuru je bila i još je uvijek danas primjer ljudskog napora, kakvog do tada nije bilo, količina kamenja i ambicija, koje su bile potrebne, bila je gargatuanska.’ (Romer 2016., poglavlje ‘Strast do gradnje’, 307. str.).

Knjiga je opremljena s brojnim crtežima, zemljovidima, grafikonima i fotografijama, koji su uključeni u skladu s autorovim uvjerenjem i pogledima na stari Egipar. Zaključuje se s opširnom bibliografijom, koja omoguća daljnje detaljno studiranje ove teme.

Zahvaljujemo Narodnom muzeju Slovenije na ustupljenom recenzentskom primjerku monografije.

 

Pavla Peterle Udovič
V/U Ljubljani, 15. 5. 2017.

Prijevod na hrvatski: VJB.

[SLO] DMNM – Praznik situl – festival prazgodovinskega življenja in kulinarike 2017. (osvrt Pavla Peterle Udovič)

arheologija, delavnica, otroci, kulturna dediščina

Izdelava prazgodovinske stene iz prepleta in gline.

V soboto, 24. junija 2017, je v Novem mestu drugič zapovrstjo potekal Praznik situl. Dogodek sta organizirala Mestna občina Novo mesto in Dolenjski muzej Novo mesto, ki je vsebine dopolnil z zunanjimi sodelavci. Ti so na stojnicah predstavljali različne obrti, veščine, znanja ter izdelke, ki so bili del vsakdanjega življenja prebivalcev železnodobne naselbine na Marofu. Scenarij za Praznik situl je oblikoval Svitar, Zavod za oblikovanje prostora, zgodovino in umetnost.

arheologija, delavnica, otroci, kulturna dediščina

Prikaz obdelovanja jantarja.

Letošnja prireditev je bila v znamenju praznovanja Jantarnega leta, zato so si obiskovalci lahko ogledali sodobno obdelovanje jantarja, dragocene smole, ki se je pred več kot 2500 leti uporabljala za izdelavo jagod, nanizanih v dragocene ogrlice. Te so bile sestavljene lahko tudi iz raznobarvnih in umetelno izdelanih steklenih jagod. Na kakšen način so bile izdelane, je s sodobnimi pripomočki prikazala Taja Kukec. Veliko zanimanja je v že tako vročem dnevu pritegnil kovač Borimir Čudovan, ki je predstavil način kovanja, kot so ga morda uporabljali mojstri na rečnem okljuku Krke. Kako so izdelovali posodje iz gline in s čim so ga okrasili, je nazorno prikazal lončar Igor Bahor. Zgodovinska uprizoritvena skupina Alauni je poleg železnodobnih arheoloških najdb sabo prinesla in postavila na ogled tudi različne vrste soli, ki so bile dragoceno trgovsko blago v prazgodovini.

arheologija, delavnica, otroci, kulturna dediščina

Delavnica izdelovanja miniaturne situle.

Najmlajši obiskovalci so se udeležili delavnice Dolenjskega muzeja, kjer so izdelali miniaturne situle iz pločevine ter ArheoVedove izkustvene delavnice, kjer so gradili maketo stene iz prepleta in gline. Pri delu so morali med seboj sodelovati, saj je bila tudi gradnja bivališč v preteklosti skupinsko delo. Zanimivo je bilo opazovati otroke, ki se niso ustrašili “umazanije” in so se vračali ter z gradnjo vztrajali v pozne večerne ure.

Na nekaterih stojnicah so imeli obiskovalci tudi priložnost kupovati različno nakitje, zeliščne čaje, ročno pletene košare, pletene pasove ter celo naravno krzno in ustrojene kože, ki so nekoč predstavljali del železnodobne oblačilne kulture. Okrepčali pa so se ob pestri gostinski ponudbi s pridihom kulinarike, kot so jo poznali v starejši železni dobi.

arheologija, delavnica, otroci, kulturna dediščina

Knez in kneginja s spremstvom.

Na glavnem delu prizorišča, kjer je potekal slovesni sprejem halštatskih gostov (Alauni – nemška zgodovinska – uprizoritvena skupina) pri novomeškem knežjem paru, so dogajanje dodatno popestrili plesni nastop Folklornega društva Kres in glasbeni nastop skupine Cantlon na temo glasbe in plesa halštatske dobe. Festival se je zaključil z dvema dogodkoma: z ogledom situlskih spomenikov ob strokovnem vodstvu arheologa in kustosa Boruta Križa v Dolenjskem muzeju ter v ritmih tradicionalne keltske, irske in škotske glasbe, v izvedbi Beer Belly na Glavnem trgu.

O novem prazniku oživljanja kulturne dediščine piše:

mag. Pavla Peterle Udovič, univ. dipl. arheologinja

Foto: Erik Udovič

Video: Miran Klevišar

Več o dogodku.

 

arheologija, delavnica, otroci, kulturna dediščina

Prikaz izdelave steklenih jagod s sodobnimi pripomočki.

Kovaški mojster, vajen vročine.

Kovaški mojster, vajen vročine.

Alauni z dragocenim trgovskim blagom - soljo.

Alauni z dragocenim trgovskim blagom – soljo.

Prazgodovinski načini in vzorci tkanja.

Prazgodovinski načini in vzorci tkanja.

Priprava lesenega ogrodja.

Priprava lesenega prepleta za izdelavo makete prazgodovinske stene.

Katere sestavine potrebujemo za izdelavo mešanice.

Katere sestavine potrebujemo za izdelavo glinene mešanice?

Sledi ji priprava glinene mešanice - ometa.

Vse materiale je potrebno temeljito pregnesti, da nastane kvaliteten glinen omet.

Vztrajanje na delavnici do poznih večernih ur.

Vztrajanje na delavnici do poznih večernih ur.

 

Kostumi so delo Lavre Fabjan, muzejske pedagoginje.

Kostumi so narejeni po zasnovi in delni izvedbi Lavre Fabjan, muzejske pedagoginje.

Pavla Peterle Udovič
29. 6. 2017.