by Suradnik | Sep 5, 2017 | Autorski osvrti, Istaknuto, Monografije, Publikacije, Stručna literatura
Deblak s konca 2. stoletja pr. n. št. iz Ljubljanice na Vrhniki – Študija o ladjah in čolnih predrimskega in rimskega Navporta z orisom plovbe na Ljubljanskem barju med prazgodovino in novim vekom
Avtor/Autor: Andrej Gaspari
Vrsta: monografija
S prispevki/S prilozima Irene Šinkovec, Davida Badovinca, Ronalda Bockiusa, Katarine Čufar, Mateja Drakslerja, Katje Kavkler, Maksa Merele, Tatjane Tomazo-Ravnik in Tomaža Verbiča
Založnik/Izdavač: Znanstvena založba Filozofske fakultete in Muzej in galerije mesta Ljubljane, 2017
Zanj/Za: Branka Kalenić Ramšak (UL FF) in Blaž Peršin (MGML)
Jezikovni pregled /Jezični pregled: Katja Paladin (slovensko besedilo), Tine Verbič (angleško besedilo)
Prevod/Prijevod: Polona Maver
Prelom/Prijelom: Taja Dežman, Peter Bulovec (Zavod NaNovo)
Tisk/Tisak: Tisk Žnidarič d.o.o., Kranj
Jezik: slovenski, angleški/engleski
ISBN 978-961-237-929-2
Naklada: 300 izvodov
Cena/Cijena: 28 eur
Galerija fotografij/Galerija fotografija [autor VJB]
Foto: VJB.
Na Ljubljanskem barju s skupno površino 110 km2 je bilo odkritih okoli 60 deblakov, kar ga uvršča med območja z največjim številom dokumentiranih tovrstnih najdb v Evropi. Deblak iz reke Ljubljanice na Vrhniki je v začetku 90ih prejšnjega stoletja odkril potapljač, policist, Miro Potočnik. Sledilo je dokumentiranje deblaka v letu 2001. Ostanki deblaka so bili v letu 2015 dvignjeni iz struge in prepeljani v konservatorsko delavnico Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS RC). Tik ob krmi deblaka je bil izkopan tudi del stranice razbitine šivane ladje iz 2. stol. pr. n. št.
Knjiga je temeljna in analitična objava deblaka iz Ljubljanice na Vrhniki.V njej je predstavljena zgodovina raziskav deblaka, od njegovega odkritja, dokumentiranja, varovanja in končnega dviga iz struge Ljubljanice. Okoliščine raziskave razkriva opis metodologije ter poteka raziskave in dviga. Terenski razvid podaja natančen oris struge Ljubljanice, stratigrafijo najdišča pred in po odložitvi deblaka, z ostanki človeškega skeleta v sedimentu pod deblakom. Sledi podroben opis najdbe, s predstavitvijo oblike, velikosti in izdelave deblaka ter stopnje ohranjenosti, s poškodbami in popravili. Poseben odsek je namenjen tkanini, s katero je bila uporabljena kot tesnilo pri popravilih premca in razpok. Avtorji se lotijo tudi hidrostatičnih izračunov, s katerimi predstavljajo njegove lastnosti (teža, volumen tovornega prostora ipd.), nosilnost in plovne lastnosti. Poglavje se zaključuje s preliminarnim opisom vidnih delov razbitine šivane ladje in njene datacije.
Drugi del knjige obsega analiza, v kateri Gaspari primerja značilnosti vrhniškega deblaka in ga umešča v ladjedelniške tradicije poznoprazgodovinske in rimske Emone, obravnava plovbo po Ljubljanici ter njeno plovnost v mlajši železni dobi in rimskem obdobju.
Publikacija je opremljena z bogatim slikovnim gradivom (fotografijami in načrti deblaka ter drugih najdb, virtualnimi rekonstrukcijami, ortomozaiki, kartami ipd.). Knjigo zaključuje sklep in seznam literature.
Avtorju Andreju Gaspariju se zahvaljujemo za promocijski izvod knjige.
***
Na ukupnoj površini od 110km2 Ljubljanskog barja otkriveno je oko 60 lađa izrađenih od debla, što Ljubljansko barje svrstava među područja s najvećim brojem dokumentiranih nalaza te vrste u Europi. Lađu izrađenu od debla u rijeci Ljubljanici na Vrhniki počekom 90ih godina prošlog stoljeća otkrio je ronilac, policajac Miro Potočnik. Slijedilo je dokumentiranje nalaza 2001. godine. Ostaci lađe podignuti su 2015. godine iz kanala i odneseni u konzervatorsku radionicu Restauratorskog centra Zavoda za zaštitu kulturnog nasljeđa Slovenije (ZVKDS RC). Na poziciji u blizini područja na kojem se nalazila krma lađe iskopan je i dio stranice olupine šivane lađe iz 2. st. pr. n. e.
Knjiga je temeljna i analitička objava lađe izrađene od debla iz Ljubljanice na Vrhniki. U njoj je prezentirana povijest istraživanja ove lađe, od njezinog otkrića, dokumentiranja i čuvanja do konačnog podizanja iz kanala Ljubljanice. Okolosti istraživanja otkriva opis metodologije te tijek istraživanja i njezinog podizanja. Terenski pregled donosi detaljan opis kanala Ljubljanice, stratigrafiju nalazišta prije i nakon vađenja lađe, s ostacima ljudskog kostura u sedimentu ispod nje. Slijedi deteljan opis nalaza, s prezentacijom oblika, veličine i izrade lađe te stupnja očuvanosti, s oštećenjima i popravcima. Poseban odlomak namijenjen je tkanini, koja je služila kao brtvilo za popravak pramca i pukotine. Autori donose hidrostatične izračune s kojima prezentiraju njezine karakteristike (težina, volumen teretnog prostora i sl.), nosivost i karakteristike plovidbe. Poglavlje završava preliminarnim opisom vidljivih dijelova olupine šivane lađe i njezine datacije.
Drugi dio publikacije sadržava analizu u kojoj Gaspari uspoređuje karakteristike vrhničke lađe i postavlja ju u tradicije borodogradnje kasnoprapovijesne i rimske Emone, analizira plovidbu po Ljubljanici i njezinu plovidbenost u mlađem žljeznom dobu i rimskom razdoblju.
Publikacija je opremljena bogatim ilustrativnim materijalom (fotografije i nacrti lađe i drugih nalaza, virtualnim rekonstrukcijama, ortomozaicima, kartama itd.). Knjiga završava zaključkom i popisom literature.
Zahvaljujemo autoru Andreju Gaspariju na ustupljenom primjerku.
Pavla Peterle Udovič
Na Lavrici, 4. 9. 2017
Prijevod: VJB.
by Suradnik | Jul 1, 2017 | Autorski osvrti, Istaknuto, Monografije, PRESS, Publikacije, SLO Narodni muzej Slovenije, Stručna literatura, U Europi
Tip: monografija
Avtor/Autor: John Romer
Prevedel/Preveo: Uroš Gabrijelčič
Zunanja oprema/Vanjska oprema: Lučka Pavare
Založba/Izdavač: Slovenska matica, 2016
Za založbo/Za izdavača: Milček Komelj
Prelom in priprava/Prijelom i priprema: Setzer, Danilo Radanovič s.p.
Tisk/Tisak: Tisk Žnidarič d.o.o.
Jezik: slovenski
ISBN 978-961-213-260-6
Fizični opis/Fizički opis: XXXII, 384 str.; 25 cm
Naklada: 800 izvodov/izvoda
Galerija fotografij/Galerija fotografija [autor VJB]
John Romer ‘Zgodovina starega Egipta: od prvih kmetovalcev do Velike piramide’ / ‘Povijest starog Egipta: od prvih poljoprivrednika do Velike piramide’.
Knjiga je prvi del zgodovine v treh delih, ki jo je napisal eden najpomembnejših in najvplivnejših egiptologov John Romer. Zgodovina je najnovejši tovrstni pregled starega Egipta, ki vključuje najnovejše raziskave, dognanja arheologov in zgodovinarjev ter v marsičem revidira naše poglede na stari Egipt.
Avtor izjemnega znanja se spoštljivo loteva obravnanja civilizacije ob Nilu, ki je zaznamovala in vplivala na vse poznejše civilizacije in kulture. Gre za civilizacijo, ki je izumila nacionalno državo in iznašla hieroglifno pisavo s katero so beležili tisto, kar jim je bilo pomembno. V njej so se rojevale vede, ki so danes ustrezno preoblikovane in nam pomagajo razumeti svet. Knjige nam približujejo kulturo starega Egipta, ki nam je s svojim značilnim razumevanjem sveta pogosto tuja in neustavljivo privlačna.
V prvem delu Zgodovine s podnaslovom ‘Od prvih kmetovalcev do Velike piramide’ avtor predstavlja začetke kulture, ki segajo v peto tisočletje pr. Kr., v čas prvih kmetovalcev. Pregled pa zaključuje z gradnjo piramide v Gizi, znane tudi kot Keopsova piramida. Slednja je v resnici piramida faraona Kufuja.
U prvom dijelu Povijesti s podnaslovom ‘Od prvih poljoprivrednika do Velike piramide’ autor predstavlja početke kulture u 5. tisućljeću pr. n. e., odnosno vremena prvih poljoprivrednika. Pregled se zaključuje s gradnjom piramide u Gizi, poznate također kao Keopsova piramida, koja zapravo piramida faraona Kufuja.
Delo je razdeljeno na pet delov:
- prvi del: Nastanek kulture (5000-3000 PK),
- drugi del: Stvarjenje faraona (3200-3000 PK),
- tretji del: Nastanek kraljestva (3000-2650 PK),
- četrti del: Stopničasta piramida (2675-2650 PK),
- peti del: Oblikovanje starega Egipta (2650-2550 PK).
Njegov bogat in slikovit jezik ponuja bralcu zanimivo in nazorno branje.
“Prav ganljivo si je danes ogledovati to zgovorno črto svetlobe vzdolž ostrega roba neolitskega srpa s Srednjega vzhoda, ta edinstveni lesk, posledico stika kremena z neštetimi stebelci dozorelega žita, ki jih je predzgodovinski kmet upogibal, da jih je lahko požel.” (Romer, 2016, poglavje Sijaj srpa, 15 s).
“Gradnja Sneferujevih dveh piramid v Dahshuru je bila in je še danes primer človeškega napora, kakršnega še ni bilo, količina kamenja in ambicij, ki so bile potrebne, pa je bila naravnost gargatuanska.” (Romer 2016, poglavje Strast do gradnje, 307 s).
Knjiga je opremljena s številnimi risbami, zemljevidi, grafikoni in fotografijami, ki so vključene v skladu z avtorjevim prepričanjem in pogledi na stari Egipt. Zaključuje se z obširno bibliografijo, ki nam omogočajo nadaljne poglobljene študije te teme.
Narodnemu muzeju Slovenije se zahvaljujemo za promocijski izvod kataloga.
***
Knjiga je prvi dio povijesti u tri dijela, koju je napisao jedan od najvažnijih i najutjecajnijih egiptologa John Romer. ‘Povijest Starog Egipta: od prvih poljoprivrednika do Velike piramide’ je najnoviji pregled starog vijeka ove vrste, koji uključuje najnovija istraživanja, dostignuća arheologa i povjesničara te u brojnim slučajevima revidira naše poglede na stari Egipat.
Autor iznimnog znanja s poštovanjem prezentira civilizaciju na području Nila, koja je obilježila i utjecala na sve kasnije civilizacije i kulture. Radi se o civilizaciji, koja je izumila nacionalnu državu i koncipirala hijeroglifsko pismo s kojem su bilježili ono što je smatrano važno. U njoj su se rađala znanja, koja su danas prigodno preoblikovana i koja nam pomažu razumijeti svijet. Knjige nam približuju kulturu starog Egipta, koja nam je sa svojim značajnim razumijevanjem svijeta često strana i nezaustavljivo privlačna.
U prvom dijelu Povijesti s podnaslovom ‘Od prvih poljoprivrednika do Velike piramide’ autor predstavlja početke kulture u 5. tisućljeću pr. n. e., odnosno vremena prvih poljoprivrednika. Pregled se zaključuje s gradnjom piramide u Gizi, poznate također kao Keopsova piramida, a koja je zapravo piramida faraona Kufuja.
Monografija je podijeljena na pet dijelova:
- prvi dio: Nastanak kulture (5000-3000 PK),
- drugi dio: Stvaranje faraona (3200-3000 PK),
- treći dio: Postanak kraljevstva (3000-2650 PK),
- četvrti dio: Stepeničasta piramida (2675-2650 PK),
- peti dio: Oblikovanje starog Egipta (2650-2550 PK).
Autorov bogat i slikovit jezik nudi čitatelju zanimljivo i jasno čitanje.
‘Upravo je dirljivo danas opažati tu rječitu liniju svjetlosti uzduž oštrog ruba neolitskog srpa s Bliskog Istoka, taj jedinstveni odsjaj, posljedicu kontakta kremena s nebrojenim stabljikama dozrelog žita, koje je prapovijesni poljoprivrednik savijao, da ih je mogao požnjeti.’ (Romer, 2016., poglavlje ‘Sjaj srpa’, 15. str.).
‘Gradnja Sneferujeve dvije piramide u Dahshuru je bila i još je uvijek danas primjer ljudskog napora, kakvog do tada nije bilo, količina kamenja i ambicija, koje su bile potrebne, bila je gargatuanska.’ (Romer 2016., poglavlje ‘Strast do gradnje’, 307. str.).
Knjiga je opremljena s brojnim crtežima, zemljovidima, grafikonima i fotografijama, koji su uključeni u skladu s autorovim uvjerenjem i pogledima na stari Egipar. Zaključuje se s opširnom bibliografijom, koja omoguća daljnje detaljno studiranje ove teme.
Zahvaljujemo Narodnom muzeju Slovenije na ustupljenom recenzentskom primjerku monografije.
Pavla Peterle Udovič
V/U Ljubljani, 15. 5. 2017.
Prijevod na hrvatski: VJB.
by Suradnik | Jun 30, 2017 | Autorski osvrti, Istaknuto, U Europi
Izdelava prazgodovinske stene iz prepleta in gline.
V soboto, 24. junija 2017, je v Novem mestu drugič zapovrstjo potekal Praznik situl. Dogodek sta organizirala Mestna občina Novo mesto in Dolenjski muzej Novo mesto, ki je vsebine dopolnil z zunanjimi sodelavci. Ti so na stojnicah predstavljali različne obrti, veščine, znanja ter izdelke, ki so bili del vsakdanjega življenja prebivalcev železnodobne naselbine na Marofu. Scenarij za Praznik situl je oblikoval Svitar, Zavod za oblikovanje prostora, zgodovino in umetnost.
Prikaz obdelovanja jantarja.
Letošnja prireditev je bila v znamenju praznovanja Jantarnega leta, zato so si obiskovalci lahko ogledali sodobno obdelovanje jantarja, dragocene smole, ki se je pred več kot 2500 leti uporabljala za izdelavo jagod, nanizanih v dragocene ogrlice. Te so bile sestavljene lahko tudi iz raznobarvnih in umetelno izdelanih steklenih jagod. Na kakšen način so bile izdelane, je s sodobnimi pripomočki prikazala Taja Kukec. Veliko zanimanja je v že tako vročem dnevu pritegnil kovač Borimir Čudovan, ki je predstavil način kovanja, kot so ga morda uporabljali mojstri na rečnem okljuku Krke. Kako so izdelovali posodje iz gline in s čim so ga okrasili, je nazorno prikazal lončar Igor Bahor. Zgodovinska uprizoritvena skupina Alauni je poleg železnodobnih arheoloških najdb sabo prinesla in postavila na ogled tudi različne vrste soli, ki so bile dragoceno trgovsko blago v prazgodovini.
Delavnica izdelovanja miniaturne situle.
Najmlajši obiskovalci so se udeležili delavnice Dolenjskega muzeja, kjer so izdelali miniaturne situle iz pločevine ter ArheoVedove izkustvene delavnice, kjer so gradili maketo stene iz prepleta in gline. Pri delu so morali med seboj sodelovati, saj je bila tudi gradnja bivališč v preteklosti skupinsko delo. Zanimivo je bilo opazovati otroke, ki se niso ustrašili “umazanije” in so se vračali ter z gradnjo vztrajali v pozne večerne ure.
Na nekaterih stojnicah so imeli obiskovalci tudi priložnost kupovati različno nakitje, zeliščne čaje, ročno pletene košare, pletene pasove ter celo naravno krzno in ustrojene kože, ki so nekoč predstavljali del železnodobne oblačilne kulture. Okrepčali pa so se ob pestri gostinski ponudbi s pridihom kulinarike, kot so jo poznali v starejši železni dobi.
Knez in kneginja s spremstvom.
Na glavnem delu prizorišča, kjer je potekal slovesni sprejem halštatskih gostov (Alauni – nemška zgodovinska – uprizoritvena skupina) pri novomeškem knežjem paru, so dogajanje dodatno popestrili plesni nastop Folklornega društva Kres in glasbeni nastop skupine Cantlon na temo glasbe in plesa halštatske dobe. Festival se je zaključil z dvema dogodkoma: z ogledom situlskih spomenikov ob strokovnem vodstvu arheologa in kustosa Boruta Križa v Dolenjskem muzeju ter v ritmih tradicionalne keltske, irske in škotske glasbe, v izvedbi Beer Belly na Glavnem trgu.
O novem prazniku oživljanja kulturne dediščine piše:
mag. Pavla Peterle Udovič, univ. dipl. arheologinja
Foto: Erik Udovič
Video: Miran Klevišar
Več o dogodku.
Prikaz izdelave steklenih jagod s sodobnimi pripomočki.
Kovaški mojster, vajen vročine.
Alauni z dragocenim trgovskim blagom – soljo.
Prazgodovinski načini in vzorci tkanja.
Priprava lesenega prepleta za izdelavo makete prazgodovinske stene.
Katere sestavine potrebujemo za izdelavo glinene mešanice?
Vse materiale je potrebno temeljito pregnesti, da nastane kvaliteten glinen omet.
Vztrajanje na delavnici do poznih večernih ur.
Kostumi so narejeni po zasnovi in delni izvedbi Lavre Fabjan, muzejske pedagoginje.
Pavla Peterle Udovič
29. 6. 2017.
by Suradnik | May 17, 2017 | Autorski osvrti, Istaknuto, Monografije, Publikacije, SLO Narodni muzej Slovenije, Stručna literatura, U Europi
Narodni muzej Slovenije
Serija Katalogi in monografije, 42
Vrsta: znanstvena monografija
Založnik / Izdavač: Narodni muzej Slovenije, 2016
Zanj / Za: Barbara Ravnik, direktorica
Glavni in odgovorni urednik serije: Peter Turk
Tehnična urednica: Barbara Jerin
Uredniški odbor: Dragan Božič, Janez Dular, Janka Istenič, Timotej Knific, Biba Teržan
Avtorji / Autori: Biba Teržan, Elisabetta Borgna, Peter Turk s sodelavci Patricija Bratina, Daniele Girelli, David J. Heath, Katja Hrobat, Brigitta Mader, Paola Maggi, Andrej Mihevc, Boris Orel, Primož Pavlin, Maša Sakara Sučević, Neva Trampuž Orel
Prevajanje in jezikovni pregledi / Prijevod i ezični pregled: Martin Cregeen (sl.-ang.), Ivan Hrovatin (it.-sl.), Miha Kunstelj (sl.-it.), Elena Leghissa (it.-sl.), Dušan Merhar (sl.), Sara Perosa (sl.-it.), Anja Ragolič (nem.-sl.), Lidija Rupel (sl.-it.), Barbara Smith-Demo (sl.-ang.), Brina Škvor Jernejčič (sl.-it.)
Risbe na tablah / Crteži na tablama: Sneža Tecco Hvala, Irena Lazar (table 1-34), Giuliano Merlatti, Giuliano Righi (table 35-69)
Risbe v besedilu / Crteži u tekstu: Ida Murgelj
Karte razprostranjenosti: Vesna Svetličič
Recenzenta: Janez Dular, Mitja Guštin
Oblikovanje: Barbara Predan
Tisk/Tisak: Tiskarna Present
Jezik: slovenski, italijanski, nemški
ISBN 978-961-6981-07-1
Fizični opis/Fizički opis: 764 str., 25 x 33,5 cm, 155 slik in 86 tabel
Naklada: 400 izvodov
Galerija fotografij / Galerija fotografija [autor VJB]
Monografija – Depo iz Mušje jame pri Škocjanu na Krasu (osvrt Pavla Peterle Udovič)
Znanstvena monografija je temeljna in analitična objava depoja iz Mušje jame pri Škocjanu na Krasu, ki je največji prazgodovinski depo z ozemlja Slovenije. Razdeljena je na štiri osnovne sklope: Uvodne študije, Raziskave predmetov, Zaključke, Katalog in table.
V prvem sklopu je objavljena speleološka študija brezna, ki prinaša nov opis in izmero tega jamskega najdišča. Zgodovina raziskav nudi v zanimiv vpogled v delo mladega tržaškega jamarja Savinija, ki mu je bil cilj izkopavanj lastni dobiček in o sodnih postopkih, ki so jim sledili. Okolica Škocjana je bila večkrat predmet različnih raziskav, monografija pa predstavlja celosten katalog arheoloških najdišč Škocjana in okolice ter novo karto najdišč tega prostora.
V sklopu Raziskave predmetov so v ločenih študijah obravnavane vse zvrsti najdenih predmetov. Predstavljenih je več kot 800 bronastih in železnih predmetov: napadalnega in obrambnega orožja, konjske opreme, posodja, orodja, noše in nakita. Predstavitvam sledi študija o kemični sestavi bronastih predmetov in obsežno zaključno poglavje. V slednjem so povzeta dognanja raziskav in predstavljena teza o kulturno-zgodovinskem pomenu škocjanskega prostora na stičišču različnih svetov. Najdišče je kot eno osrednjih nadregionalnih votivnih mest umeščeno v sredozemski in srednjeevropski prostor v času pozne bronaste dobe in zgodnje železne dobe (13. – 8. stoletje pr. n. št.). Škocjansko pokrajino so v tem času “dojemali kot sveti kraj, kot kontrastno stičišče naravnih elementov, kjer se odpira podzemlje, kjer se sredozemski svet stika z evropsko celino in kjer poteka razvodje med Črnim in Jadranskim morjem” (429 s).
Monografija velja v arheoloških krogih za ključno etapo pri preučevanju mlajše prazgodovine. Po dolgi vrsti člankov, komentarjev, citatov in delnih objav je sedaj pred nami celovita študija s številnim in bogatim slikovnim materialom (risbe, fotografije najdb in najdišča, grafi, karte razprostranjenosti).
Narodnemu muzeju Slovenije se zahvaljujemo za promocijski izvod kataloga.
Serija Katalogi in monografije izhaja od leta 1955. Predstavlja sintetične predstavitve arheološkega gradiva različnih obdobij s pomembnih slovenskih arheoloških najdišč. Vse publikacije so prevedene v enega svetovnih jezikov.
Pavla Peterle Udovič
V Ljubljani, 14. 5. 2017
***
Znanstvena monografija je temeljna i analitička objava depoa iz Muše jame kod Škocjana na Krasu, najvećeg prapovijesnog depoa na području Slovenije. Podijeljena je na četiri osnovne cjeline: Uvodne studije, Analiza građe, Zaključci te Katalog i table.
U prvom je dijelu objavljena speleološka studija ponora, koja donosi novi opis i mjere tog pećinskog nalazišta. Povijest istraživanja nudi zanimljiv uvid u rad mladog tržaškog speleologa Savinia, kojemu je cilj iskopavanja bila vlastita dobit, te o sudskim procesima koji su uslijedili. Okolica Škocjana je bila više puta predmet različitih istraživanja, a Monografija predstavlja cjelovit katalog arheoloških nalazišta Škocjana i okolice te donosi novu kartu nalazišta tog prostora.
U okviru poglavlja Analiza građe u zasebnim su studijama obrađene sve vrste pronađenih predmeta. Predstavljeno je više od 800 brončanih i željeznih predmeta: oružje za napad i obranu, konjska oprema, posuđe, oruđe, nošnje i nakit. Slijedi studija o kemijskom sastavu brončanih predmeta i opsežno zaključno poglavlje. U potonjem su sažeta otkrića analize i predstavljena teza o kulturno-povijesnom značaju škocjanskog prostora na čvorištu različitih svjetova. Nalazište je kao jedno od središnjih nadregionalnih zavjetnih mjesta postavljeno u prostor Sredozemlja i srednje Europe u vremenu kasnog brončanog i ranog željeznog doba (13. – 8. stoljeće pr. n. e.). Škocjansku pokrajinu su u tom vremenu ‘percipirali kao sveti kraj, kao kontrasno čvorište prirodnih elemenata, gdje se otvara podzemlje, gdje se mediteranski svijet dotiče s europskom cjelinom i gdje se nalazi prekretnica između Crnog i Jadranskog mora’ (429 str.).
U arheološkim krugovima ova monografija se smatra ključnom etapom pri proučavanju mlađe prapovijesti. Nakon dugog niza članaka, komentara, citata i djelomičnih objava je sada pred nama cjelovita studija s brojnim i bogatim slikovnim materijalom (crteži, fotografije nalaza i nalazišta, grafovi, karte rasprostranjenosti).
Zahvaljujemo Narodnom muzeju Slovenije na ustupljenom recenzentskom primjerku.
Serija Katalogi in monografije izlazi od 1955. godine. Prezentira sinteze arheološkog gradiva različitih razdoblja s važnih slovenskih arheoloških nalazišta. Sve publikacije su prevedene u jedan od svjetskih jezika.
Pavla Peterle Udovič
U Ljubljani, 14. 5. 2017.
(Prijevod: VJB)
by Suradnik | Jul 11, 2016 | Autorski osvrti, Istaknuto, Izložbe, Mali Lošinj, Muzej Apoksiomena, U Hrvatskoj
Kada je 1999. godine izronjen iz mora u lošinjskom arhipelagu, točnije kod otočića Vele Orjule, moglo se samo nagađati kolika je važnost ovakvoga nalaza, a o tome gdje će brončani kip mladog atleta biti smješten se vjerojatno u tim prvim godinama nije ni razmišljalo. Ovog “našeg” Apoksiomena, nakon svih njegovih putovanja, dočekao je dostojan dom u palači Kvarner, smještenoj na rivi u Malom Lošinju.
Ovo nije tekst o centralnom izlošku Muzeja Apoksiomena, već o samom muzeju, ali kako bez Apoksiomena ne bi bilo niti muzeja niti mogućnosti pisanja ovog teksta, potrebno se osvrnuti na kip mladog atleta, koji predstavlja iznimno rijedak nalaz. Brončani kip, grčke provenijencije, pripada poznatom skulpturalnome tipu. Od osam sačuvanih, poznatih antičkih inačica i varijanti sa sličnim motivom – atletičar koji čisti svoje tijelo nakon natjecanja, ovaj Hrvatski Apoksiomen ističe se iznimnom očuvanošću, cjelovitošću, izvedbom i umjetničkom vrijednošću. Pretpostavlja se da datira u kasno klasično ili rano helenističko doba, akademik Nenad Cambi tip kipa datira u sredinu 4. st. pr. Kr. te zaključuje da je ovaj kip vjerojatno helenistička kopija iz 2. – 1. st. pr. Kr., dok ga profesor Vincenzo Saladino smješta u doba helenizma oko 300. g. pr. Kr., a širenje njegovih kopija u 1. st. pr. Kr. O izgledu kipa, restauratorskim radovima i drugim divnim stvarima o kojima govori muzejska priča o Apoksiomenu, autorica ovog teksta nema namjeru pisati i to će prepustiti fotografijama i već dostupnim materijalima, a ako vas zanima više o Apoksiomenu, stručna literatura, društvene mreže i web su prepuni informacija.
Apoksiomen. Autori: Bosnić, Dorotić. Ustupili: MA PRESS.
Investitori Muzeja Apoksiomena su Ministarstvo kulture Republike Hrvatske te Grad Mali Lošinj. Autori projekta Muzeja su Saša Randić i Idis Turato, koji je radio i dizajn interijera. Stalni postav Muzeja Apoksiomena koncipirala je Iskra Karniš Vidovič iz Hrvatskog restauratorskog zavoda, a u izvedbi ovog modernog muzeja sudjelovao je velik broj stručnjaka iz raznih područja. Kako piše na mrežnim stranicama Muzeja:
“Muzej i izložba Apoksiomena predstavljaju prostornu materijalizaciju ceremonije prolaska kroz razne sobe i hodnike na ‘putu’ do same skulpture.”
Novi, moderni Muzej, smjestio se u prostor već postojeće palače Kvarner, koji je temeljito promijenjen i to tako da je na postojeće kamene zidove građevine umetnuta čelična konstrukcija izložbenog prostora. Vođeni obilazak, u grupi s vodičom, prolazi kroz zgradu tj. kroz svaku od 6 soba, svaku na svoj način posebnu – Plavo prizemlje gdje počinje obilazak i to tako da se pokretnim stubama penje kroz zgradu do Crne sobe u kojoj se upoznajemo sa skulpturom, preko Žute sobe u kojoj su skupljena sva Apoksiomenova putovanja (fizička i medijska). Nakon toga se gleda kratki film o pronalasku i restauraciji kipa, u Šarenoj sobi ili sobi tepiha, malom kinu ili čak amfiteatru obloženom predivnim, šarenim tepisima. Iz ovog obilja boja prelazi se u Prolaz masline, hodnik obložen drvetom masline s malim eksponatima žitarica i gnijezda nađenih u kipu, koji polako smiruje i vodi nas prema Bijeloj sobi, gdje svaka od ovih soba/priča dolazi do svog vrhunca i predmeta radnje. Također u ovom prolazu nalazi se nekoliko prozora, svaki daje drugačiji dijelić perspektive brončanog atleta. U Bijeloj sobi vlada odsustvo zvuka i boja i svega onoga što posjetitelj doživljava u svom prolasku kroz Muzej, prostorijom dominira Apoksiomen, okružen “zidovima” bijeloga platna. Ovo je mjesto susreta s glavnim eksponatom, s kipom, s Apoksiomenom i ovdje se jednostavno mora zastati i diviti svemu što on predstavlja – kip, rad velikog broja stručnjaka i vrijeme koje je u to uloženo, povezanost nas i nekih drugih ljudi iz drugih vremena koji su mu se isto tako divili. Nakon bjeline i posvećenosti kipu, slijedi još i Kaleidoskop soba, iz koje se pruža pogled na lošinjsku luku, a dojam dodatno pojačavaju ogledala koja istu tu luku reflektiraju. Ovdje posjetiteljica i autorica ovog teksta dobiva još jednu, za ovaj posjet posljednju priliku, da baci pogled na Apoksiomena kroz okrugli prozorčić i još jednom zastane pred njegovom svevremenskom ljepotom, predivno uklopljenom u zanimljiv, inspirativan i moderan interijer Muzeja Apoksiomena.
Dragi čitatelji portala arheologija.hr, arheolozi i svi ostali, ako vam se ukaže prilika ili vas put nanese u Mali Lošinj, svakako svratite i posjetite Muzej i pozdravite Apoksiomena.
http://www.h-r-z.hr/index.php/djelatnosti/konzerviranje-restauriranje/metal/222-hrvatski-apoksiomen
http://www.muzejapoksiomena.hr/
Galerija fotografija [autori: Bosnić, Dorotić; ustupili: MA PRESS]
Julija Vuljanko
U Zagrebu, 8. 7. 2016.
