Monografija – RIMSKA VOJAŠKA OPREMA IZ REKE LJUBLJANICE. Arheološke in naravoslovne raziskave. Roman Military Equipment from the River Ljubljanica. Typology, Chronology and Technology (osvrt Pavla Peterle Udovič)

Narodni muzej Slovenije
Serija Katalogi in monografije, 43
Vrsta: znanstvena monografija
Založnik / Izdavač: Narodni muzej Slovenije, 2019
Glavni in odgovorni urednik serije: Peter Turk
Tehnična urednica: Helena Bras Kernel
Uredniški odbor: Dragan Božič, Janez Dular, Janka Istenič, Timotej Knific, Biba Teržan

Avtorica / Autori: Janka Istenič
Soavtor 16. poglavja / So-autor 16. poglavja: Žiga Šmid
Prevod v angleščino: Andreja Maver
Jezikovni pregled: Alan Rushworth (angleščina), Špela Križ (slovenščina)
Recenzenta: Marjeta Šašel Kos, Ivan Šprajc
Fotografije: Tomaž Lauko in ostali

Rentgenski posnetki / X-ray images: Zoran Milić, Herman Pavlin, Janko Vodišek, Marko Vončina, Tone Virant, Sonja Perovšek, Roman Gregorčič (posneto na Inštitutu za metalne konstrukcije v Ljubljani).

Nevtronska radiografija: Zoran Milić, Jože Rant, Borut Smodiš, Ivo Nemec (posneto na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani)

Risbe: Ida Murgelj, Dragica Knific Lunder
Zemljevidi: Vida Bitenc, Geodetski zavod Slovenije, Edisa Lozić

Računalniško oblikovanje slikovnega gradiva: Ida Murgelj
Oblikovanje: Barbara Bogataj
Tisk/Tisak: Tiskarna Present
Jezik: slovenski, angleški
ISBN 978-961-6981-35-4
Fizični opis/Fizički opis: 394 str.:ilustr.; 34 cm
Naklada: 500 izvodov

Galerija fotografij / Galerija fotografija (avtor PPU)

Ljubljanica je bogato arheološko najdišče, ki je bila leta 2003 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Avtorica v znanstveni monografiji celostno in analitično obravnava zbirko rimske vojaške opreme iz reke Ljubljanice. Iz njene struge izvira 79 po večini odlično ohranjenih predmetov iz 1. stoletja pr. Kr. do vključno 3. stoletja. Hranjeni so v Arheološkem oddelku Narodnega muzeja Slovenije (krajše NMS), Mestnem muzeju v Ljubljani (krajše MM) ter v slovenskih zasebnih zbirkah.

Monografija je razdeljena na več sklopov. Uvodna poglavja, ki predstavljajo Ljubljanico kot arheološko najdišče (poglavje 1), zgodovino pridobivanja najdb in arheoloških raziskav (poglavje 2). V naslednjem poglavju so predstavljeni cilji in metode. V osrednjem in najobsežnejšem delu so študije predmetov in podrobno predstavljeni vojaški predmeti z opisi, risbami in fotografijami (poglavja 4 – 15). Poleg orožja avtorica vanj vključuje tudi kovinske dele vojaških pasov, odlikovanja in orodje.

Vsi predmeti iz NMS in nekateri predmeti iz MM so bili raziskani z metodo protonsko vzbujene rentgenske spektrometrije (PIXE) in protonsko vzbujenih žarkov gama (PIGE) (poglavje 16). Z metodama so sistematično opredelili elementno sestavo neželeznih kovin in njihovih zlitin.

Podrobna proučitev rimske vojaške opreme, zastopanost kovin in njihove izpovednosti prispeva k boljšemu razumevanju proizvodnje rimskega orožja (poglavje 17). Avtorica domneva, da so velik del rimske vojaške opreme v rimski državi v zadnjih desetletjih 1. stoletja pr. Kr. in v 1. stoletju po Kr.: »naredili v maloštevilnih velikih delavnicah s serijsko proizvodnjo, ki so imele obširna tržišča. Na izbiro kovin so vplivali njihove mehanske lastnosti, videz in cena.« … »Verjetno so vojaško opremo izdelovale tudi manjše delavnice z ožjimi tržišči,…« Pri njihovi izdelavi so stremeli k zlato-srebrnemu videzu: »Pri dragih, prestižnih predmetih so ga dosegli z uporabo srebrovih zlitin in zlata, pri ostalih pa z uporabo cenejših materialov: medenine, kositra, zlitin kositer-svinec in baker-kositer ter železa. Spolirane medeninaste in bronaste površine imajo namreč rumen kovinski sij in spominjajo na zlato, spolirane površine kositra pa so po videzu podobne srebru.«

Avtorica zaključuje, da za sedaj ni pokazateljev za domnevo o državnem nadzoru proizvodnje vojaške opreme v avgustejski dobi. Povzema, da se zdi verjetno, »da sta njeni proizvodnja in distribucija potekali podobno kot npr. proizvodnja finega namiznega posodja…

Več kot dve tretjini obravnavanih predmetov izvira iz struge Ljubljanice od Vrhnike do izrazitega zavoja pri Bevkah, slaba tretjina pa iz bistveno daljšega dela od zavoja do Ljubljane. Avtorica meni, da so zgostitve rimske vojaške opreme povezane z dejavnostmi v pristaniščih in nadzornih mestih ob reki ter z verskimi dejanji pred prečkanjem vzhodne meje Cisalpinske Galije, med katerimi »so bile poleg očiščevalnih verskih obredov rimske vojske morda prisotne npr. zaobljubne daritve vojakov ter drugih posameznikov in skupin.

Kamniti mejnik, najden v Ljubljanici pri Bevkah, namreč kaže, da je bila od ustanovitve kolonije Emone dalje tam meja med upravnima območjema avtonomnih mest Akvileja (Oglej, Italija) in Emona (Ljubljana). Avtorica je postavila hipotezo, da je bila pred ustanovitvijo kolonije Emone na istem mestu meja med urejenim rimskim ozemljem in ozemljem, ki so ga Rimljani vojaško obvladovali, ni pa še bilo upravno urejeno.

Monografijo zaključuje izčrpen katalog, ki ga sestavljajo odlične risbe, kvalitetne fotografije in z natančnimi opisi rimskih vojaških predmetov, ki jih hrani NMS.

Rezultati raziskav, predstavljeni v monografiji, so bili doseženi v okviru raziskovalnega projekta Rimska vojaška oprema v Sloveniji (2001–2004) in raziskovalnega programa Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave (2004–), ki ju je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Ista agencija je sofinancirala tudi izdajo monografije.

Narodnemu muzeju Slovenije se zahvaljujemo za promocijski izvod kataloga.

Serija Katalogi in monografije izhaja od leta 1955. Predstavlja sintetične predstavitve arheološkega gradiva različnih obdobij s pomembnih slovenskih arheoloških najdišč. Vse publikacije so prevedene v enega svetovnih jezikov.

Pavla Peterle Udovič
V Ljubljani, 7. 7. 2019

Monografija – RIMSKA VOJAŠKA OPREMA IZ REKE LJUBLJANICE (osvrt Pavla Peterle Udovič), ≥http://www.arheologija.hr/?p=12583. Fotografije ustupila PPU

Objavljuje ArheologijaPonedjeljak, 15. srpnja 2019.