Vljudno vas vabimo na predstavitev 43. monografije iz serije Katalogi in monografije

Janka Istenič:
IMSKA VOJAŠKA OPREMA IZ REKE LJUBLJANICE. Arheološke in naravoslovne raziskave

Roman Military Equipment from the River Ljubljanica. Typology, Chronology and Technology

v torek, 16. aprila 2019, ob 11. uri v Narodni muzej Slovenije – Metelkova (Maistrova 1, Ljubljana).

Monografijo bo predstavil dr. Ivan Radman-Livaja iz Arheološkega muzeja v Zagrebu.

Pri predstavitvi bodo sodelovali tudi:

  • dr. Janka Istenič, avtorica monografije, Narodni muzej Slovenije,
  • dr. Peter Turk, urednik serije Katalogi in monografije, Narodni muzej Slovenije, in
  • prof. dr. Žiga Šmit, soavtor poglavja Raziskave z metodama protonsko vzbujene rentgenske spektrometrije (PIXE) in protonsko vzbujenih žarkov gama (PIGE), Fakulteta za matematiko in fiziko UL in Institut »Jožef Stefan«.

Ljubljanica na Barju je bogato arheološko najdišče, iz njene struge izvira 79 po večini odlično ohranjenih predmetov rimske vojaške opreme od 1. stoletja pr. Kr. do vključno 3. stoletja; zelo redki predmeti so mlajši od 2. desetletja po Kr.

Po podrobni proučitvi rimske vojaške opreme iz Ljubljanice bolje razumemo proizvodnjo rimskega orožja. Avtorica domneva, da so velik del rimske vojaške opreme v rimski državi v zadnjih desetletjih 1. stoletja pr. Kr. in v 1. stoletju po Kr. izdelali v velikih delavnicah, ki so imele zelo velika tržišča. Na izbiro kovin so vplivali njihove mehanske lastnosti, videz in cena. Stremeli so k zlato-srebrnemu videzu. Pri dragih, prestižnih predmetih so ga dosegli z uporabo srebra in zlata, pri ostalih pa z uporabo cenejših materialov: medenine, kositra, zlitin kositer-svinec in baker-kositer ter železa. Spolirane medeninaste in bronaste površine imajo namreč rumen kovinski sij in spominjajo na zlato, spolirane površine kositra pa so po videzu podobne srebru.

Več kot dve tretjini obravnavanih predmetov izvira iz struge Ljubljanice od Vrhnike do izrazitega zavoja pri Bevkah, slaba tretjina pa iz bistveno daljšega dela od zavoja do Ljubljane. Avtorica meni, da so zgoščine rimske vojaške opreme povezane z dejavnostmi v pristaniščih in nadzornih mestih ob reki ter z verskimi obredi pred prečkanjem vzhodne meje Cisalpinske Galije (po letu 42 pr. Kr. Italije), ki jo predvideva ob zavoju Ljubljanice vzhodno od Bevk. Kamniti mejnik, najden v Ljubljanici, namreč kaže, da je bila od ustanovitve kolonije Emone dalje tam meja med upravnima območjema avtonomnih mest Akvileja (Oglej, Italija) in Emona (Ljubljana). Avtorica je postavila hipotezo, da je bila pred ustanovitvijo kolonije Emone na istem mestu meja med urejenim rimskim ozemljem in ozemljem, ki so ga Rimljani vojaško obvladovali, ni pa še bilo upravno urejeno.

Obsežen katalog sestavljajo risbe, fotografije in opisi vseh predmetov rimske vojaške opreme iz reke Ljubljanice, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije. Kazalo je dostopno na tej povezavi (pdf, 162 KB).

Rezultati raziskav, predstavljeni v monografiji, so bili doseženi v okviru raziskovalnega projekta Rimska vojaška oprema v Sloveniji (2001–2004) in raziskovalnega programa Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave (2004–), ki ju je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Ista agencija je sofinancirala tudi izdajo monografije.

Vljudno vabljeni!

Info:
NMSl PRESS