Prestižna evropska razstava prikazuje najstarejše dokaze za obstoj glasbe in vabi, da odpotujete v čas prvih inštrumentalnih zvokov človeštva, se seznanite z razvojem glasbil, prisluhnete, kako so glasbo ustvarjali že tisočletja pred sedanjostjo, in se tudi sami preizkusite v izvabljanju zvokov iz replik starodavnih glasbil.  

Namen razstave je sodobno in živahno poustvariti najstarejša obdobja glasbenega ustvarjanja vse od starejše kamene dobe do rimskega obdobja in srednjega veka. V tem časovnem okviru ima pomembno vlogo tudi slovenski prostor, ki z neandertalčevim glasbilom iz jame Divje babe odmevno soustvarja zgodbo o najstarejši glasbi v Evropi in na svetu. Obiskovalci bodo glasbo starodavne Evrope lahko raziskovali s številnimi ponazoritvami, animacijami, predvsem pa z visokokakovostnimi replikami in mnogimi glasbenimi posnetki.

Potujoča razstava je rezultat dolgoletnega vseevropskega projekta EMAP (The European Music Archaeology Project) in gostuje v uveljavljenih razstaviščih od Ystada na Švedskem in Valladolida v Španiji do Narodnega muzeja Slovenije, od koder bo odpotovala v Rim.

Odprtje razstave bo v nedeljo, 11. junija 2017, ob 19. uri. Vljudno vabljeni!

***

 

Na ogled od 12. junija do 24. septembra 2017 v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova

Prestižna evropska razstava prikazuje najstarejše dokaze za obstoj glasbe in vabi, da odpotujete v čas prvih inštrumentalnih zvokov človeštva, se seznanite z razvojem glasbil, prisluhnete, kako so glasbo ustvarjali že tisočletja pred sedanjostjo, in se tudi sami preizkusite v izvabljanju zvokov iz replik starodavnih glasbil.

Namen razstave je sodobno in živahno poustvariti najstarejša obdobja glasbenega ustvarjanja vse od starejše kamene dobe do rimskega obdobja in srednjega veka. V tem časovnem okviru ima pomembno vlogo tudi slovenski prostor, ki z neandertalčevim glasbilom iz jame Divje babe odmevno soustvarja zgodbo o najstarejši glasbi v Evropi in na svetu. Obiskovalci bodo glasbo stare Evrope lahko raziskovali s številnimi ponazoritvami, animacijami, predvsem pa z visokokakovostnimi replikami in mnogimi glasbenimi posnetki.

Potujoča razstava je rezultat dolgoletnega vseevropskega projekta EMAP (The European Music Archaeology Project) in gostuje v uveljavljenih razstaviščih od Ystada na Švedskem in Valladolida v Španiji do Narodnega muzeja Slovenije, od koder bo odpotovala v Rim.

Replika keltskega vojnega trobila karniks iz leta 100 pr. n. št., foto David John Lake.
Razstava obsega tri razstavne teme, ki pa ne sledijo posameznim strokovnim pristopom k raziskovanju glasbe (npr. razporeditev glede na glasbene zvrsti, obdobja, vrste glasbil, uporabo), temveč se ti med seboj prepletajo. Tako razstava odseva raznovrstno naravo muzikološko-arheoloških raziskav: od odkritja do izdelave glasbila in eksperimentalnega igranja nanj pa vse do oblikovanja zvoka in raziskav zvočne krajine. Najprej se obiskovalci seznanijo s tem, kar danes vemo o glasbi v kameni dobi – Prvi zvoki človeštva. Druga tema, Glasbila skozi čas, prikazuje razvoj glasbil in glasbene stike v bronasti in železni dobi. Ob tretji temi, Glasba za ljudi – glasba za bogove, izvemo, kako so glasbila uporabljali in kakšen pomen pripisujemo njihovim zvokom.

Razstava je zasnovana interaktivno. Zaradi svoje krhkosti, občutljivosti in dragocenosti na ogled niso postavljeni originalni predmeti, pač pa visokokakovostne replike glasbil in na nekatere izmed njih lahko obiskovalci tudi zaigrajo. Še več zanimivosti lahko najdejo na multimedijskih postajah, ki omogočajo raziskovanje stare glasbe z avdio-video aplikacijami in obogateno resničnostjo. V multimedijskih prostorih pa lahko odpotujejo v preteklost s pomočjo “časovnega stroja” – simulacije različnih zgodovinskih okolij in akustike (Zvočna vrata) ter iščejo, odkrivajo, izdelujejo in igrajo na glasbila (Exploratorium).
Izvor
NMS PRESS
70 Total Views 4 Views Today