Deblak s konca 2. stoletja pr. n. št. iz Ljubljanice na Vrhniki – Študija o ladjah in čolnih predrimskega in rimskega Navporta z orisom plovbe na Ljubljanskem barju med prazgodovino in novim vekom

Avtor/Autor: Andrej Gaspari
Vrsta: monografija
S prispevki/S prilozima Irene Šinkovec, Davida Badovinca, Ronalda Bockiusa, Katarine Čufar, Mateja Drakslerja, Katje Kavkler, Maksa Merele, Tatjane Tomazo-Ravnik in Tomaža Verbiča
Založnik/Izdavač: Znanstvena založba Filozofske fakultete in Muzej in galerije mesta Ljubljane, 2017
Zanj/Za: Branka Kalenić Ramšak (UL FF) in Blaž Peršin (MGML)
Jezikovni pregled /Jezični pregled: Katja Paladin (slovensko besedilo), Tine Verbič (angleško besedilo)
Prevod/Prijevod: Polona Maver
Prelom/Prijelom: Taja Dežman, Peter Bulovec (Zavod NaNovo)
Tisk/Tisak: Tisk Žnidarič d.o.o., Kranj
Jezik: slovenski, angleški/engleski
ISBN 978-961-237-929-2
Naklada: 300 izvodov
Cena/Cijena: 28 eur

Galerija fotografij/Galerija fotografija [autor VJB]

Foto: VJB.

Na Ljubljanskem barju s skupno površino 110 km2 je bilo odkritih okoli 60 deblakov, kar ga uvršča med območja z največjim številom dokumentiranih tovrstnih najdb v Evropi. Deblak iz reke Ljubljanice na Vrhniki je v začetku 90ih prejšnjega stoletja odkril potapljač, policist, Miro Potočnik. Sledilo je dokumentiranje deblaka v letu 2001. Ostanki deblaka so bili v letu 2015 dvignjeni iz struge in prepeljani v konservatorsko delavnico Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS RC). Tik ob krmi deblaka je bil izkopan tudi del stranice razbitine šivane ladje iz 2. stol. pr. n. št.

Knjiga je temeljna in analitična objava deblaka iz Ljubljanice na Vrhniki.V njej je predstavljena zgodovina raziskav deblaka, od njegovega odkritja, dokumentiranja, varovanja in končnega dviga iz struge Ljubljanice. Okoliščine raziskave razkriva opis metodologije ter poteka raziskave in dviga. Terenski razvid podaja natančen oris struge Ljubljanice, stratigrafijo najdišča pred in po odložitvi deblaka, z ostanki človeškega skeleta v sedimentu pod deblakom. Sledi podroben opis najdbe, s predstavitvijo oblike, velikosti in izdelave deblaka ter stopnje ohranjenosti, s poškodbami in popravili. Poseben odsek je namenjen tkanini, s katero je bila uporabljena kot tesnilo pri popravilih premca in razpok. Avtorji se lotijo tudi hidrostatičnih izračunov, s katerimi predstavljajo njegove lastnosti (teža, volumen tovornega prostora ipd.), nosilnost in plovne lastnosti. Poglavje se zaključuje s preliminarnim opisom vidnih delov razbitine šivane ladje in njene datacije.

Drugi del knjige obsega analiza, v kateri Gaspari primerja značilnosti vrhniškega deblaka in ga umešča v ladjedelniške tradicije poznoprazgodovinske in rimske Emone, obravnava plovbo po Ljubljanici ter njeno plovnost v mlajši železni dobi in rimskem obdobju.

Publikacija je opremljena z bogatim slikovnim gradivom (fotografijami in načrti deblaka ter drugih najdb, virtualnimi rekonstrukcijami, ortomozaiki, kartami ipd.). Knjigo zaključuje sklep in seznam literature.

Avtorju Andreju Gaspariju se zahvaljujemo za promocijski izvod knjige.

***

Na ukupnoj površini od 110km2 Ljubljanskog barja otkriveno je oko 60 lađa izrađenih od debla, što Ljubljansko barje svrstava među područja s najvećim brojem dokumentiranih nalaza te vrste u Europi. Lađu izrađenu od debla u rijeci Ljubljanici na Vrhniki počekom 90ih godina prošlog stoljeća otkrio je ronilac, policajac Miro Potočnik. Slijedilo je dokumentiranje nalaza 2001. godine. Ostaci lađe podignuti su 2015. godine iz kanala i odneseni u konzervatorsku radionicu Restauratorskog centra Zavoda za zaštitu kulturnog nasljeđa Slovenije (ZVKDS RC). Na poziciji u blizini područja na kojem se nalazila krma lađe iskopan je i dio stranice olupine šivane lađe iz 2. st. pr. n. e.

Knjiga je temeljna i analitička objava lađe izrađene od debla iz Ljubljanice na Vrhniki. U njoj je prezentirana povijest istraživanja ove lađe, od njezinog otkrića, dokumentiranja i čuvanja do konačnog podizanja iz kanala Ljubljanice. Okolosti istraživanja otkriva opis metodologije te tijek istraživanja i njezinog podizanja. Terenski pregled donosi detaljan opis kanala Ljubljanice, stratigrafiju nalazišta prije i nakon vađenja lađe, s ostacima ljudskog kostura u sedimentu ispod nje. Slijedi deteljan opis nalaza, s prezentacijom oblika, veličine i izrade lađe te stupnja očuvanosti, s oštećenjima i popravcima. Poseban odlomak namijenjen je tkanini, koja je služila kao brtvilo za popravak pramca i pukotine. Autori donose hidrostatične izračune s kojima prezentiraju njezine karakteristike (težina, volumen teretnog prostora i sl.), nosivost i karakteristike plovidbe. Poglavlje završava preliminarnim opisom vidljivih dijelova olupine šivane lađe i njezine datacije.

Drugi dio publikacije sadržava analizu u kojoj Gaspari uspoređuje karakteristike vrhničke lađe i postavlja ju u tradicije borodogradnje kasnoprapovijesne i rimske Emone, analizira plovidbu po Ljubljanici i njezinu plovidbenost u mlađem žljeznom dobu i rimskom razdoblju.

Publikacija je opremljena bogatim ilustrativnim materijalom (fotografije i nacrti lađe i drugih nalaza, virtualnim rekonstrukcijama, ortomozaicima, kartama itd.). Knjiga završava zaključkom i popisom literature.

Zahvaljujemo autoru Andreju Gaspariju na ustupljenom primjerku.

Pavla Peterle Udovič
Na Lavrici, 4. 9. 2017

Prijevod: VJB.

222 Total Views 2 Views Today