NMSL – November 2021. v muzeju (PRESS)

NOVICE IN DOGODKI

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v sredo, 27. oktobra 2021, v Cankarjevem domu na slavnostni akademiji ob 200-letnici delovanja Narodnega muzeja Slovenije podelil odlikovanje Republike Slovenije zlati red za zasluge Narodnemu muzeju Slovenije za izjemen prispevek k oblikovanju in ohranjanju slovenske kulturne, znanstvene in narodne identitete. V imenu muzeja je odlikovanje prejel njegov direktor dr. Pavel Car.

Utemeljitev

Spletno vodstvo
Na spletu bomo spremljali vodnico Matejo Kregar Gliha: predstavila bo največje dragocenosti, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije. Pridružite se ji pri odkrivanju izjemne preteklosti tega prostora!
Vodenje bo v angleškem jeziku.Trajanje: 45 minut. Brezplačno, napitnina dobrodošla. Obvezne prijave na Heygo!

Torek in sreda, 9. in 10. novembra 2021, na spletu
Mobility Actions Ljubljana
E-dediščina. Vse ostalo je preteklostV okviru projekta Danube’s Archeological eLandscapes bo v tednu med 8. in 12. novembrom 2021 potekal dogodek mobilnosti za kustose, dediščinske menedžerje in druge zainteresirane posameznike (t. i. Mobility Actions Ljubljana). Cilj dogajanja je krepitev mednarodnega sodelovanja in prenosa različnih znanj med udeleženci.
Dogodek je namenjen predvsem krepitvi sodelovanja na področju digitalnih agend in drugih povezanih vsebin, kot so mobilnost zbirk, nezakonito trgovanje z dediščino, muzeologija in raziskovanje arheoloških krajin.V okviru akcije bomo v torek, 9. 11., in v sredo, 10. 11. 2021, za širšo javnost organizirali tudi številna zanimiva predavanja, ki se jih boste lahko udeležili tudi preko povezave Zoom.

Program in povezava Zoom

Nedelja, 14. novembra 2021, ob 11. uri, Muzejska
Vodeni ogled razstave Zlata sled
Pregledno vodstvo
Zlato je ena od skupnih točk, ki povezuje vse zbirke Narodnega muzeja Slovenije, zato smo ga izbrali za temo osrednje razstave ob 200-letnici muzeja.Razstava predstavlja štiri pomembne segmente, ki jih na materialni in simbolni ravni zaznamuje zlato. To so Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje. Vsak od segmentov predstavlja del zgodbe, ki jo zaokrožata uvodni in zaključni del. V uvodnem delu se obiskovalci poučijo o zlatu kot zelo posebnem elementu in njegovih lastnostih, v zaključnem pa o mnogih konotacijah, ki jih v sebi nosi zlato na simbolni ravni.

Vodi Veronika Špeh, diplomirana umetnostna zgodovinarka in sinologinja.

Vstopnina po ceniku, za vodstvo ni doplačila.

Obvezne so predhodne prijave na e-naslov arheozabava@nms.si ali po telefonu 051 384 888. Število mest je omejeno. V muzeju je obvezna uporaba zaščitnih mask.

Dogodka se lahko udeležijo le osebe z dokazilom o izpolnjevanju enega od pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Potrdilo imejte s saboDokazilo ni potrebno za mlajše od 15 let.

Četrtek, 18. novembra 2021, ob 18.30, Muzejska
Noč ima svojo moč: Z lučkami po Zlati sledi
Družinska dogodivščina po razstavi Zlata sledi
Ob jesenskih popoldnevih, ko se nad mesto spusti mrak, vas vabimo na muzejsko pustolovščino. Kaj se zgodi, ko se luči v muzejskih dvoranah ugasnejo? Ali predmeti oživijo? Kakšne zgodbe nam lahko razkrijejo?
S svetilkami, v detektivskem slogu se bomo odpravili po zlati sledi za muzejskimi zakladi. Pridružite se nam pri reševanju ugank in odkrijte preteklost z nami!Na dogodivščino vabimo vse, ki ste neustrašni in zelo radovedni.

Primerno za otroke od 6. leta dalje.
Trajanje programa: 45–60 minut. Obvezne prijave na: arheozabava@nms.si ali 051 384 888. Cena družinske dogodivščine je enaka ceni družinske vstopnice (15 €).

Dogodka se lahko udeležijo le osebe z dokazilom o izpolnjevanju enega od pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Potrdilo imejte s sabo. Dokazilo ni potrebno za mlajše od 15 let.

Petek, 19. novembra 2021, od 16. do 18.ure, Metelkova
Sobota, 20. novembra 2021, od 10.30 do 14.30, Metelkova
Nedelja, 21. novembra 2021, od 10.30 do 15.30, Metelkova

Delavnica: Vodna pozlataDelavnica ob razstavi Zlata sled

Vodna pozlata je dekorativna tehnika, poznana že v starem Egiptu. Zlate lističe so stari mojstri polagali na omočeno glineno osnovo, imenovano poliment, ki je izboljšala barvo, odbojnost in trajnost zlate površine, lastnosti, zaradi katerih so zlato povezovali tudi z lepoto in bogastvom v kulturah po svetu. Ta dekorativna tehnika je postala izjemno priljubljena v tabelnemu slikarstvu 13. in 14. stoletja, v uporabi pa je ostala do modernejših slikarjev, kot je Gustav Klimt, in vse do danes.

Na delavnici boste pridobili teoretično in praktično znanje o vodni pozlati. Skozi izdelavo pozlačene lesene deske se bomo poleg starodavne tehnike vodne pozlate seznanili tudi z različnimi dekorativnimi tehnikami polihromirane lesene plastike, ki plemenitijo zlato površino, kot so: pastiglia, graviranje, punciranje in estofado. Vsak si bo lahko izbral motiv po lastni želji, na voljo pa bodo tudi primeri, da bo izbira lažja.

Delavnico bo vodila Ana Sterle s sodelovanjem Urše Žnidar in dr. Andreje Breznik.

Delavnica bo potekala v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova (Maistrova ulica 1, vhod s ploščadi Muzejske četrti).

Cena: 120 EUR
Znižana cena (dijaki, študenti, upokojenci, brezposelni): 100 EUR

Udeležba je omejena, prijave zbiramo na naslov andreja.breznik@nms.si do zapolnitve prostih mest. Dodatne informacije tudi na 01 2414 418.

Dogodka se lahko udeležijo le osebe z dokazilom o izpolnjevanju enega od pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Potrdilo imejte s sabo. Dokazilo ni potrebno za mlajše od 15 let.

Nedelja, 21. novembra 2021, ob 11. uri, Muzejska
Zlat denar: oblast, čast in bogastvo
Tematsko vodstvo po razstavi Zlata sled
Vodi dr. Alenka Miškec, kustosinja za antično numizmatiko in soavtorica razstaveV človeški zgodovini ima denar posebno mesto, še posebej to velja za zlat denar. V osnovi je denar plačilno in menjalno sredstvo ter sredstvo za shranjevanje vrednosti. Poleg tega pa je denar že od nekdaj tudi odraz politične in ekonomske moči. Kdor ima denar, ima moč, in kdor ima moč, ima oblast. Denar je imel v preteklosti zaradi svojega hitrega širjenja in množičnosti tudi pomembno vlogo pri razširjanju različnih idej – lahko rečemo, da je prvi množični informativni medij.

Na vodenem ogledu si bomo ogledali najstarejši denar s slovenskega ozemlja, najmanjši kovanec iz zbirk muzeja, denar s krščansko motiviko, nekaj unikatnih zlatnikov in novost: spominski kovanec, izdan ob 200. obletnici ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko, prvega muzeja na Slovenskem.

Vstopnina po ceniku, za vodstvo ni doplačila.
Obvezne so predhodne prijave na e-naslov arheozabava@nms.si ali po telefonu 051 384 888. Število mest je omejeno. V muzeju je obvezna uporaba zaščitnih mask.

Dogodka se lahko udeležijo le osebe z dokazilom o izpolnjevanju enega od pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Potrdilo imejte s sabo. Dokazilo ni potrebno za mlajše od 15 let.

Nedelja, 28. novembra 2021, ob 11. uri, Metelkova
Dragocenosti Narodnega muzeja Slovenije – MetelkovaV sklopu prireditev ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem vas vljudno vabimo na vodeni ogled znamenitih predmetov na stalni razstavi Zgodovinske in umetnostne zbirke v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova.

Brezplačno. Obvezne so predhodne prijave na e-naslov arheozabava@nms.si ali po telefonu 051 384 888. Število mest je omejeno. V muzeju je obvezna uporaba zaščitnih mask.

Dogodka se lahko udeležijo le osebe z dokazilom o izpolnjevanju enega od pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Potrdilo imejte s sabo. Dokazilo ni potrebno za mlajše od 15 let.

STALNE RAZSTAVE
Stalne razstave na Muzejski:
Stalna razstava na Metelkovi:
OBČASNE RAZSTAVE
GRAD SNEŽNIK
Grad Snežnik se je že odel v jesenske barve. Od 1. oktobra 2021 dalje velja jesensko-zimski odpiralni čas:

Ogledi potekajo vsako polno uro:

  • od torka do petka od 11. do 15. ure,
  • ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure,
  • ob ponedeljkih je grad Snežnik zaprt.

Sprejel vas bo grajski vodnik, saj so ogledi mogoči samo v njegovem spremstvu.

Obvezne so predhodne najave:
T. 01/705 78 14
E. grad.sneznik@nms.si
Najave potrjujemo od ponedeljka do petka.

Spletna stran
Facebook NMS
Facebook grad Snežnik
Instagram NMS
Instagram grad Snežnik
YouTube
Narodni muzej Slovenije T. 01/241 44 00, E. info@nms.si, www.nms.si
Muzejska: odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih do 20. ure.
Metelkova (Maistrova 1): odprto od torka do nedelje od 10. do 18. ure.
Grad Snežnik: Ogledi potekajo od torka do nedelje, začnejo se vsako polno uro od 11. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah tudi ob 10. in 16. uri.

Info:
NMSL PRESS

NMSL – 200 let – praznujte z nami! (PRESS)

Petek, 15. oktobra 2021, od 10. do 19. ure, Muzejska
Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem vas vabimo, da praznujete z nami! 15. oktober, jubilejni rojstni dan našega predhodnika, Deželnega muzeja v Ljubljani, bomo obeležili z vrsto prireditev in dnevom odprtih vrat.
  • Brezplačen vstop v NMS in PMS
  • 20 % popusta na publikacije NMS in PMS
PROGRAM
13.00–15.00 Okrogla miza ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem 

Osrednja pobuda za dogodek je izid dveh novih publikacij o zgodovini muzeja: nove monografije Narodni muzej Slovenije – 200 let in jubilejne 100. številke revije Scopolia 200 let Prirodoslovnega muzeja Slovenije I. Predstavitev načrtujemo v obliki strokovnega pogovora. Poseben poudarek bo namenjen novim spoznanjem, do katerih smo se dokopali pri raziskavah doslej še neobdelanega arhivskega gradiva. Razprava o muzejski preteklosti pa lahko postane koristno izhodišče za razmislek o prihodnosti, zato sklepni del okrogle mize namenjamo pogovoru o načrtih in vizijah sodelujočih ustanov.

Okrogla miza poteka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. 

15.00–15.30 Dragocenosti Narodnega muzeja Slovenije, predstavitev publikacije
Ob 200-letnici muzeja smo pred časom izdano in razprodano knjigo prenovili in dopolnili, tako da je sedaj predstavljenih 100 najimenitnejših muzejskih dragocenosti.Predstavitev poteka v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije.

15.30–16.30 Znameniti predmeti Narodnega muzeja Slovenije, vodeni ogled stalnih razstav
Na stalnih razstavah v Narodnem muzeju Slovenije so na ogled številni predmeti, ki sodijo v sam vrh svetovne kulturne dediščine. Med njimi izstopajo najstarejša piščal na svetu iz jame Divje babe, najdbe z Ljubljanskega barja in iz Ljubljanice, situla z Vač, edina staroegipčanska mumija v Sloveniji, pozlačeni kip emonskega meščana, gradbeni napis iz Emone, zlat germanski nakit iz obdobja preseljevanja ljudstev in srednjeveške lesene pasti.
15.30–18.30 Muzejsko zaodrje
Ste kdaj želeli vstopiti v zakulisje muzeja in si ogledati predmete ter prostore, ki obiskovalcem niso dostopni? Na ta še prav posebej slovesen dan odpiramo vrata do skritih zakladov muzeja:
15.00–18.00 Interaktivni muzej
  • Prikaz izdelave neandertalčeve piščali
  • Prikaz in pomerjanje rimskodobnih oblačil
  • Bleščeča viteška oprava
  • #ZDružinoUstvarjamoZgodovino: Zlato
  • #ZDružinoSeIgramoZgodovino: Rimske igre
Pridružite se kadar koli.
17.30 Nastop papirniškega pihalnega orkestra Vevče
15.00–18.00 Kostanj in mošt
18.00 Rojstnodnevna torta

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Praznični oktober 2021. v muzeju (PRESS)

Petek, 15. oktobra 2021, od 10. do 19. ure, Muzejska
Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem vas vabimo, da praznujete z nami! 15. oktober, jubilejni rojstni dan našega predhodnika, Deželnega muzeja v Ljubljani, bomo obeležili z vrsto prireditev in dnevom odprtih vrat.
  • Brezplačen vstop v NMS in PMS
  • 20 % popusta na publikacije NMS in PMS
Program
  • 13.00–15.00 Okrogla miza ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem Osrednja pobuda za dogodek je izid dveh novih publikacij o zgodovini muzeja: nove monografije Narodni muzej Slovenije – 200 let in jubilejne 100. številke revije Scopolia 200 let Prirodoslovnega muzeja Slovenije I. Predstavitev načrtujemo v obliki strokovnega pogovora. Poseben poudarek bo namenjen novim spoznanjem, do katerih smo se dokopali pri raziskavah doslej še neobdelanega arhivskega gradiva. Razprava o muzejski preteklosti pa lahko postane koristno izhodišče za razmislek o prihodnosti, zato sklepni del okrogle mize namenjamo pogovoru o načrtih in vizijah sodelujočih ustanov.
  • 15.00–15.30 Dragocenosti Narodnega muzeja Slovenije, predstavitev publikacije
  • 15.30–16.30 Znameniti predmeti Narodnega muzeja Slovenije, vodeni ogled po stalni razstavi
  • 15.00–18.00 Muzejsko zaodrje 
    Ste kdaj želeli vstopiti v zakulisje muzeja in si ogledati predmete ter prostore, ki obiskovalcem niso dostopni? Na ta še prav posebej slovesen dan odpiramo vrata do skritih zakladov Knjižnice, Grafičnega kabineta, Oddelka za konserviranje in restavriranje, na ogled pa bodo tudi dragocenosti iz muzejskih depojev.
  • 15.00–18.00 Program za družine
    Prikaz izdelave neandertalčeva piščali
    Prikaz in pomerjanje rimskodobnih oblačil
    Bleščeča viteška oprava
    #ZDružinoUstvarjamoZgodovino: Zlato
    #ZDružinoSeIgramoZgodovino: Rimske igrePridružite se kadar koli.
  • 15.00–18.00 Kostanj in mošt
  • 18.00 Rojstnodnevna torta

Vstop v Narodni muzej Slovenije (Muzejska in Metelkova) in Prirodoslovni muzej Slovenije ter udeležba na vseh prireditvah sta brezplačna.

Dogodka se lahko udeležijo le osebe z dokazilom o izpolnjevanju enega od pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Potrdilo imejte s sabo. Dokazilo ni potrebno za mlajše od 15 let.

NOVICE IN DOGODKI
4.–10. oktober 202, Muzejska in Metelkova
Z igro do dediščine
Muzeji in galerije smo se tudi letos ponovno združili v akciji Z igro do dediščine, ki poteka v Tednu otroka, od  4. do 10. oktobra 2021. Za vas smo pripravili številne brezplačne programe in prireditve po vsej Sloveniji.Ugodnosti v Narodnem muzeju Slovenije

  • Brezplačen ogled stalnih razstav na Muzejski in Metelkovi ter občasne razstave “30” na Metelkovi za družine.
  • 50 % popust na družinsko vstopnico za ogled razstave ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem Zlata sled.
  • 20 % popust na publikacije Narodnega muzeja Slovenije.
Na lokaciji Muzejska toplo vabimo k raziskovanju Živinih kotičkov, interpretativnih delov stalnih in občasnih razstav, ki muzejske pripovedi predstavljajo prilagojeno mlajšim in družinam.
Podajte se še na samostojno odkrivanje muzeja s pomočjo raziskovalnih listov Živa odkriva.
Nedelja, 10. oktobra 2021, ob 11. uri, Muzejska
Vodeni ogled razstave Zlata sled
Pregledno vodstvo
Zlato je ena od skupnih točk, ki povezuje vse zbirke Narodnega muzeja Slovenije, zato smo ga izbrali za temo osrednje razstave ob 200-letnici muzeja.Razstava predstavlja štiri pomembne segmente, ki jih na materialni in simbolni ravni zaznamuje zlato. To so Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje. Vsak od segmentov predstavlja del zgodbe, ki jo zaokrožata uvodni in zaključni del. V uvodnem delu se obiskovalci poučijo o zlatu kot zelo posebnem elementu in njegovih lastnostih, v zaključnem pa o mnogih konotacijah, ki jih v sebi nosi zlato na simbolni ravni.

Vodi Veronika Špeh, diplomirana umetnostna zgodovinarka in sinologinja.

Vstopnina po ceniku, za vodstvo ni doplačila.
Obvezne so predhodne prijave na e-naslov arheozabava@nms.si ali po telefonu 051 384 888. Število mest je omejeno. Dogodka se lahko udeležijo le osebe z dokazilom o izpolnjevanju enega od pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Potrdilo imejte s sabo. Dokazilo ni potrebno za mlajše od 15 let.

Ponedeljek, 11. oktobra 2021, ob 19. uri, Kinoteka
Predstavitev dokumentarnega filma Sled tisočletij
Narodni muzej Slovenije je najstarejša neprekinjeno delujoča muzejska ustanova na Slovenskem. V 200 letih je shranil več kot 100.000 let zgodovine. Kako je muzej nastajal in zorel, kakšne zgodbe hranijo predmeti, od kod so? Kdo skrbi zanje, kako jih oživljajo?
»Spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev« prikazuje novi dokumentarni film Televizije Slovenija Sled tisočletij režiserja Amirja Muratovića.
Vabimo vas, da se nam ob jubileju muzeja in pri predstavitvi novega filma pridružite v ponedeljek, 11. oktobra 2021, ob 19. uri v Kinoteki v Ljubljani.Prosimo vas, da svojo prisotnost na dogodku do petka, 8. oktobra 2021, potrdite na e-naslov obvestila@nms.si.

Dogodka se lahko udeležijo le osebe z dokazilom o izpolnjevanju enega od pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Potrdilo imejte s sabo. Dokazilo ni potrebno za mlajše od 15 let. 

Dokumentarni film Sled tisočletij bo na TV SLO 1 premierno predvajan v torek, 26. oktobra 2021, ob 21. uri.

Nedelja, 17. oktobra 2021, ob 11. uri, Muzejska
O restavriranju zlatih in pozlačenih predmetov
Tematsko vodstvo po razstavi Zlata sled
Marsikdo bi menil, da so zlati in pozlačeni predmeti večni in nespremenljivi. Vendar pa je zlato le redko povsem čisto. Zlato je kot kemijski element in kovina poseben in nudi različne možnosti za rabo. Predstavljenih bo nekaj osnovnih veščin pozlate in restavratorjev pogled na razstavljene predmete.Vodi Igor Ravbar, višji konservatorsko-restavratorski sodelavec Narodnega muzeja Slovenije in soavtor razstave.

Vstopnina po ceniku, za vodstvo ni doplačila.
Obvezne so predhodne prijave na e-naslov arheozabava@nms.si ali po telefonu 051 384 888. Število mest je omejeno. V muzeju je obvezna uporaba zaščitnih mask.

Dogodka se lahko udeležijo le osebe z dokazilom o izpolnjevanju enega od pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Potrdilo imejte s sabo. Dokazilo ni potrebno za mlajše od 15 let.

STALNE RAZSTAVE
Stalne razstave na Muzejski:
Stalna razstava na Metelkovi:
OBČASNE RAZSTAVE
GRAD SNEŽNIK
Grad Snežnik se je že odel v jesenske barve. Od 1. oktobra 2021 dalje velja jesensko-zimski odpiralni čas:

Ogledi potekajo vsako polno uro:

  • od torka do petka od 11. do 15. ure,
  • ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure,
  • ob ponedeljkih je grad Snežnik zaprt.

Sprejel vas bo grajski vodnik, saj so ogledi mogoči samo v njegovem spremstvu.

Obvezne so predhodne najave:
T. 01/705 78 14
E. grad.sneznik@nms.si
Najave potrjujemo od ponedeljka do petka.

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Avtorska skupina Narodnega muzeja Slovenije prejme Valvasorjevo nagrado (PRESS)

Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke je prejela avtorska skupina iz Narodnega muzeja Slovenije za stalno razstavo Zgodbe s stičišča svetov

Velenje; 17. september 2021; Valvasorjeve nagrade, priznanja in diplome so najvišja odličja na področju muzejskega dela: Slovensko muzejsko društvo jih letos podeljuje že petdesetič zapored. Tudi na letošnji slovesnosti v Velenju so širši slovenski javnosti predstavili pomembne projekte, ki so zaznamovali muzejsko delo.

Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke za leto 2020 prejme avtorska skupina iz Narodnega muzeja Slovenije:

mag. Gorazd Lemajič (vodja projekta),

  • Janka Istenič,
  • Timotej Knific,
  • Boštjan Laharnar,
  • Tomaž Nabergoj,
  • Matija Turk,
  • Peter Turk

za stalno razstavo Zgodbe s stičišča svetov.

Iz utemeljitve:

Stalna razstava Narodnega muzeja Slovenije z naslovom Zgodbe s stičišča svetov je muzejska pripoved o življenju ljudi na ozemlju današnje Slovenije od starejše kamene dobe do konca srednjega veka. Razstava, ki je nastajala med letoma 2014 in 2020, temelji na arheoloških predmetih Narodnega muzeja Slovenije.

Uvodoma obiskovalca na hodniku sprejme časovni trak, ki se začne z današnjim časom, in ga pospremi v preteklost, vse do začetkov v starejši kameni dobi. Umirjeno in enotno oblikovanje, ki posamezna obdobja loči po barvnih tonih, smiselno dopolnjujejo domiselna ambientalna postavitev, multimedija in didaktični kotički, ki so namenjeni najmlajšim obiskovalcem. Zgodovinski narativ ob številnih risarskih rekonstrukcijah, zemljevidih in umestitvi slovenskega prostora v širši evropski prostor teče jasno in nazorno, primerno tudi za bolj laično publiko. Med ambientalnimi postavitvami so nekatere vredne še posebne pozornosti: predstavitev jame Divje babe z izjemno najdbo neandertalske piščali, katere zvok lahko slišimo v ozadju; maketa stiške železnodobne naselbine s pripadajočimi grobnimi gomilami, ki so povezane z interaktivno poučno multimedijsko vsebino; rekonstrukcija dela srednjeveške Ljubljane, ki obenem deluje kot pedagoški kotiček in vizualni povezovalec z mestom zunaj muzeja. Posebna skrb je namenjena varnosti razstavljenih predmetov, saj so bile vitrine izdelane s poudarkom na protivlomni varnosti in zagotavljanju ustreznih mikroklimatskih razmer.

Razstavo spremljajo štirje premišljeno zasnovani katalogi z izčrpno poljudnoznanstveno vsebino in izjemnimi fotografijami Tomaža Lauka. Poglavja in besedilo so sestavljena z namenom, da bralcem čim bolj približajo življenje ljudi v preteklosti.

Bogat obrazstavni program vključuje široko paleto ciljne publike od predšolskih otrok do starejših, med drugim nagovarja tudi strokovno javnost in tujce, saj je razstava zasnovana dvojezično (slovensko, angleško).

Dolgo pričakovana stalna arheološka razstava Narodnega muzeja Slovenije opredmeti arheologijo na Slovenskem in poudarja vpetost našega prostora na stičišču civilizacij arheoloških obdobij.

Več o razstavi …

VALVASORJEVI NAGRAJENCI ZA LETO 2020

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

  • Milena Koren Božiček, Galerija Velenje

Pod strokovnim vodstvom kustosinje mag. Milene Koren Božiček, muzejske svetnice, je znotraj Knjižnice Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje, v kateri je bil tudi razstavni prostor galerije, leta 1982 nastal »galerijski kotiček«. V malo manj kot 40 letih je v slovenskem prostoru prerasel v referenčno, po muzejskih standardih opremljeno in uveljavljeno Galerijo Velenje, ki danes deluje kot organizacijska enota v okviru Festivala Velenje.

Valvasorjeva nagrada za enkratne dosežke

  • Avtorska skupina: Marjeta Bregar, Jasna Kocuvan Štukelj, Majda Pungerčar, Majda Rudolf Markovič (vsi Dolenjski muzej Novo mesto) in Jurij Kocuvan (Studio 30)

za razstavni projekt 100 let novomeške pomladi

  • Avtorska skupina: mag. Gorazd Lemajič (vodja projekta), dr. Janka Istenič, dr. Timotej Knific, dr. Boštjan Laharnar, dr. Tomaž Nabergoj, dr. Matija Turk, dr. Peter Turk (vsi Narodni muzej Slovenije)

za stalno razstavo Zgodbe s stičišča svetov

  • Avtorska skupina: Jana Babšek (vodja projekta in avtorica), mag. Vilja Lukan, dr. Bojan Knific, Anže Bizjak, Boštjan Meglič (vsi Tržiški muzej), dr. Monika Kokalj Kočevar (Muzej novejše zgodovine Slovenije), Mojca Turk (MTA Design) in Tadej Pišek (Zavod Godot)

za stalno razstavo Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen 1943–1945

Častno Valvasorjevo priznanje

  • Muzejsko društvo Žiri

za 50 let delovanja, zbiranja, varovanja in razstavljanja muzejskih zbirk

  • Društvo Slovenska pot kulture železa

za raziskovanje, ohranjanje in predstavljanje dediščine kulture železa na Slovenskem in aktivno sodelovanje v združenju Srednjeevropska pot železa

  • Vodstvo skupine SIJ in odvisnih družb: Andrey Zubitskiy, Borut Urnaut, mag. Branko Žerdoner

za posebne zasluge pri ohranjanju železarske in jeklarske dediščine na Ravnah na Koroškem in na Jesenicah, za njeno promocijo in podporo Slovenske poti kulture železa

  • Slavica Glavan, direktorica Izobraževalnega centra Štore, prof. dr. Jakob Lamut in vodstvo podjetja Štore Steel

za posebne zasluge pri ohranjanju železarske in tehniške kulturne dediščine v Štorah ter njene promocije v Sloveniji in tujini

  • Robert Šupe

za donacijo Posavskemu muzeju Brežice

  • Tomi Lombar

za donacijo fotografskega opusa iz treh desetletij samostojne Slovenije Muzeju novejše zgodovine Slovenije

  • Kristina Naglost

za izjemen dosežek na področju snovanja in izdelave tipne umetniške slike za osebe s slepoto in slabovidnostjo

  • dr. Urška Stankovič Elesini, izr. prof. dr. Urška Vrabič Brodnjak, prof. dr. Jože Rugelj, prof. Karin Košak, izr. prof. Jani Toroš, Polona Zupančič, David Kristan, Miha Hlede, Andreja Korošec, Eni Protić, Sara Pižmoht, Petra Rusjan, Katja Lipovšek in Ines Čeperlin

za interdisciplinarni projekt Kam je izginil postiljonov poštni rog?

Valvasorjev nagelj

  • Saša Mesec in Natalija Štular iz Slovenskega planinskega muzeja

za razstavo 10 sidrišč slovenskega alpinizma

Kandidati za Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke

  • Avtorska skupina: dr. Tomaž Lazar, Gašper Oitzl, mag., dr. Jernej Kotar (vsi Narodni muzej Slovenije), prof. dr. Peter Fajfar in prof. dr. Jožef Medved (oba Naravoslovnotehniška Fakulteta UL)

za razstavni projekt Ko zapoje kovina: tisočletja metalurgije na Slovenskem

  • Avtorska skupina: dr. Irena Žmuc (vodja projekta in avtorica), Mojca Ferle, Vesna Ivkić, Eva Bolha (vsi Muzej in galerije mesta Ljubljane)

za razstavo Knjiga. Znanje. Razum. Od protestantizma do razsvetljenstva (1500–1800)

  • Avtorska skupina: Gašper Peternel (vodja projekta in avtor), Ariana Furlan Prijon, u.d.i.a., Dušan Grobovšek, univ. dipl. oblikovalec, Andrej Štular, večmedijski umetnik in ilustrator

za stalno razstavo Prešeren – pesnik

Nagrajencem in nominirancem iskreno čestitamo!

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Namen in pomen: primerjalni pogled na poznoantična višinska naselja Evrope (PRESS)

Metelkova
22. 9. – 24. 9. 2021
Mednarodna delavnica v Ljubljani

Delavnica je otvoritveni dogodek znanstvenega spremljevalnega programa predvidene mednarodne razstave o poznoantičnih višinskih naseljih Evrope. Obravnavala bo izvor, način in trajanje poselitve ter pomen teh najdišč. Vprašanja v zvezi z opredelitvijo naselij na vzpetinah in političnimi, socialnimi in gospodarskimi razmerami, ki so privedle do njihovega nastanka, so še posebej aktualna. Kako lahko opredelimo to vrsto naselja? Kateri so značilni topografski in arhitekturni elementi višinskih naselij? Kdo je odločil o njihovi ustanovitvi in bil odgovoren za njihovo načrtovanje, gradnjo in financiranje?


Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici, (fotografiji: Jože Hanc, Bojan Kostevc; grafika: Luka Klemenc)

Ta vprašanja že od začetka spodbujajo raziskovalne razprave in so del krovnih vprašanj, ki jih delavnica obravnava. Pomembno je zlasti kritično ovrednotiti modele, ki so prevladovali v preteklosti in so med drugim odvisni od razpoložljivih podatkov. Pomembna je tudi primerjava nacionalnih raziskovalnih tradicij in analiza vpliva takšnih interpretativnih pristopov. Po regionalni razdelitvi prispevkov od zahodne Evrope čez Alpe do Balkanskega polotoka bomo določili časovni in prostorski obseg naselij ter razpravljali o perspektivah nadaljnjih raziskav.

Program (167 KB)

Med 22. in 24. septembrom bo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani potekala mednarodna delavnica:

Namen in pomen: primerjalni pogled na poznoantična višinska naselja Evrope (Intentions and Meaning: A comparative view of Late Antique Hilltop sites in Europe)

Delavnica je otvoritveni dogodek znanstvenega spremljevalnega programa predvidene mednarodne razstave o poznoantičnih višinskih naseljih Evrope. Obravnavala bo izvor, način in trajanje poselitve ter pomen teh najdišč.

Več si lahko preberete na povezavi : https://www.nms.si/si/dogodki/2021/09/24/10724-Namen-in-pomen-primerjalni-pogled-na-poznoanticna-visinska-naselja-Evrope

Program delavnice: https://www.nms.si/si/files/default/dogodki/2021/visinska-naselja/program.pdf

Delavnice (22. in 23.9.2021) se lahko udeležite preko spleta. Vsak dan bo imel svojo Zoom povezavo. Potrebna je predhodna registracija. Po registraciji boste prejeli potrditveno elektronsko sporočilo z navodili in povezavo na delavnico.

Povezava za registracijo – 1. dan
22. september, 2021, 9:00-17:00
https://us06web.zoom.us/meeting/register/tZAuf-2hqD8vHNF49grYjeiUlxfGBoltBKx4

Povezava za registracijo – 2. dan
23. september, 2021, 9:00-17:30
https://us06web.zoom.us/meeting/register/tZUtde-qqT0vGdWAdS8cWpL49W_IjsS88QGl
Delavnica bo v angleškem jeziku.

O lokaciji
Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1, Ljubljana
Delavnica bo potekala v živo (z omejenim številom udeležencev oziroma skladno z navodili NIJZ) in virtualno. Prosimo, potrdite svojo udeležbo do 21. septembra 2021 na matic.zupan@nms.si. Prejeli boste povezavo za dostop.

Zasnova in organizacija
Daša Pavlovič, Orsolya Heinrich-Tamáska, Marcus Zagermann, Tina Milavec, Zvezdana Modrijan

Info:
NMSL PRESS

NMSL – ZLATA SLED. Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem (PRESS)

ZLATA SLED
Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem 

Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana
21. 6. 2021–2. 5. 2022

LJUBLJANA – Narodni muzej Slovenije v okviru praznovanja 200-letnice prvega muzeja na Slovenskem vabi na osrednjo razstavo Zlata sled, ki bo v muzejskem atriju na ogled od ponedeljka, 21. junija 2021. Razstava prikazuje 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov (ali skupin predmetov); poleg dragocenosti iz matičnih zbirk Narodnega muzeja Slovenije so vključeni tudi predmeti iz kar 32 slovenskih muzejev. Tako 200-letnica ni le zlati jubilej Narodnega muzeja Slovenije, naslednika Deželnega muzeja v Ljubljani, temveč jubilej vseh slovenskih muzejev, ki hranijo dediščino slovenskega naroda in Slovencev.

Zlato je ena od skupnih točk, ki povezuje vse zbirke Narodnega muzeja Slovenije in sodelujoče muzeje, zato je glavna tema osrednje razstave ob 200-letnici muzeja. Razstava predstavlja pomembna področja, ki jih na materialni in simbolni ravni zaznamuje zlato: Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje. Vsako od področij predstavlja del zgodbe, ki jo zaokrožata uvodni in zaključni del. V uvodnem delu se obiskovalci poučijo o zlatu kot zelo posebnem elementu in njegovih lastnostih, v zaključnem pa o mnogih konotacijah zlata na simbolni ravni.

Zlato je eden od najdragocenejših materialov, iz katerih so v preteklosti izdelovali najpomembnejše in najdragocenejše predmete, ki so utelešali moč, ugled in visok družbeni položaj lastnika ter odsevali njegovo bogastvo. To pa niso edine značilnosti tega posebnega elementa. Zlato ima tudi simbolen pomen in v prenesenem pomenu izraža določene vrednote. Tudi te, materializirane s predmeti in zgodbami, prikazuje jubilejna razstava.

Predmete iz zlata ali okrašene z zlatom, ki poudarja njihovo vrednost, lahko neposredno ali posredno povežemo z velikimi mejniki, dogodki in osebnostmi iz zgodovine slovenskega prostora. Na tej simbolni ravni jih lahko uporabimo kot zlato (»rdečo«) nit s sporočilom o dolgoživi tradiciji prebivalstva in prostora, ki je pozneje s skupnim jezikom in kulturo postal prostor slovenskega naroda.

Sodelujoči muzeji

  • Belokranjski muzej Metlika
  • Dolenjski muzej Novo mesto
  • Gorenjski muzej
  • Goriški muzej
  • Gornjesavski muzej Jesenice
  • Loški muzej Škofja Loka
  • Mednarodni grafični likovni center
  • Medobčinski muzej Kamnik
  • Mestni muzej Idrija
  • Moderna galerija, Ljubljana
  • Muzej in galerije mesta Ljubljane
  • Muzej krščanstva na Slovenskem
  • Muzej novejše zgodovine Celje
  • Muzej športa
  • Muzej za arhitekturo in oblikovanje
  • Muzeji radovljiške občine
  • Narodna galerija
  • Notranjski muzej Postojna
  • Pokrajinski muzej Celje
  • Pokrajinski muzej Kočevje
  • Pokrajinski muzej Koper
  • Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
  • Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran
  • Pomurski muzej Murska Sobota
  • Posavski muzej Brežice
  • Prirodoslovni muzej Slovenije
  • Slovenski etnografski muzej
  • Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej
  • Slovenski šolski muzej
  • Tehniški muzej Slovenije
  • Tolminski muzej
  • Vojaški muzej Slovenske vojske

Častni pokrovitelj dogodkov ob praznovanju 200-letnice prvega muzeja na Slovenskem je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.


ZLATA SLED. Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem
TRAIL OF GOLD. The 200th Anniversary of the First Museum in Slovenia

Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana
21. 6. 2021–2. 5. 2022
Avtorji: Andreja Breznik, Blaženka First, Tinka H. Selič, Darko Knez, Mateja Kos, Darija Mavrič Čeh, Alenka Miškec, Tomaž Nabergoj, Igor Ravbar, Uršula Vimer Kovaček
Koordinatorici: Mateja Kos, Alenka Miškec

Strokovni sodelavci: Pavel Car, Janka Istenič, Tomislav Kajfež, Jernej Kotar, Boštjan Laharnar, Tomaž Lazar, Maja Lozar Štamcar, Eva Menart, Gašper Oitzl, Daša Pavlovič, Jože Podpečnik, Peter Turk, Zora Žbontar
Pomagali so: Polona Bitenc, Matjaž Bizjak, Petra Grom, Grega Gutman, Matej Hreščak, Karmen Jankovič, Damjan Jesenovec, Hamid Koso, Nejc Koso, Gorazd Lemajič, Iztok Močevnik, Urša Pajk, Boštjan Pogorelc, Boris Radjenović, Barbara Ravnik, Andrej Šemrov (vsi / all Narodni muzej Slovenije); Lucija Planinc (Arhiv Republike Slovenije)

Interaktivna pot: Barbara Bogataj Kokalj, Andreja Breznik, Ariana Furlan Prijon, Miha Jeršek, Damjan Jesenovec, Darko Knez, Alenka Miškec, Ivan Mitrevski, Boris Radjenović, Igor Ravbar
Idejna zasnova: Andreja Breznik
Ilustracije: Ivan Mitrevski

Konserviranje-restavriranje: Matjaž Bizjak, Damjan Jesenovec, Irma Langus Hribar, Gorazd Lemajič, Eva Menart, Nataša Nemeček, Sonja Perovšek, Miran Pflaum, Igor Ravbar, Janja Slabe, Anita Virag (vsi Narodni muzej Slovenije)
in: Marijan Valoh; Arhiv Republike Slovenije; Restavratorski center ZVKDS; konservatorji-restavratorji sodelujočih muzejev

Urednice razstavnih besedil: Tinka H. Selič, Mateja Kos, Alenka Miškec
Jezikovni pregled: Tinka H. Selič
Prevod v angleški jezik: Urša Korošec
Jezikovni pregled angleškega jezika: Fiona Thompson

Fotografije: Tomaž Lauko, Matija Pavlovec, Blaž Gutman, Tanja Lažetić, Dragan Arrigler, Valentin Benedik, Katarina Brešan, Marko Habič, Eva Menart, Andrej Ovsec, Janez Pelko, Andrej Peunik, Sašo Šantl, Triptih restavratorski atelje Bogovčič d.o.o.

Oblikovanje: Ariana Furlan Prijon, Barbara Bogataj Kokalj, Lara Prijon

Izdelava razstavne opreme: Studio OREH d.o.o.; Lesnina MG oprema d.d.
Postavitev razstave: Gorazd Lemajič, Boris Radjenović, Studio OREH d.o.o., Rabim d.o.o., Mreža d.n.o., EAP d.o.o.

Program za javnost: Andreja Breznik
Odnosi z javnostmi: Petra Grom, Grega Gutman, Tinka H. Selič

ZLATO (Uvod)

Zlato nastaja v močnih vesoljskih eksplozijah. Ob tem se sprosti toliko energije, da se lažji elementi zlivajo v težje, med drugim tudi v zlato. Zlato se ne spaja z drugimi elementi, zato ga v naravi najdemo kot samorodno kovino. Zaradi svoje bleščeče barve, ki se ne spreminja, in zaradi izredne primernosti za ulivanje in kovanje so zlato vseskozi uporabljali za izdelavo nakita in dragocenih predmetov.

Zlato je izredno redka in zelo iskana kovina, zato so si ga ljudje že od nekdaj želeli umetno pridobivati. V srednjem veku so alkimisti v laboratorijih eksperimentirali z različnimi snovmi. Zlata sicer niso pridobili, iz alkimije pa se je razvila nova znanost, kemija. Danes vemo, da bi bilo ob uporabi ogromnih energij zlato mogoče izdelati.

Zaradi velike vrednosti in uporabnosti so zlato že zelo zgodaj začeli tudi posnemati in ponarejati. Ponarejevalci so drugo, manj dragoceno kovino, kot na primer medenino, obdelali tako, da je bila videti kot zlato. Lahko so zlatu dodajali druge kovine in mu tako zmanjšali vrednost, pogosto je bil predmet zlat samo na površini.

Pri pozlati pa ne gre vedno za ponarejanje, pač pa za okraševanje kovinske, keramične, steklene ali lesene površine s tankim nanosom zlata. Najbolj znan način je zlatenje z zlatimi lističi, največkrat tako zlatijo les. Zlati lističi so zelo tanki, saj je značilnost zlata, da ga je mogoče zelo stanjšati in se pri tem postopku ne deformira. Na kovini pa so uporabljali postopek zlatenja z amalgamom, ki je zmes živega srebra in zlata. Postopek je zaradi uporabe živega srebra zelo strupen, zato ga nadomešča galvanski postopek nanosa zlata.

MOČ IN OBLAST

Človek in skupnost sta od nekdaj uveljavljala moč in oblast nad drugimi, ju potrjevala in izkazovala z dejanji in gestami, z znaki in simboli. Simbolni pomen so imeli izbrani predmeti, podobe in zapisi, pa tudi običaji in obredi, v katerih so se ti materialni dokazi moči oziroma oblasti uporabljali.

Tako je bilo že v prazgodovinskih kulturah in prvih civilizacijah. Denimo, palica je kot preprost vsakdanji predmet postala znak posvetne ali religiozne moči (kot žezlo je vidna tudi na situli z Vač). Bila je simbol sodne in celo državne oblasti, npr. v starem Egiptu in antičnih kraljestvih. V srednjem veku in pozneje so palice oziroma žezla kot svoje insignije nosili vladarji, župani in sodniki, v Cerkvi papeži, opati in škofje. Škofovska »pastirska« palica (pastoral) je bila tako znak pastirske službe škofa in simbol njegove oblasti.

Pastoral na razstavi je zelo redek primer srednjeveških cerkvenih insignij iz slovenskih muzejev. Posvetnih vladarskih predmetov, kot so žezlo, krona in vladarsko jabolko, pa v naših muzejskih zbirkah ni. Na slovenskem ozemlju namreč ni bilo domačih vladarskih dinastij, vladarji so bili tujci, zato njihovih zakladnic nimamo. Tudi od najmogočnejše plemiške rodbine, grofov Celjskih, se po njihovem propadu ni ohranilo nič, čeprav so bili s porokami povezani z vrsto evropskih dinastij in so se obdali z bogastvom in bliščem. Njihovo zlato je izginilo, posesti in dragocenosti Celjskih so si prisvojili Habsburžani.

O zlatem razkošju in podobi oblastnikov iz minulih stoletij pričajo predvsem portreti, novci in medalje. Spominski predmeti, izdelani ob slovesnih dogodkih, kot sta bila kronanje ali dedni poklon dežele, pa govorijo o odnosu prebivalcev do presvetlih vladarjev, a hkrati tudi o propagandi dvora in države. Ta je imela moč in oblast urejati življenje podanikov v vojnem času in v miru, npr. z organiziranjem deželne brambe ter z zakoni in ukazi, kot jih je za vojvodino Kranjsko predpisala deželna ustava ali kot jih je potrdila dvorna pisarna s pečatom vladarja. A ko je bilo življenje hudo, ko niti vojaški šlem s pozlato niti ustava z zlato knjižno obrezo nista zagotovila dovolj zaščite in pregnala stisk, so se ljudje lahko spomnili svojega, domačega vladarja, kralja Matjaža – ta še spi s svojo vojsko v votlini, polni zlata, a ko se zbudi, bo prišel in rešil svoje slovensko ljudstvo vseh nadlog.

Denar

Denar je bil kot plačilno in menjalno sredstvo ter sredstvo za shranjevanje vrednosti ključen pri razvoju trgovine in je eden temeljnih konceptov v ekonomiji. Že od samega začetka kovanja denarja je bila kovna pravica odraz politične in ekonomske moči ter suverenosti njenega nosilca.

Posebno vlogo pa je od nekdaj igral zlat denar. Že v prazgodovini so za trgovino uporabljali zlato in zlate predmete, okoli leta 600 pr. Kr. pa so v zahodnem delu Male Azije začeli tudi kovati in uporabljati zlat denar. Od tam se je ideja o denarju hitro razširila na vzhod v Perzijo in na zahod do grških polisov in prek njihovih kolonij v Rimsko državo. V grškem svetu so uporabljali zlati stater, v rimskem sprva aureus, tega je v 4. stoletju zamenjal solidus. Ta je pod imenom besant ostal v Vzhodnem rimskem cesarstvu (Bizancu) v veljavi še naslednjih 1000 let. Na zahodnem delu so od 5. do 8. stoletja germanska ljudstva kovala zlat denar po vzoru Bizanca ali pa so uvedla svoj sistem. Od 7. stoletja so igrali pomembno vlogo v Sredozemlju tudi Arabci: ti so kovali zlatnik, imenovan dinar.

V 8. stoletju je začelo v Evropi primanjkovati zlata, zato so večinoma kovali srebrnike, sčasoma pa je denarno gospodarstvo ugasnilo. To se je v 11.–13. stoletju z nastajanjem in širjenjem mest v Evropi vrnilo. Zaradi razcveta trgovine, proizvodnje in meščanstva se je pojavila potreba po vrednejšem denarju – zlatniku. Firence so začele kovati florinte in Benetke dukate. Pomanjkanje zlata v 15. stoletju in evropska odkritja novih celin so povzročila izkoriščanje rudnikov v Afriki in Južni Ameriki.

V 19. stoletju so se z nastankom nacionalnih držav dokončno oblikovale tudi nacionalne valute. Pomemben prelom za svetovno gospodarstvo se je zgodil sredi stoletja, ko so v Kaliforniji odkrili nahajališča zlata, to pa je povzročilo tudi zlato mrzlico.

Z uvedbo bankovcev so države njihovo verodostojnost zagotavljale tako, da so v svojih nacionalnih bankah hranile zlate rezerve; zato se ta sistem imenuje zlati standard. Zaradi kritja velikih stroškov prve svetovne vojne je večina držav opustila konvertibilnost svojih valut v zlato. Vendar države po vsem svetu še vedno izdelujejo zlatnike – to so naložbeni kovanci, med njimi so najbolj znani dunajski filharmoniki, kanadski javorjev list, kitajska zlata panda in avstralski kenguru. Republika Slovenija ob pomembnih dogodkih izdaja zbirateljske kovance; ti so lahko izdelani tudi iz zlata.

CERKEV IN SVETO

Ne le v profanem svetu razkošja, prestiža in nečimrnih čudí – tudi v sakralnem okolju je zlato od nekdaj vir brezmejne fascinacije in bogatih simbolnih vsebin. Sijoča snov, ki jemlje vid in dih, je mnogo več kot le označevalec stanu in veljave ter več kot zgolj estetska srž sakralne umetnosti. Bolj kakor izraz prastare človeške prevzetosti z lepoto je sinonim za Absolutno; v svetopisemski duhovni metafori zrcali višjo in pomembnejšo resničnost. S svojo žlahtnostjo in prenesenimi pomeni ponazarja veličino Transcendence in slavi krščanski etos. Lesk zlata je simbolni odsev nebeške svetlobe in instrument za stopnjevanje Božje slave. Zlato, največja dragocenost v snovnem svetu, je smerokaz do najvišjih vrednot v duhovnem: je prispodoba za drugačen zaklad – za duhovni kapital, figurativno preveden v jezik materialne stvarnosti.

Z zlatim dekorjem je Cerkev estetsko dovršenost Božjih hiš stopnjevala do popolnosti in s sijajem ritualnega instrumentarija in umetnin ustvarjala slovesno vzdušje za »mistične predstave« svetega obredja. V bleščavi notranje opreme in bogoslužnih predmetov je posvečeni prostor zažarel kot preddverje nebes. Za zlate mojstrovine – likovne vzporednice svetih spisov – so zaslužne »zlate roke« ustvarjalcev in njihovih podpornikov: umetnikov, ki so vihteli čopiče in dleta, ter naročnikov in mecenov, ki so segali v mošnjičke. Ars sacra je bila največkrat varovanka plemiških in cerkvenih dvorov. V njihovem okrilju so nastajale stvaritve izbrušene kakovosti: likovne inkarnacije nadčutnih vsebin in moralne metafore – svarila pred človeškimi zablodami pohlepa, snovnega bogastva, posvetnih časti … Zlato je v teh prilikah pomenljiv simbol: edini primeren in dovolj dragocen približek lepote nadizkustvenega sveta in edini enakovreden prevod duhovne terminologije v tostranski, človeku razumljivi besednjak. Umetninam daje žlahten videz in visoko sporočilnost: zlati predmeti v obredni osvetljavi žarijo kot privid in slutnja paradiža, zlata ozadja slik parafrazirajo onstransko brezprostorje in brezčasje, zlati sij nadnaravne luči vnaša prvine Svetega v zemeljsko resničnost in poveličuje upodobljene like.

ČAST IN SLAVA

»Čast in slavo« v umetnosti pogosto personificira ženska, oblečena v zlato oblačilo, z zlatim vencem v eni roki in z zlato figuro ali mečem z zlatim ročajem v drugi: meč simbolizira zasluge, venec pa priznanje zanje. Čeprav sta čast in slava združeni v eno, (lahko) izhajata iz drugačnih temeljev.

Giovanni Battista Possevino je zapisal, da v tempelj Časti ne moremo vstopiti drugače kot skozi tempelj Vrlin. Samo kdor deluje v skladu z etičnimi načeli v dobro širše skupnosti, družba pa prepozna vrednost njegovega dela, je deležen posebnih priznanj, ki so »zapisana« ali vtisnjena v diplome, medalje, plakete … A vse to so zgolj »ritualni predmeti«, ki nagrajenca – še posebej če se z njih lesketa zlato – nekako povzdignejo nad omejitve prostora in časa: iz zemeljske minljivosti v presežno.

Simbolna vrednost zlata izhaja iz njegovih fizičnih značilnosti: je edina kovina, ki se s časom in pod vplivom različnih dejavnikov ne spreminja. Lahko ga oblikujemo, ne moremo ga uničiti. Kjer se pojavi, ga ne moremo spregledati.

Slava je izraz človekove izjemnosti, posebnosti, izstopanja iz standardnih družbenih okvirjev, meril in pravil. Lahko je pozitivna ali negativna, vedno pa je izraz neformalnega odziva širšega okolja. V umetnosti jo pooseblja običajno ženska figura z zlatim pokrivalom, zlatim (lovorjevim) vencem v eni roki in rogom izobilja v drugi.

BOGASTVO IN RAZKOŠJE

Bogastvo so materialne ali nematerialne dobrine, ki bogatijo življenje. Največkrat ga razumemo kot denar in dragocenosti, vendar je za marsikoga pomembnejše duhovno in intelektualno bogastvo. Materialno bogastvo se kaže v dragocenih in razkošnih predmetih in je pogojeno s socialnim statusom; za reveža je bilo lahko veliko premoženje že nekaj novčičev in skromen nakit, za bogatejše sloje so bili to zlatniki, nakit, okrasno posodje, umetniški in eksotični predmeti.

Dragocenost predmetov stanovanjske opreme pa tudi oblačil, nakita in okrasnih predmetov sta v preteklosti določala material, iz katerega so bili izdelani, in bogastvo dekoracije. Prestižni materiali so bili med kovinami zlato in srebro ter dragocene vrste lesa, porcelan in kristalno steklo. Zlasti v 17. in 18. stoletju, v obdobjih baroka in rokokoja, pa tudi v drugi polovici 19. stoletja so se bogastvo, okus in moč odražali v dragocenih materialih, zapletenih oblikah in bogatem okrasju stanovanjske opreme, okrasnih predmetov in tudi knjig.

Za oblačila premožnih so uporabili dragocene tkanine, kot sta svila ali brokat, in jih okrasili z bogatimi vezeninami z zlatimi lamelami in čipkami iz zlate filigranske niti. Nakit se je pojavil zelo zgodaj v zgodovini človeštva. Najdragocenejši kosi so izdelani iz zlata in dragih kamnov. Med sodobnimi oblikovalci nakita je nekaj svetovno znanih slovenskih oblikovalcev.

Svoje premoženje oziroma dragocenosti so ljudje že od nekdaj shranjevali za čas morebitne krize, katastrofe ali pa za potomce. V časih negotovosti, grozeče vojne nevarnosti ali pa preprosto iz vsakodnevne bojazni pred krajo ali ropom so prebivalci vseh slojev dragocenosti skrivali v prebivališčih ali pa na svojem zemljišču. O tem početju pričajo predvsem zakladne najdbe.

Dragoceni predmeti, začimbe in eksotična barvila so prihajali iz daljnih dežel, z ladjami čez oceane in s karavanami po svilni cesti. Evropsko produkcijo stanovanjske opreme in okrasnih predmetov je zelo zaznamoval vpliv Bližnjega in Daljnega vzhoda, še posebej v obdobju secesije.

Srednjeveški slikarji so uporabljali zlato za prikaz svetosti prostora, kjer so se odvijali nabožni prizori. Pozneje je podobno vlogo prevzel okvir slike, ki je s svojo bogato dekoracijo in pozlato označeval najpomembnejše portretirance in dogodke.

ZLATA SLED (Zaključek)

Zlato si je kot neposredni izraz bogastva, moči in časti v tisočletjih zagotovilo vidno mesto v vseh plasteh človeškega bivanja. Z njim pa ne označujemo le doseženega prestiža: zlato v prenesenem pomenu zaznamuje tisto najdragocenejše, največjo vrednoto ali izjemen dosežek na nekem področju. Človeku tako zelo lastna jezik in literatura sta prežeta z besedama zlató in zlat. Srečujemo ju tako v ljudskem izročilu kot v sodobni literaturi, v urbanih mitih in stalnih besednih zvezah. Z njunimi pomenskimi odtenki praviloma slikamo največjo mero dobrega ali pozitivnega: zlata doba, zlati rez, zlate roke, zlata svoboda …

Le redkim je zares dano izpolniti hrepenenje po brezskrbnem življenju v izobilju. Kdo ve, ali so bili nekoč oblastniki tisti, ki so med ljudmi zasejali prepričanje, da je sredina zlata? Ali pa so to reklo za svojo tolažbo in opravičilo pred drugimi skovali tisti, ki so bili – ne po lastni izbiri – slabo založeni s to plemenito kovino? Dejstvo je, da zlato srednjo pot kot najboljšo izbiro svetuje mnogo del domačega in tujega slovstva. Zato lahko pogosto v isti sapi preberemo tudi zanikanje zlata kot sredstva za uresničitev sanj, češ, zlata veriga ne da svobode in prebrisana glava pa pridne roke so boljše bogastvo kot zlate gore.

Od tod pa je le korak do zlata v nasprotnih kontekstih, ko bogatašem vnaprej pripisujemo nepoštenost – ni vse zlato, kar se sveti, kajti zlat ključ vsaka vrata odpre – in jim obetamo pravično usodo, saj konj za sto zlatov tudi crkne.

Vse našteto še kako drži tudi danes, ko se z zlatom za prvenstvo kosa še ena pomembna vrednota – čas. Oba pojma že dolgo nastopata skupaj: čas je zlato; rana ura, zlata ura … Zato naj ob štirikratnem zlatem jubileju muzejstva na Slovenskem velja: naj spomin pozlati preteklost!

Več o praznovanju 200-letnice

Info:
NMSL PRESS