by PRESS | Sep 17, 2021 | Arheološki muzej u Zagrebu, Muzeji, Narona, Popularni, PRESS, Susreti, U Hrvatskoj, Vodstva, Zagreb
Program Mobility Action
Bavite se kulturnim rutama? Ne znate kako povećati vidljivost vaše rute? Otkrijte nove načine prezentacije krajolika i baštine!
20. – 30. rujna 2021.
Galerija AMZ, Pavla Hatza 6, Zagreb
Od 20. do 30. rujna 2021. godine održat će se program Mobility Action u organizaciji Arheološkog muzeja u Zagrebu u sklopu EU Interreg projekta ‘Virtualni arheološki krajolici Podunavlja’ (‘Danube’s Archaeological Landscapes’, DTP3-641-2.2 koji je suninaciran iz EFRR-a.
Program Mobility Action podijeljen je na dva tematska dijela. Tijekom prvog tjedna, od 20. do 24. rujna 2021., domaći i međunarodni stručnjaci dat će odgovore na pitanja: Što je to kulturna ruta?, Kako odabrati temu kulturne rute?, Kako razviti i upravljati kulturnom rutom?, Kako povećati vidljivost i prepoznatljivost kulturne rute?.
Uz stručna predavanja, Arheološki muzej u Zagrebu za javnost je organizirao i ciklus večernjih događanja koja će se održavati u Galeriji AMZ-a u 19:00 sati. Sav program bit će moguće pratiti online preko zoom platforme: https://zoom.us/j/97497197258
Online događanja namijenjena širokoj publici:
U ponedjeljak, 20. rujna 2021. u 19 sati u Galeriji AMZ bit će otvorena izložba Kulturne rute Vijeća Europe u Republici Hrvatskoj ostvarena u suorganizaciji s Ministarstvom kulture i medija Republike Hrvatske.
Kulturna ruta Vijeća Europe Staza željeznog doba Podunavlja (Iron Age Danube Route) ponosno će predstaviti prvi broj časopisa Iron Age Danube Route Magazine, u utorak, 21. rujna 2021. u 19 sati
22. rujna u 19 sati Fergus T. Maclaren, predsjednik Odbora za međunarodni kulturni turizam ICOMOS-a, održat će predavanje pod naslovom Deciphering the UNESCO designation landscape: From World Heritage sites to Cultural Routes kojim će vas provesti svijetom zaštićenih spomenika s liste UNESCO-a.
U petak, 24. rujna 2021. Daniel Rafaelić (KIC) održat će popularno-znanstveno predavanje pod naslovom “Dobro došli u Akhetaten: filmski izlet u prijestolnicu Ekhantona i Nefertiti” kojim će vas uvesti u čaroban svijet starog Egipta viđen okom sedme umjetnosti.
Drugog tjedna Mobility Action programa održat će se radionice u sklopu Cost Action “Integrating Neandertal Legacy: From Past to Present” (iNEAL) CA19141.
Preuzmite raspored događanja programa Mobiliti Action
Program Mobility Action organiziran je u suradnji s Ministarstvom kulture i medija Republike Hrvatske i Cost Action “Integrating Neandertal Legacy: From Past to Present” (iNEAL) CA19141.
Info;
AMZ PRESS
by PRESS | Sep 17, 2021 | Muzeji, Ostalo, PRESS, SLO Narodni muzej Slovenije, Stručni, U Europi
Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke je prejela avtorska skupina iz Narodnega muzeja Slovenije za stalno razstavo Zgodbe s stičišča svetov
Velenje; 17. september 2021; Valvasorjeve nagrade, priznanja in diplome so najvišja odličja na področju muzejskega dela: Slovensko muzejsko društvo jih letos podeljuje že petdesetič zapored. Tudi na letošnji slovesnosti v Velenju so širši slovenski javnosti predstavili pomembne projekte, ki so zaznamovali muzejsko delo.
Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke za leto 2020 prejme avtorska skupina iz Narodnega muzeja Slovenije:
mag. Gorazd Lemajič (vodja projekta),
- Janka Istenič,
- Timotej Knific,
- Boštjan Laharnar,
- Tomaž Nabergoj,
- Matija Turk,
- Peter Turk
za stalno razstavo Zgodbe s stičišča svetov.
Iz utemeljitve:
Stalna razstava Narodnega muzeja Slovenije z naslovom Zgodbe s stičišča svetov je muzejska pripoved o življenju ljudi na ozemlju današnje Slovenije od starejše kamene dobe do konca srednjega veka. Razstava, ki je nastajala med letoma 2014 in 2020, temelji na arheoloških predmetih Narodnega muzeja Slovenije.
Uvodoma obiskovalca na hodniku sprejme časovni trak, ki se začne z današnjim časom, in ga pospremi v preteklost, vse do začetkov v starejši kameni dobi. Umirjeno in enotno oblikovanje, ki posamezna obdobja loči po barvnih tonih, smiselno dopolnjujejo domiselna ambientalna postavitev, multimedija in didaktični kotički, ki so namenjeni najmlajšim obiskovalcem. Zgodovinski narativ ob številnih risarskih rekonstrukcijah, zemljevidih in umestitvi slovenskega prostora v širši evropski prostor teče jasno in nazorno, primerno tudi za bolj laično publiko. Med ambientalnimi postavitvami so nekatere vredne še posebne pozornosti: predstavitev jame Divje babe z izjemno najdbo neandertalske piščali, katere zvok lahko slišimo v ozadju; maketa stiške železnodobne naselbine s pripadajočimi grobnimi gomilami, ki so povezane z interaktivno poučno multimedijsko vsebino; rekonstrukcija dela srednjeveške Ljubljane, ki obenem deluje kot pedagoški kotiček in vizualni povezovalec z mestom zunaj muzeja. Posebna skrb je namenjena varnosti razstavljenih predmetov, saj so bile vitrine izdelane s poudarkom na protivlomni varnosti in zagotavljanju ustreznih mikroklimatskih razmer.
Razstavo spremljajo štirje premišljeno zasnovani katalogi z izčrpno poljudnoznanstveno vsebino in izjemnimi fotografijami Tomaža Lauka. Poglavja in besedilo so sestavljena z namenom, da bralcem čim bolj približajo življenje ljudi v preteklosti.
Bogat obrazstavni program vključuje široko paleto ciljne publike od predšolskih otrok do starejših, med drugim nagovarja tudi strokovno javnost in tujce, saj je razstava zasnovana dvojezično (slovensko, angleško).
Dolgo pričakovana stalna arheološka razstava Narodnega muzeja Slovenije opredmeti arheologijo na Slovenskem in poudarja vpetost našega prostora na stičišču civilizacij arheoloških obdobij.
Več o razstavi …
VALVASORJEVI NAGRAJENCI ZA LETO 2020
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo
- Milena Koren Božiček, Galerija Velenje
Pod strokovnim vodstvom kustosinje mag. Milene Koren Božiček, muzejske svetnice, je znotraj Knjižnice Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje, v kateri je bil tudi razstavni prostor galerije, leta 1982 nastal »galerijski kotiček«. V malo manj kot 40 letih je v slovenskem prostoru prerasel v referenčno, po muzejskih standardih opremljeno in uveljavljeno Galerijo Velenje, ki danes deluje kot organizacijska enota v okviru Festivala Velenje.
Valvasorjeva nagrada za enkratne dosežke
- Avtorska skupina: Marjeta Bregar, Jasna Kocuvan Štukelj, Majda Pungerčar, Majda Rudolf Markovič (vsi Dolenjski muzej Novo mesto) in Jurij Kocuvan (Studio 30)
za razstavni projekt 100 let novomeške pomladi
- Avtorska skupina: mag. Gorazd Lemajič (vodja projekta), dr. Janka Istenič, dr. Timotej Knific, dr. Boštjan Laharnar, dr. Tomaž Nabergoj, dr. Matija Turk, dr. Peter Turk (vsi Narodni muzej Slovenije)
za stalno razstavo Zgodbe s stičišča svetov
- Avtorska skupina: Jana Babšek (vodja projekta in avtorica), mag. Vilja Lukan, dr. Bojan Knific, Anže Bizjak, Boštjan Meglič (vsi Tržiški muzej), dr. Monika Kokalj Kočevar (Muzej novejše zgodovine Slovenije), Mojca Turk (MTA Design) in Tadej Pišek (Zavod Godot)
za stalno razstavo Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen 1943–1945
Častno Valvasorjevo priznanje
za 50 let delovanja, zbiranja, varovanja in razstavljanja muzejskih zbirk
- Društvo Slovenska pot kulture železa
za raziskovanje, ohranjanje in predstavljanje dediščine kulture železa na Slovenskem in aktivno sodelovanje v združenju Srednjeevropska pot železa
- Vodstvo skupine SIJ in odvisnih družb: Andrey Zubitskiy, Borut Urnaut, mag. Branko Žerdoner
za posebne zasluge pri ohranjanju železarske in jeklarske dediščine na Ravnah na Koroškem in na Jesenicah, za njeno promocijo in podporo Slovenske poti kulture železa
- Slavica Glavan, direktorica Izobraževalnega centra Štore, prof. dr. Jakob Lamut in vodstvo podjetja Štore Steel
za posebne zasluge pri ohranjanju železarske in tehniške kulturne dediščine v Štorah ter njene promocije v Sloveniji in tujini
za donacijo Posavskemu muzeju Brežice
za donacijo fotografskega opusa iz treh desetletij samostojne Slovenije Muzeju novejše zgodovine Slovenije
za izjemen dosežek na področju snovanja in izdelave tipne umetniške slike za osebe s slepoto in slabovidnostjo
- dr. Urška Stankovič Elesini, izr. prof. dr. Urška Vrabič Brodnjak, prof. dr. Jože Rugelj, prof. Karin Košak, izr. prof. Jani Toroš, Polona Zupančič, David Kristan, Miha Hlede, Andreja Korošec, Eni Protić, Sara Pižmoht, Petra Rusjan, Katja Lipovšek in Ines Čeperlin
za interdisciplinarni projekt Kam je izginil postiljonov poštni rog?
Valvasorjev nagelj
- Saša Mesec in Natalija Štular iz Slovenskega planinskega muzeja
za razstavo 10 sidrišč slovenskega alpinizma
Kandidati za Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke
- Avtorska skupina: dr. Tomaž Lazar, Gašper Oitzl, mag., dr. Jernej Kotar (vsi Narodni muzej Slovenije), prof. dr. Peter Fajfar in prof. dr. Jožef Medved (oba Naravoslovnotehniška Fakulteta UL)
za razstavni projekt Ko zapoje kovina: tisočletja metalurgije na Slovenskem
- Avtorska skupina: dr. Irena Žmuc (vodja projekta in avtorica), Mojca Ferle, Vesna Ivkić, Eva Bolha (vsi Muzej in galerije mesta Ljubljane)
za razstavo Knjiga. Znanje. Razum. Od protestantizma do razsvetljenstva (1500–1800)
- Avtorska skupina: Gašper Peternel (vodja projekta in avtor), Ariana Furlan Prijon, u.d.i.a., Dušan Grobovšek, univ. dipl. oblikovalec, Andrej Štular, večmedijski umetnik in ilustrator
za stalno razstavo Prešeren – pesnik
Nagrajencem in nominirancem iskreno čestitamo!
Info:
NMSL PRESS
by PRESS | Sep 9, 2021 | Manifestacije, Muzeji, Popularni, PRESS, Radionice, SLO MGML, Susreti, U Europi, Vodstva
Ste v svoj nabiralnik že prejeli septembrsko številko glasila Ljubljana? V njej najdete rimski recept za pripravo piščančjih prsi z oreščki, v tej novici pa poleg zanimivih informacij o rimski kuhinji z vami delimo še recept za prilogo – kašo s stročnicami, ki se lepo poda k piščancu.
V aktualni številki glasila Ljubljana vas bo k branju zagotovo pritegnil članek z naslovom ‘Emonska kuhinja – za prste obliznit!‘, ki ga je pripravila naša sodelavka, arheologinja Polona Janežič. Tukaj si lahko preberete razširjeno različico prispevka z zanimivimi informacijami o kuharskih in prehranjevalnih navadah Emoncev, z vami pa delimo tudi dva recepta za pripravo okusnega rimskega kosila – piščančjih prsi z oreščki in kaše s stročnicami.
Emonska kuhinja – za prste obliznit!
Ste se kdaj vprašali, kako je dišalo ob sprehodu po ljubljanski predhodnici, rimski Emoni? Za vonjave mesta je zagotovo poskrbela tudi rimska kuhinja s svojimi posebnimi aromami, ki jih danes (morda) ne poznamo več. Nekatere jedi iz tistega časa so z današnjega vidika tako nenavadne, da se ob prebiranju ohranjenih receptov prav zamisliš, ali bo jed sploh užitna. Ko pa jih preizkusiš, vedno znova ugotoviš, da je rimska kuhinja izjemno okusna.
Bi se v rimski kuhinji, ki ne skopari z olivnim oljem ter s sladkanjem hrane z medom, suhim sadjem ali sladkim vinom, preizkusili tudi sami? Predlagamo pripravo zanimivega rimskega kosila – piščančjih prsi z oreščki in kaše s stročnicami.
Jed je za rimski čas precej razkošna, saj je bila takrat perutnina rezervirana predvsem za elito. Za razliko od perutnine so žitno kašo ali puls, ki predstavlja osnovo rimske prehrane, redno jedli tudi revnejši sloji, iz žit pa so pripravljali tudi različne vrste kruha. Ob posebnih priložnostih so ga pekli v za to namenjenih pekačih z različnimi podobami; v Emoni so biti tovrstni pekači odkriti ob arheoloških izkopavanjih na današnjem Mirju.
V prehrani Rimljanov so bile enako kot žita pomembne tudi stročnice, svoj jedilnik pa so si popestrili še z gomoljno in listnato zelenjavo ter raznovrstnim sadjem, saj so bili Rimljani odlični agronomi. Hrano so si popestrili z različnimi začimbami (poper, pinjole in asafetida – rastlinska smola, ki se danes uporablja predvsem v indijski kuhinji, njen vonj pa je mešanica vonja po čebuli, poru in česnu), ki so si jih spet lahko privoščili le bogatejši. Bile so namreč zelo drage, uvožene z različnih koncev imperija. Za navadnega Rimljana so bila dostopnejša lokalna zelišča; uporabljali so meto in luštrek, predvsem njegova semena. Namesto soli so posegli po ribji omaki, ki so jo jedem dodajali med kuho ali pa jo polili po že gotovi jedi. Morda se tistim, ki ne marajo rib, uporaba ribje omake zdi neokusna, vendar med kuho njen okus izzveni, jed pa dobi dodatno noto, ki je le s soljo ne moremo doseči. Na krožnikih Rimljanov so se znašli tudi različni siri – sveži kozji sir je bil redno na meniju vseh slojev.
Hrano so Rimljani uživali v treh dnevnih obrokih; jedli so doma, včasih pa tudi zunaj – v tavernah. V rimskih mestih si v stavbnih četrtih, t. i. insulah, lahko našel različne prodajalne in gostinske obrate, obstoj tavern v Emoni pa so potrdila mnoga arheološka izkopavanja po Ljubljani. Ob izkopavanjih na t. i. območju NUK II (danes makadamsko parkirišče ob Križankah) so npr. arheologi naleteli na javne terme, okoli njih pa so bili nanizani gostinski in obrtni prostori. Tam so bili odkriti ostanki v rimskem času dokaj drage svinjine ter izredno cenjeni ostanki lovnih živali. Poleg tega je bila emonska predmestna gostilna odkrita tudi ob prenovi Mestnega muzeja Ljubljana in si jo lahko ogledamo v muzejski kleti.
Življenje Emoncev vedno znova buri zanimanje javnosti. Svojo radovednost lahko potešimo na brezplačnih jesenskih dogodkih, ki jih organiziramo v Mestnem muzeju Ljubljana:
Za vse dogodke je potrebna rezervacija mest na prijava@mgml.si ali 01 24 12 506, več informacij o njih pa najdete na www.mgml.si.
Obarvajte si jesen emonsko, tudi s pripravo začinjenih piščančjih prsi in kaše s stročnicami. Recept je narejen po navdihu iz ohranjene rimskodobne zbirke receptov ‘Apicij, umetnost kuhanja’.
Piščančje prsi z oreščki
za dve osebi
Sestavine:
polovica piščančjih prsi brez kosti (ali poljuben drug kos piščanca)
2 žlički asafetide (opcijsko)
polovica pora
3 žlice pinjol
olivno olje
sol ali ribja omaka
2 do 3 žlice medu
žlica do dve kisa
par vejic peteršilja
žlička mletega dolgozrnatega ali črnega popra (ali po okusu)
Piščančje prsi skuhamo v osoljeni vodi, začinjeni z žličko asafetide. Namesto soli lahko uporabimo ribjo omako (eno žlico). Ko je meso kuhano, ga odcedimo ter popivnamo z brisačko oziroma osušimo. Por in peteršilj nasekljamo.
V ponvi segrejemo olivno olje. Dodamo meso, pinjole in por ter jih prepražimo, da dobijo zlato rumeno barvo. Začinimo z ribjo omako ali soljo, preostankom asafetide, medom, kisom, poprom in sesekljanim peteršiljem. Po potrebi dodamo še malo olivnega olja in malo vode ter meso in por pokuhamo, dokler ne dobimo goste medene omake. Prsi serviramo na krožnik ali desko, jih narežemo na rezine in prelijemo z omako.
Ječmenova kaša s stročnicami
za dve osebi
Sestavine:
60 g ješprenja
30 g leče
50 g graha
pol manjšega koromača
polovica manjšega pora
sol ali ribja omaka
2 žlici olivnega olja
par listov zelja
žlička koriandrovih semen
2 vejici peteršilja
žlička kisa
Ješprenj, lečo in zamrznjen grah vsujemo v lonec, zalijemo s primerno količino vode ter solimo. Namesto soli lahko dodamo žlico do dve ribje omake (po okusu).
Koromač, por in en list zelja nasekljamo ter dodamo v lonec.
Koriandrova semena stolčemo oziroma zdrobimo ter jih skupaj z žlico olivnega olja dodamo k ostalim sestavinam. Ko je ješprenj skoraj kuhan, dodamo še vejici peteršilja. Preostali list zelja narežemo na tanke trakove. Kuhan ješprenj serviramo ter ga posujemo z narezanim zeljem in pokapljamo s preostankom olivnega olja.
Pa dober tek!
Info:
MGML PRESS
by PRESS | Sep 6, 2021 | Arheološki muzej Istre, Monografije, Muzeji, PRESS, Publikacije, Pula, Stručna literatura, U Hrvatskoj
Objavljen je novi, 35. svezak publikacije iz serije “Monografije i katalozi” Corpus ecclesiarum Franciscanarum: Katalog franjevačkih crkava na hrvatskoj obali do kraja 16. stoljeća autora dr. sc. Damira Demonje kojoj su izdavači Arheološki muzej Istre iz Pule, Institut za razvoj i međunarodne odnose iz Zagreba i Izdavačka kuća Meridijani iz Samobora. Ova knjiga rezultat je autorovih izučavanja samih spomenika i istraživanja baziranih na cjelovitom uvidu u prethodne spoznaje te predstavlja jedinstvenu i sveobuhvatnu građu hrvatske baštine.
Informativno, precizno i znanstveno utemeljeno, ovo je djelo namijenjeno znanstvenicima, povjesničarima umjetnosti, arhitekture, osobito sakralne arhitekture, studentima spomenutih struka, ali i široko zainteresiranoj javnosti, nespecijaliziranoj u polju povijesti umjetnosti. To je jedna od njegovih važnih karakteristika osobito u kontekstu šireg kulturnog značaja tematike, upoznavanja s jednim važnim segmentom franjevačke baštine duž istočne obale Jadrana, kojoj se, na taj način, omogućava odgovarajuća valorizacija. Transparentnost obrađenih franjevačkih crkava postignuta je dvojezičnim objavljivanjem knjige, na hrvatskom i engleskom jeziku, čime ona dobiva dodanu vrijednost, jer saznanja o tim crkvama postaju internacionalna.
Corpus ecclesiarum Franciscanarum: Katalog franjevačkih crkava na hrvatskoj obali do kraja 16. stoljeća kvalitetan je pregled segmenta hrvatske srednjovjekovne graditeljske baštine koji je po prvi puta ostvaren na ovako cjelovit način, kataloškom obradom svake građevine, njih ukupno 35. Temeljitom analizom svakog pojedinog spomenika i elemenata njegove arhitektonske artikulacije svaka je građevina valorizirana u svim bitnim elementima svoje pojavnosti. Monografija je vrijedan i do sada neobjavljen i sistematizirani korpus arhitekture franjevačkih crkava na hrvatskom dijelu istočne obale Jadrana do kraja 16. stoljeća. „Ovo je izvorni rad koji predstavlja važan doprinos razvoju povijesti umjetnosti, u kojemu sam, na jednome mjestu, kataloški analizirao sakralnu franjevačku arhitekturu hrvatskoga dijela istočne obale Jadrana izgrađenu do kraja 16. stoljeća. Ovako segmentirano djelo omogućuje sagledavanje ove arhitekture i u širem geografskom kontekstu, pa je njezin doseg još važniji“, istaknuo je autor dr. sc. Damir Demonja. Koncept predstavljen u monografiji popraćen je, osim brižljivim deskripcijama, i kvalitetnim prilozima koji čine: 1 zemljovid, 2 tablice, 45 arhitektonskih nacrta i 175 crno-bijelih fotografija. „Ovakvim katalogiziranjem svih spomenika, oni su smješteni u sustav tipoloških obrazaca koji oslikavaju pojedine modele, ali i uvjete koji su utjecali na prihvaćanje nekih postojećih predložaka, inovacije, te ograničenja koja su proizlazila iz specifičnih situacija provincijskih sredina. Sustavnost i preglednost ove knjige olakšava snalaženje u kompleksu franjevačke graditeljske baštine na hrvatskoj obali Jadrana“, nastavio je Demonja. Vrijednost monografije očituje se, osim u tipološkoj sistematizaciji, i u raspravi koja je predstavljena na kraju, a svojevrsni je osvrt umjesto zaključka te pruža komparativnu analizu u odnosu na ishodišta specifičnog arhitektonskog oblikovanja.
Ovom knjigom, kao i autorovom prethodnom, Arhitektura franjevačkih crkava u Istri (Puli, Poreču i Pazinu) i na otocima Kvarnerskog zaljeva (Krku, Cresu, Rabu i Pagu) do kraja 16. stoljeća, objavljenoj 2019. godine, kojoj je izdavač također Arheološki muzej Istre u Puli (zajedno s Institutom za razvoj i međunarodne odnose iz Zagreba) značajno će se olakšati daljnja monografska istraživanja, kao i širi uvid u temu, domaćim i inozemnim istraživačima franjevačke arhitektonske baštine do kraja 16. stoljeća.
Zaključno, dr. sc. Damir Demonja je kritičkim proučavanjem i komparativnim vrednovanjem uspio cjelovito prikazati djelovanje generacija majstora graditelja na izgradnji franjevačkih crkava na hrvatskoj obali do kraja 16. stoljeća. U knjizi je velikom erudicijom autora predstavljen sistematični i enciklopedijski pregled franjevačkih crkava raznih tipova, te ona predstavlja temeljni doprinos usmjeren izradi cjelovitog arhitektonskog kataloga prema europskom modelu. Istovremeno, mogla bi potaknuti izradu tematskih specijaliziranih kataloga kao i interese za kvalitetnijim očuvanjem i obnovom arhitektonskog nasljeđa.
Izdavanje knjige financijski su pomogli Ministarstvo znanosti i obrazovanja Republike Hrvatske i Ministarstvo kulture i medija Republike Hrvatske.
# # #
O autoru: Dr. sc. Damir Demonja je znanstveni savjetnik u trajnom zvanju zaposlen na Institutu za razvoj i međunarodne odnose (IRMO) u Zagrebu. Rođen je 1966. godine u Zagrebu, gdje se i školovao. Godine 1993. diplomirao je filozofiju i povijest umjetnosti na Filozofskom fakultetu Sveučilišta u Zagrebu, na kojem je magistrirao 1996. i doktorirao 2001. godine. Na Institutu za povijest umjetnosti (IPU) u Zagrebu radi od 1993. do 2001. godine, gdje je, između ostalog, bio voditelj vlastitog poticajnog projekta za najbolje i najperspektivnije znanstvene novake. Godine 2003. zaposlio se u Ministarstvu turizma Republike Hrvatske kao viši stručni savjetnik za međunarodnu bilateralnu i regionalnu suradnju, baveći se međunarodnom turističkom suradnjom, a potom kao viši stručni savjetnik za selektivne oblike turizma i razvojne projekte s područjem rada vezanim za kulturni i ruralni turizam te razvojne projekte kulturnog i ruralnog turizma. Od 2006. godine zaposlen je na Institutu za razvoj i međunarodne odnose (IRMO) u Zagrebu, u Odjelu za međunarodne gospodarske i političke odnose, sada u zvanju znanstvenog savjetnika u trajnom zvanju. Istraživački interesi dr. sc. Demonje obuhvaćaju široki raspon tema, no prije svega turizam i njegove posebne oblike, poglavito kulturni i ruralni turizam, različite aspekte/probleme turizma, te kulturno-povijesno nasljeđe u funkciji turizma. Osim istraživačkog rada na tim područjima/temama, sudjeluje u institutskim znanstveno-istraživačkim i tržišnim projektima. U sklopu rada u Institutu, sudjelovao je, samostalno ili kao do-autor izlaganja/referata/predavanja, na međunarodnim i domaćim konferencijama, radionicama i seminarima, autor je pet znanstvenih knjiga, te redovito objavljuje u inozemnim i domaćim znanstvenim i stručnim časopisima. Također, član je znanstvenih i organizacijskih odbora/vijeća međunarodnih znanstvenih konferencija, znanstveni recenzent međunarodnih interdisciplinarnih časopisa, član znanstvenih i uredničkih vijeća hrvatskih časopisa, te voditelji i koordinator više međunarodnih suradnji s fakultetima i institutima. Od rujna 2019. godine član je Znanstvenog vijeća za turizam i prostor Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti (HAZU).
Info:
AMI PRESS
by PRESS | Sep 5, 2021 | Konferencije, Muzeji, PRESS, SLO Narodni muzej Slovenije, Stručni, Susreti, U Europi
Metelkova
22. 9. – 24. 9. 2021
Mednarodna delavnica v Ljubljani
Delavnica je otvoritveni dogodek znanstvenega spremljevalnega programa predvidene mednarodne razstave o poznoantičnih višinskih naseljih Evrope. Obravnavala bo izvor, način in trajanje poselitve ter pomen teh najdišč. Vprašanja v zvezi z opredelitvijo naselij na vzpetinah in političnimi, socialnimi in gospodarskimi razmerami, ki so privedle do njihovega nastanka, so še posebej aktualna. Kako lahko opredelimo to vrsto naselja? Kateri so značilni topografski in arhitekturni elementi višinskih naselij? Kdo je odločil o njihovi ustanovitvi in bil odgovoren za njihovo načrtovanje, gradnjo in financiranje?
Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici, (fotografiji: Jože Hanc, Bojan Kostevc; grafika: Luka Klemenc)
Ta vprašanja že od začetka spodbujajo raziskovalne razprave in so del krovnih vprašanj, ki jih delavnica obravnava. Pomembno je zlasti kritično ovrednotiti modele, ki so prevladovali v preteklosti in so med drugim odvisni od razpoložljivih podatkov. Pomembna je tudi primerjava nacionalnih raziskovalnih tradicij in analiza vpliva takšnih interpretativnih pristopov. Po regionalni razdelitvi prispevkov od zahodne Evrope čez Alpe do Balkanskega polotoka bomo določili časovni in prostorski obseg naselij ter razpravljali o perspektivah nadaljnjih raziskav.
Program (167 KB)
Med 22. in 24. septembrom bo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani potekala mednarodna delavnica:
Namen in pomen: primerjalni pogled na poznoantična višinska naselja Evrope (Intentions and Meaning: A comparative view of Late Antique Hilltop sites in Europe)
Delavnica je otvoritveni dogodek znanstvenega spremljevalnega programa predvidene mednarodne razstave o poznoantičnih višinskih naseljih Evrope. Obravnavala bo izvor, način in trajanje poselitve ter pomen teh najdišč.
Več si lahko preberete na povezavi : https://www.nms.si/si/dogodki/2021/09/24/10724-Namen-in-pomen-primerjalni-pogled-na-poznoanticna-visinska-naselja-Evrope
Program delavnice: https://www.nms.si/si/files/default/dogodki/2021/visinska-naselja/program.pdf
Delavnice (22. in 23.9.2021) se lahko udeležite preko spleta. Vsak dan bo imel svojo Zoom povezavo. Potrebna je predhodna registracija. Po registraciji boste prejeli potrditveno elektronsko sporočilo z navodili in povezavo na delavnico.
Povezava za registracijo – 1. dan
22. september, 2021, 9:00-17:00
https://us06web.zoom.us/meeting/register/tZAuf-2hqD8vHNF49grYjeiUlxfGBoltBKx4
Povezava za registracijo – 2. dan
23. september, 2021, 9:00-17:30
https://us06web.zoom.us/meeting/register/tZUtde-qqT0vGdWAdS8cWpL49W_IjsS88QGl
Delavnica bo v angleškem jeziku.
O lokaciji
Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1, Ljubljana
Delavnica bo potekala v živo (z omejenim številom udeležencev oziroma skladno z navodili NIJZ) in virtualno. Prosimo, potrdite svojo udeležbo do 21. septembra 2021 na matic.zupan@nms.si. Prejeli boste povezavo za dostop.
Zasnova in organizacija
Daša Pavlovič, Orsolya Heinrich-Tamáska, Marcus Zagermann, Tina Milavec, Zvezdana Modrijan
Info:
NMSL PRESS
