by PRESS | Aug 8, 2024 | Arheološki muzej u Zagrebu, Izložbe, Muzeji, PRESS, U Hrvatskoj, Zagreb
U utorak, 25. lipnja 2024. godine s početkom u 19 sati u Arheološkom muzeju u Zagrebu održat će se otvorenje izložbe CITIUS, ALTIUS, FORTIUS – COMMUNITER. ANTIČKE I MODERNE OLIMPIJSKE IGRE.
Za posjetitelje izložba je otvorena od 26. lipnja do 31. kolovoza 2024. godine.
Olimpijskim motom, „Brže, više, jače – zajedno“, naslovljena izložba CITIUS, ALTIUS, FORTIUS – COMMUNITER. ANTIČKE I MODERNE OLIMPIJSKE IGRE posjetiteljima otkriva povijest i značaj Olimpijskih igara, slaveći sve sudionike, kako antičke tako i naše suvremenike. Poticaj za postavljanje izložbe je održavanje XXXIII. Olimpijskih igara u Parizu.
Izložba CITIUS, ALTIUS, FORTIUS – COMMUNITER. ANTIČKE I MODERNE OLIMPIJSKE IGRE je nastala u organizaciji Arheološkog muzeja u Zagrebu, Hrvatskog športskog muzeja, Hrvatskog olimpijskog odbora i Hrvatske olimpijske akademije.
Olimpijske igre povezuju ljude i pružaju pozornicu talentiranim sportašima koji na Olimpijskim igrama pokazuju svoju snagu, vještine, brzinu i spretnost.
Drevne Olimpijske igre održavale su se svake četvrte godine u Olimpiji, skromnoj dolini u jugozapadnoj Grčkoj. Olimpija nije bila metropola, već svetište s osnovnim sportskim objektima, a unatoč skromnosti lokacije, Olimpijske igre stekle su veliki prestiž. Prema tradiciji, igre su počele 776. pr. Kr., iako je točan datum upitan, a podrijetlo im je religijsko. Ime „Olimpija“ dolazi od Zeusa Olimpijskog, vrhovnog grčkog boga. Arheološka istraživanja otkrila su oltare posvećene raznim božanstvima, svojevrsni magnet za hodočasnike. Religijski značaj potaknuo je prvotna atletska natjecanja koje su organizirali hodočasnici, a tijekom vremena mnogi su dolazili zbog ljubavi prema sportu. Stadion se prvotno sastojao od pješčane staze okružene travnatim nasipom za gledatelje i mramornim sjedalima za suce.
Dolaskom Rimljana od 146. pr. Kr. Igre su postale ovisne o volji vladara. Društvene promjene, prirodne katastrofe i uspon kršćanstva pridonijeli su njihovom opadanju. Igre su se prestale održavati pod carevima Teodozijem I. i Teodozijem II., koji su zabranili poganske kultove i naredili uništenje grčkih hramova.
Ideja o obnovi Olimpijskih igara pojavila se nakon otkrića antičke Olimpije 1766. godine. U raznim zemljama, posebno Njemačkoj, Skandinaviji, Velikoj Britaniji, SAD-u i Grčkoj, natjecanje se nastojalo oživjeti. Međutim, te aktivnosti ostale su lokalnog značaja sve do pojave Pierrea de Coubertina, francuskog plemića, pedagoga i povjesničara. Coubertin je vjerovao da društvene i tehnološke promjene kraja 19. stoljeća zahtijevaju novog čovjeka. Prepoznao je veliku ulogu sporta u obrazovanju, posebno inspiriran britanskim školskim sustavom. Osmislio je filozofiju olimpizma i pokrenuo moderni olimpijski pokret. Glavna ideja olimpizma je da se sportom može uspostaviti altruističko društvo puno životne radosti, hrabrosti, napretka i mira među narodima.
Na kongresu u Parizu 23. lipnja 1894., Coubertin je osnovao Međunarodni olimpijski odbor (MOO). Dogovoreno je da se prve moderne Olimpijske igre održe dvije godine poslije u Ateni.
„Olimpizam je filozofija života i način življenja koji se temelji na poštovanju ljudskog dostojanstva i univerzalnih etičkih principa.“
— Olimpijska povelja (Pierre de Coubertin)
U duhu izreke mens sana in corpore sano (zdrav duh u zdravom tijelu) onima kojima je potrebna inspiracija, izložba nudi putovanje kroz povijest i ističe trajnu vrijednost sporta kao sredstva za osobni i društveni razvoj. Stoga, pozivamo sve sportaše, amatere i profesionalce, da istraže fascinaciju Olimpijskim igrama i inspiriraju se njihovim duhom.
Impresum
Organizatori: Arheološki muzej u Zagrebu, Hrvatski športski muzej, Hrvatski olimpijski odbor, Hrvatska olimpijska akademija
Autori izložbe: Nina Gostinski (Arheološki muzej u Zagrebu), Porin Šćukanec Rezniček, (Arheološki muzej u Zagrebu), Ana Popovčić (Hrvatska olimpijska akademija), Petra Husain Pustaj (Hrvatski športski muzej), Marijan Sutlović (Hrvatski športski muzej), Ana Wild, (Hrvatski športski muzej)
Predmete na izložbi ustupili su: Arheološki muzej u Zagrebu, Hrvatski športski muzej, Gliptoteka Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, Ministarstvo kulture i medija Republike Hrvatske, Međunarodni olimpijski odbor
Suorganizatori: Veleposlanstvo Francuske Republike, Francuski institut u Hrvatskoj, Veleposlanstvo Helenske Republike
Izložba CITIUS, ALTIUS, FORTIUS – COMMUNITER: ANTIČKE I MODERNE OLIMPIJSKE IGRE realizirana je uz financijsku potporu Ministarstva kulture i medija Republike Hrvatske i Grada Zagreba
AMZ PRESS
by PRESS | Jun 12, 2024 | Arheološki muzej Zadar, Manifestacije, Muzeji, Popularni, PRESS, Susreti, U Hrvatskoj, Zadar
Od 14 – 16. lipnja 2024. godine Arheološki muzej Zadar organizira veliku manifestaciju pod nazivom `TEMPUS FUGIT`, povodom proslave 10. obljetnice stalnog postava antike i Europskih dana arheologije, koji se u tom periodu održavaju diljem Hrvatske i Europe.
Pripremili smo bogati program koji se sastoji od niza stručnih predavanja, izložbi, radionica za odrasle i djecu, prezentacije rimske kuhinje, izrade antičkih frizura, antičke igre i gladijatorske borbe, s ciljem popularizacije arheologije te upoznavanja publike sa svakidašnjim životom stanovnika antičkog Jadera, njihovim običajima i kulturom.
Program će se odvijati u prostorijama Arheološkog muzeja Zadar i na Forumu ispred muzeja, te je sufinanciran sredstvima Ministarstva kulture i medija, vlastitim sredstvima, te sredstvima Turističke zajednice grada Zadra.
PROGRAM MANIFESTACIJE ´TEMPUS FUGIT´:
Petak 14.6.2024.
Mjesto održavanja stalni postav Arheološkog muzeja Zadar
11:00 – 13:00 – Okrugli stol povodom 10. obljetnice stalnog postava antike.
Izlagači: dr. sc. Kornelija A. Giunio muzejska savjetnica AmZd, Marina Brkić i Donata Smokrović voditeljice Odjela za marketing i odnosa s javnošću AmZd, arhitekti Igor Pedišić i Iva Letilović, prof. Siniša Bizjak sa Umjetničke akademije Sveučilišta u Splitu, prof. dr. Vlasta Ćosović sa PMF-a Sveučilišta u Zagrebu
13:00 – 14:00 – Izložba fotografija ´Novo ruho´ Konzervatorsko-restauratorski radovi na kamenim spomenicima antičkog postava, autorica viša konzervatorica-restauratorica Martina Rajzl, Arheološki muzej Zadar
Mjesto održavanja Forum u Zadru
18:00 – 19:30 – Izrada antičkih frizura, učenici Obrtničke škole Gojka Matuline u Zadru
18:30 – 20:00 – Oslikavanje rimske freske na platnu, učenici Privatne osnovne škole Nova Zadar, voditelj profesor Tomislav Bišćan
18:30 – 20:00 – Izrada antičkog nakita od gline, učenici Škole primijenjene umjetnosti i dizajna Zadar, voditeljica Lea Ljuba Kocijan
19:30 – 20:00 – Prezentacija izrade antičkog kozmetičkog preparata, voditeljica: izv. prof. dr. sc. Diana Sorić, odjel za filologiju Sveučilišta u Zadru
*18:00 – 22:00 – Radionica izrade suvenira za djecu, autor: muzejski tehničar Frane Šunić Arheološki muzej Zadar, voditeljice: Marijana Šušak i Anđela Buljubašić
*18:00 – 22:00 – Prezentacija antičkih društvenih igara, autori: Anamarija Eterović i Berislav Štefanac Muzej antičkog stakla u Zadru, voditelj: Dario Poznić
*18:00 – 22:00 – Štandovi s degustacijom i prodajom vina OPG Odžaković, maslinovog ulja OPG DEMO, srebrnog nakita AGart, Dalnature eteričnih ulja, hidrolata i sapuna
Subota, 15.6. 2024.
Mjesto održavanja lapidarij Arheološkog muzeja Zadar
20:00 – 21:00 – Prezentacija kulinarskih i prehrambenih običaja starih Rimljana, autorica: doc.dr.sc. Ankica Bralić Petković, Odjel za filologiju Sveučilišta u Zadru
20:00 – 21:00 – Izložba `Veni Vidi Gustavi`, autorica: muzejska savjetnica Timka Alihodžić, Arheološki muzej Zadar
Mjesto održavanja Forum u Zadru
18:00 – 22:00 – Prezentacija rimske vojne opreme i gladijatorske igre, studenti Odjela za arheologiju Sveučilišta u Zadru, voditelj: Domagoj Marić
19:00 – 20:00 –Animacija na štulama, izvođačica Mirela Milat
21:00 – 22:00- Izvedba vatreni show, izvođačica Acrofunkers
*18:00 – 22:00 – Radionica izrade suvenira za djecu, autor: muzejski tehničar Frane Šunić Arheološki muzej Zadar, voditeljice: Marijana Šušak i Anđela Buljubašić
*18:00 – 22:00 – Prezentacija antičkih društvenih igara, autori: Anamarija Eterović i Berislav Štefanac Muzej antičkog stakla u Zadru, voditelj: Dario Poznić
*18:00 – 22:00 – Štandovi s degustacijom i prodajom vina OPG Odžaković, maslinovog ulja OPG DEMO, srebrnog nakita AGart, Dalnature eteričnih ulja, hidrolata i sapuna
Nedjelja 16.6.2024.
Mjesto održavanja lapidarij Arheološkog muzeja Zadar
18:00 – 20:00 – Radionica izrade mozaika, voditelj: Matko Kezele, mozaičar i restaurator
Mjesto održavanja Forum u Zadru
19:00 – 20:30 – Izrada antičkih frizura, Frizerski salon IDEA, Zadar
19:00 – 20:30 – Radionica izrade keramike, voditeljica: viša konzervatorica-restauratorica Zdenka Vrgoč, Međunarodni centar za podvodnu arheologiju u Zadru
20:30 – 22.00 – Interaktivna predstava ´Dolazak Cara i Carice u Jader´, Dioklecijanova legija Udruga za promicanje antičke kulturne baštine iz Splita
*18:00 – 22:00 – Radionica izrade suvenira za djecu, autor: muzejski tehničar Frane Šunić Arheološki muzej Zadar, voditeljice: Marijana Šušak i Anđela Buljubašić
*18:00 – 22:00 – Prezentacija antičkih društvenih igara, autori: Anamarija Eterović i Berislav Štefanac Muzej antičkog stakla u Zadru, voditelj: Dario Poznić
*18:00 – 22:00 – Štandovi s degustacijom i prodajom vina OPG Odžaković, maslinovog ulja OPG DEMO, srebrnog nakita AGart, Dalnature eteričnih ulja, hidrolata i sapuna
[AMZD PRESS]
by PRESS | Jun 11, 2024 | Arheološki muzej Istre, Izložbe, Muzeji, PRESS, Pula, U Hrvatskoj
U Rimskom je Carstvu održavanje higijene, odnosno kupanje i odlazak u kupelji (thermae i balnea) bio važan ritual za sve slojeve društva. Bila je to neka vrsta društvene aktivnosti, a kupelji su bile i žarišna točka gradskog života. Mnogi antički pisci i pjesnici (Plaut, Plutarh, Ciceron, Plinije St. i Ml., Juvenal, Marcijal, Seneka…) donose podatke o kupeljima, ali ponajviše zanimljive anegdote koje su se odvijale
u tim građevinama. Rimske kupelji bile su mjesto za kupanje, relaksaciju, druženje, ali i mnogo više od toga. Izgrađene su u velikom broju diljem Rimskog Carstva, od Italije do istočnih provincija, od Britanije do Sjeverne Afrike. Razlikuju se privatne i javne gradnje. Bilo da su privatne ili javne, mogle su biti veoma raskošne, kao što su primjerice Trajanove, Karakaline i Dioklecijanove carske terme u Rimu te Hadrijanove
kupelji u Lepcis Magni).
Građevine su uobičajeno slijedile sličnu prostornu shemu koja je ponajprije bila vezana uz tehničke razloge povezane uz protok toplog zraka odnosno uz sustav grijanja, a to je ujedno i olakšavalo snalaženje kupača koji su ih mogli posjećivati u različitim gradovima diljem Carstva. Naime, standardan slijed prostorija bio je tepidarij – kaldarij – frigidarij, gdje je kaldarij imao najvišu temperaturu zraka i poda prostorije.
U kupelji se odlazilo s neizostavnom opremom koju su posjetitelji nosili sa sobom. Važan dio tog toaletnog pribora kod muškaraca i žena činili su aribali i strigili. Nošeni su zajedno na brončanom lančiću ili dršku ovješeni o zapešće ili pojas kupača. Aribali su mogli biti metalni ili stakleni i u njima su se čuvala razna dragocjena ulja koja su se nanosila na tijelo nakon uklanjanja odjeće u svlačionici, a prije odlaska u vježbalište.
Nakon znojenja u lakonikumu ili sudatoriumu, posjetitelj je mogao ići u
posebnu sobu (destrictarium) u kojoj je strigilom skidao, strugao nečistoće s tijela. Opetovano nanošenje ulja na tijelo je bilo uobičajeno. Dakle, osim prije vježbanja, ulje se nanosilo tijekom boravka u kupeljima te na samom kraju kada je često bilo popraćeno i masažom kao završnim ritualom kupanja. Nakon masaže tijelo se naknadno strigilom čistilo od nečistoća.
U “Prozoru u prošlost” izložena su dva aribala – staklene bočice za ulja ili mirise – te četiri brončana strugača tijela okačena na obruč, te još jedan strugač kojemu nedostaje drška.
Autorica izložbe je Aska Šopar, a dizajner postava Vjeran Juhas.
AMI PRESS
by PRESS | Jun 11, 2024 | Arheološki muzej Narona, Izložbe, Muzeji, Narona, PRESS, U Hrvatskoj
Arheološki muzej Narona Vas poziva u četvrtak 6. lipnja 2024. g. u 20:00 na otvorenje izložbe Arheološko blago Cetine u Arheološki muzej Narona, Naronski trg 6, Vid.
Arheološko blago Cetine je zajednička izložba Muzeja triljskog kraja i Muzeja Cetinske krajine – Sinj. Autorice izložbe su arheologinje Sanje Budić Leto i Dariea Domazet. Cilj izložbe je javnosti prezentirati nalaze koji proizlaze iz korita rijeke, a čuvaju se u fundusima muzeja u Trilju i Sinju. Navedeni su pokretni nalazi samo dio „blaga“ jer pravo bogatstvo leži u spoznajama i saznanjima o stanovnicima Cetinske krajine u kasnom brončanom i ranom željeznom dobu – Delmatima.
Izložba je podijeljena u nekoliko tema koje čine cjelinu te govore o načinu života prapovijesnih zajednica, delmatskom ratniku i sukobima s Rimom, njihovim vjerovanjima i običajima te bitnim geostrateškim odrednicama. Eksponati su popraćeni suvremenim vizualnim pomagalima i fotorealističnim vizualizacijama koje je za potrebe izložbe izradila tvrtka Simpert iz Slavonskog Broda i Fotobrk iz Sinja.
Gostovanje ove zanimljive izložbe u Vidu omogućili su Ministarstvo kulture i medija Republike Hrvatske i Dubrovačko-neretvanska županija.
Izložba će za javnost ostati otvorena do 9. rujna 2024. godine.
AMN PRESS
by PRESS | Jun 11, 2024 | PRESS, Regija, Slovenija
Znani so dobitniki arheoloških odličij za leto 2023
Znani so dobitniki arheoloških odličij za leto 2023, ki jih od leta 1996 podeljuje Slovensko arheološko društvo. Komisija za nagrade SAD je letos najvišje priznanje, nagrado za življenjsko delo, podelila dr. Sneži Tecco Hvala, večkrat nagrajeni znanstveni sodelavki ZRC SAZU, za vrhunske raziskovalne dosežke na področju arheologije. Z inovativnimi pristopi na podlagi natančnih raziskovalnih postopkov in trdnih argumentov je v marsičem poglobila vedenje o preteklosti slovenskega prostora. Z nesebičnim uredniškim delom pa je tudi pripomogla h kakovostni predstavitvi spoznanj številnih slovenskih arheologov. Komisija za nagrade SAD je podelila dve priznanji za izjemne enkratne dosežke v arheologiji in eno zahvalno listino.
Obrazložitev priznanj Slovenskega arheološkega društva za leto 2023
Najvišje priznanje, nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo za leto 2023, prejme dr. Sneža Tecco Hvala, večkrat nagrajena višja znanstvena sodelavka na ZRC SAZU.
Dr. Sneža Tecco Hvala se je na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU štiri desetletja posvečala raziskavam kulturnih pojavov in procesov v starejši železni dobi na ozemlju Slovenije in v širšem prostoru vzhodnih Alp, zahodnega Balkana in Caput Adriae. Zanimajo jo nadregionalne povezave, družbena struktura, poselitev in prostorska informatika.
V devetdesetih je skupaj z Janezom Dularjem zasnovala in postavila ARKAS, Arheološki kataster Slovenije, podatkovno zbirko arheoloških najdišč Slovenije, ki jo je skupaj s sodelavci Inštituta za arheologijo iz analogne prestavila v digitalno obliko.
Vselej je tudi razumela pomembnost osnovnih objav fondov najdišč ter jih vzpodbujala na vsakem koraku in pri številnih objavah tudi sodelovala. Naj omenimo le publikacije Olorisa pri Dolnjem Lakošu, Magdalenske gore Molnika in Mosta na Soči. Skupaj s sodelavci je pod vodstvom Janeza Dularja raziskovala železnodobno poselitev Dolenjske, obravnavano v mnogih znanstvenih člankih in monografskih objavah.
Zgodaj se je zavedala vloge interdisciplinarnosti v sodobnih raziskavah. Na tem področju njenega dela je bilo pomembno sodelovanje s takratnim Inštitutom za prostorske študije ZRC SAZU. S sodelavci je orala ledino z novimi metodami in orodji geografskega informacijskega sistema v arheologiji, v času, ko se je zanimanje za GIS šele začenjalo.
Poleg raziskovalnih rezultatov pa je za celotno slovensko arheologijo pomembno tudi njeno obsežno uredniško delo. Med letoma 2013 in 2022 si je kot glavna urednica osrednje slovenske arheološke znanstvene revije Arheološki vestnik prizadevala za dvig kakovosti slovenskega arheološkega tiska, poskrbela je za dostopnost revije na spletu in tako za široko dostopnost rezultatov slovenske arheološke dediščine.
Sneža Tecco Hvala je z novimi in inovativnimi pristopi na podlagi natančnih raziskovalnih postopkov in trdnih argumentov v marsičem poglobila vedenje o preteklosti slovenskega prostora. Z nesebičnim uredniškim delom pa je tudi pripomogla h kakovostni predstavitvi spoznanj številnih slovenskih arheologov.
Priznanje Slovenskega arheološkega društva za izjemen dosežek v letu 2023 prejme razstava Čivki iz preteklosti (Tweets from the Past), ki je slovensko arheologijo odlično zastopala v okviru spremljevalnega programa enega največjih kulturnih dogodkov na svetu, na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu.
Pri razstavi se je povezalo deset slovenskih muzejev, 22 kustosinj in kustosov, ki so pod vodstvom dr. Daše Pavlovič pripravili skupno razstavo slovenske arheološke dediščine Čivki iz preteklosti. V Arheološkem muzeju Frankfurt so predstavili 110 originalnih arheoloških predmetov iz obdobji od paleolitika do novega veka, razstava pa spada med večje slovenske arheološke razstave, ki so gostovale v tujini, njen osnovni namen je bil predstaviti bogato in raznoliko arheološko dediščino Slovenije in skozi le-to pripovedovati zgodbe o nastanku in oblikovanju identitete slovenskega prostora.
Arheološke raziskave zadnjih desetletji so na področju človeškega kognitivnega razvoja omogočile presenetljiva spoznanja in spremenila močno zakoreninjena stara vedenja. Pri novih spoznanjih na področju človekovega kognitivnega razvoja je pomembno prispevala tudi slovenska arheologija, denimo, z neandertalčevo piščaljo iz Divjih bab se je postavila na svetovni zemljevid starejše kamene dobe in arheološke znanosti. Leta 2025 bo minilo 30 let od odkritja najstarejšega glasbila.
Podnaslov razstave, Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede, pojasnjuje izbiro treh specifičnih vrst predstavljenih predmetov. Prvi so povezani z zvokom, od piščali iz kosti jamskega medveda do novoveških drumlic. Drugi so simbolni predmeti, na primer kipci antičnih bogov in predmeti z vgraviranimi astralnimi simboli. Tretji so povezani z zapisanimi besedami; predstavljeni so primeri venetskih napisov, imena lokalnih božanstev, antična miniaturna knjižica in grafiti.
Tovrstni predmeti nam odstirajo globljo dimenzijo človekove duhovnosti, sporazumevanja, zabave ter nekdanjega pojasnjevanja in osmišljanja sveta. So neizpodbitni kazalci razvoja človeške ustvarjalnosti, ki je vodil do enega njenih vrhuncev – knjige.
V produkciji Narodnega muzeja Slovenije je nastal tudi kratki film, ki je obiskovalcem omogočal vpogled v zakulisje nastajanja razstave. Lahko so pogledali v konservatorsko delavnico, v skrbno varovan arheološki depo ali v fotografski atelje muzeja.
Razstavo spremlja obsežen katalog petindvajsetih avtorjev z bogatim slikovnim gradivom, ki ga je uredila dr. Daša Pavlovič.
Priznanje Slovenskega arheološkega društva za izjemen dosežek v letu 2023 prejme dr. Anja Ragolič za monografijo o nagrobnih spomenikih Poetovione (Poetovio: römische Grabdenkmäler. Situla 46: Inscriptiones Latinae Sloveniae 2/1).
Dr. Anja Ragolič v knjigo Poetovio: römische Grabdenkmäler vložila zelo veliko truda z dolgoletnim zbiranjem podatkov o napisih z nagrobnikov iz antične Petovione (Ptuja), ki je bila najprej strateško važen legijski tabor v provinci Panoniji, od Trajana dalje pa zelo pomembna rimska kolonija in eno od štirih rimskih mest v Sloveniji, poleg Emone (Ljubljane), Celeje (Celja) in Nevioduna (Drnovega pri Krškem).
Avtorica se je v knjigi med drugim poglobila v definiranje teritorija, predvsem pa se je posvetila komentiranju razpoložljivega arheološkega in epigrafskega gradiva, ki osvetljuje zgodovino prebivalcev Petovione, tako pripadnikov rimske vojske kot civilnega prebivalstva.
Osrednji del knjige predstavlja katalog spomenikov z nagrobnimi napisi; vsak napis je glede na vsebino skrbno komentiran z različnih vidikov, avtorica obravnava v napisih omenjene vojaške enote, posameznike, ki so opravljali različne funkcije v mestni upravi, predvsem pa se posveča imenom umrlih oseb. Rimska družba je bila zelo razslojena, v Petovioni so bili najdeni tako nagrobniki rimskih državljanov iz višjih slojev, ki so imeli dve ali tri imena, predvsem družinsko in osebno, včasih pa tudi prvo ime (praenomen). Dokumentirani so tudi prebivalci z le enim osebnim imenom, tako imenovani peregrini brez rimskega državljanstva, ki so bili deloma potomci predrimskega prebivalstva Petovione. Določen odstotek prebivalcev so predstavljali osvobojenci, torej nekdanji sužnji, ki so bili neredko premožni in so opravljali pomembne funkcije v okviru cesarskega in drugih kultov. Na nagrobnih spomenikih so omenjeni tudi sužnji, predvsem tisti, ki so uživali naklonjenost gospodarjev. Avtorica se je med drugim v veliki meri posvetila onomastiki, torej komentiranju imen prebivalstva, ki so nemalokrat zelo izpovedna.
Knjiga, ki je izšla v zbirki Situla pri Narodnem muzeju Slovenije, vsebuje tudi kakovostne fotografije nagrobnih spomenikov in je nedvomno izjemno pomemben doprinos k poznavanju tako arheologije kot antične zgodovine severovzhodne Slovenije.
Zahvalno listino Slovenskega arheološkega za leto 2023 prejme Vinko Gradišar za večletno populariziranje arheološkega najdišča Otok pri Dobravi, nekdanjemu srednjeveškemu trgu Gutenwerd.
Gospod Vinko Gradišar, domačin z Otoka pri Dobravi, je želel obuditi znanja tako domačinov kot tudi širše skupnosti za arheološko najdišče na Otoku in s tem krepiti zavedanje o pomenu arheološke dediščine.
Prizadeval si je in si še vnaprej za povezovanje obeh občin, ki sta pri tem udeleženi, Občine Šentjernej, na ozemlju katere leži najdišče, in Občine Škocjan, na ozemlju katere je najdišče nekoč ležalo, in kjer se je iz srednjeveškega Gutenwerda ohranila le še cerkev sv. Nikolaja. Gospod Gradišar je pri različnih dogodkih prav tako pomagal organizirati sodelovanje stroke, ZVKDS, OE Novo mesto, nenazadnje pa tudi z lastniki travnikov, njiv in sadovnjaka na Otoku, kjer je nekoč stal Gutenwerd. Dovolili in podprli so tudi nove terenske preglede najdišča, ki so jih leta 2021 izvedli študenti Oddelka za arheologijo FF UL pod vodstvom dr. Katarine Katje Predovnik. V sodelovanju z Občino Šentjernej in Župnijo Škocjan ter ZVKDS, OE Novo mesto so leta 2023 postavil informativni tabli, ki predstavljata Gutenwerd kot pomembno kulturno dediščino.
Gospod Vinko Gradišar je tudi dejavno spremljal nastajanje razstave Nekoč je bil Gutenwerd, ki so jo v Narodnem muzeju Slovenije, pod vodstvom dr. Tomaža Nebergoja odprli konec januarja in bo na ogled vse do 3. novembra 2024.
Lepo vabljeni, da se nagrajencem pridružite v torek, 11. 6. 2024, ob 16. uri v ljubljanskem Mestnem muzeju. Z vami bodo tudi letošnji dobitniki odličij SAD. Lepo prosimo, da dobitnike odličij SAD objavite po razglasitvi, in sicer jutri, 11. 6. 2024, po 16. uri.
Jutri in v sredo, 12. 6. 2024, bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled tudi razstava 100 let študija arheologije na Filozofski fakulteti UL.
Komisije za nagrado in priznanja SAD
Uroš Bavec, Matija Črešnar (predsednik), Boštjan Laharnar
SAD PRESS
