U Muzejsko – galerijskom prostoru Sveta Srca u Puli otvorena je dragocjena arheološka izložba naziva „Avari i Slaveni južno od Drave“.
Ovom izložbom preko bogatog izbora raznolikih i vrijednih arheoloških predmeta prikazane su posjetiteljima spoznaje o dvjema populacijama: Avarima i Slavenima.
Vrijedna građa izložena na izložbi potječe iz fundusa brojnih hrvatskih muzeja ali i iz privatnih zbirki, no na izložbi se kroz pisanu riječ i kvalitetne fotografije može saznati i o ostalim vrijednim predmetima koji potječu s tla Hrvatske a koji su pohranjeni u inozemnim muzejima.
Moguće je vidjeti lijepe i posebno odabrane primjerke nakita te i druge predmete poput: ratničke opreme, poljoprivrednog alata, keramičke posude i koštane predmete.
Među izloženim predmetima nalazi se i tzv. blago iz Čađavice, skupina slučajno pronađenih nakitnih i drugih predmeta izrađenih od srebra.
Pozivamo Vas na razgledavanje izložbe uz stručno vodstvo u sljedećim terminima:
-22. srpnja (četvrtak), s početkom u 19 sati:
-17. i 31. srpnja (subota), s početkom u 9 sati
Ukupno trajanje stručnog vodstva po izložbi je: 45 min.
RADNO VRIJEME MUZEJSKO-GALERIJSKOG PROSTORA SVETA SRCA JE: svaki dan od 9 do 22 sata.
POSJET IZLOŽBI UZ STRUČNO VODSTVO JE BESPLATAN.
IZLOŽBU JE MOGUĆE RAZGLEDATI DO: 19. 9. 2021.
VAŽNE NAPOMENE:
Napominjemo da su svi prilikom posjeta izložbi dužni pridržavati se epidemioloških mjera i nositi zaštitne maske.
Kako bi se izbjeglo preklapanje grupa, a sukladno preporukama, te zbog ograničenog broja posjetitelja po grupi, molimo da Vaš dolazak najavite na mail:
POČETNA KONFERENCIJA PROJEKTA „KK.06.1.1.05.0003 – Konzervacija i rekonstrukcija Malog rimskog kazališta – Pula“ I MEDIJSKO PREDSTAVLJANJE POČETKA RADOVA na Malom rimskom kazalištu u Puli 16.06.2021. u 12:00 sati.
Medijsko predstavaljanje održat će se u novouređenoj zgradi Arheološkog muzeja Istre na prvom katu. Ulaz u zgradu bit će moguć kroz Dvojna vrata.
Predstavljanju će prisustvovati predstavnici Grada Pule gradonačelnik Filip Zoričić i voditelj Odsjeka za provedbu ITU mehanizma Damir Prhat, predstavnica Ministarstva kulture i medija Nataša Nefat, konzervatorica viša savjetnica, predstavnik ING-GRAD-a Stjepan Antolović, pomoćnica ravnatelja SAFU Matea Radić, predstavnica TZ Grada Pule Marinela Kolić i ravnatelj Arheološkog muzeja Istre Darko Komšo.
U okviru mehanizma integriranih teritorijalnih ulaganja Pula, u sklopu otvorenog poziva „Revitalizacija kulturne baštine u urbanom području Pula”, Arheološkom muzeju Istre odobren je za sufinanciranje projekt: “Konzervacija i rekonstrukcija Malog rimskog kazališta – Pula”, iz Europskog fonda za regionalni razvoj.
Malo rimsko kazalište jedan je od najvećih i najznačajnijih antičkih spomenika grada Pule. Do prije desetak godina koristilo se kao jedno od glavnih gradskih mjesta za održavanje kulturnih aktivnosti, ali se zbog oštećenosti prestalo koristiti. Arheološki ostaci Malog rimskog kazališta nalaze se u središtu Pule, na istočnoj padini Kaštela. Trenutno nije turistički valorizirano i nije u funkciji razvoja. Građevinska čestica bogata je arheološkim ostacima nekadašnjeg kazališta koji su djelomično rekonstruirani i konzervirani u drugoj polovici 20. stoljeća. U središtu lokacije nalazi se kaskadno isklesana živa stijena na koju su se polagali kameni blokovi nekadašnjeg kazališta. Taj dio terena posjeduje visoku ambijentalnu i povijesnu vrijednost.
Opći cilj konzervacije, restauracije i djelomične rekonstrukcije originalnih dijelova Malog rimskog kazališta je očuvanje i revitalizacija kulturne baštine iz antičke povijesti Pule kako bi se osigurala visoka razina kulturološke integriranosti te baštine u život sadašnjih i budućih generacija stanovnika grada Pule, Istre i šire od toga te povećavala prepoznatljivost i jedinstvenost ovog područja kroz zajedničku baštinsku platformu temeljenu na nizu lokaliteta i spomenika kulture iz antičkih vremena.
Projektom rekonstrukcije Malog rimskoga kazališta izvršit će se parcijalna obnova tribina nekadašnjeg kazališta kako bi se očuvala i revitalizirala iznimna lokacija kulturne baštine koja je trenutno zatvorena za posjet i kulturne manifestacije zbog lošeg stanja te se trenutno ne posjećuje i predstavlja potencijalno opasno područje.
U suradnji s partnerskom institucijom na projektu – TZ Grada Pule tijekom 2022. na području RH i inozemstva provesti će se promotivne i marketinške aktivnosti s ciljem prezentacije destinacije i kulturne baštine.
U sklopu provođenja građevinskih radova, rekonstruirat će se:
– dio tribine u skladu s originalnim kazalištem, od modernih materijala;
– pristupni putevi kazališta će se povezati sa zgradom Arheološkog muzeja Istre s jedne strane te Pomorskim i povijesnim muzejom Istre s druge strane;
– mreža pristupnih puteva, obogaćena informativnim i multimedijalnim pločama.
Nakon završetka projekta, Malo rimsko kazalište bit će prepoznatljivo kao primjer izvrsnosti u konzervaciji i rekonstrukciji kulturnih dobara što je primarni cilj, ali i kao održivi projekt otvaranja značajnog kulturno-povijesnog nasljeđa prema korisnicima, u kontroliranom korištenju za potrebe učenja, inovacija i poticanja svijesti o konceptu održivog gospodarenja poviješću za potrebe budućnosti.
Projektne aktivnosti u rekonstruiranom Malom rimskom kazalištu izravno će doprinositi povećanju broja posjetitelja, povećanju zapošljavanja i povećanju broja novoosnovanih subjekata gospodarstva. Krajnji učinci provedbe projekta doprinose uspješnoj integraciji kulturne baštine u turističku ponudu grada Pule, županije i Hrvatske u cjelini. Provedbom projekta stvara se zaokružena cjelina uređenog kulturno-povijesnog prostora usklađenog s potrebama modernog urbanog razvoja te se otvaraju mogućnosti za razvijanje povezanih manifestacija, kulturno-umjetničkih produkcija, turističkih atrakcija i sličnih proizvoda i usluga koji povećavaju zapošljivost, održivost i generiraju dobrobit zajednice.
Projekt je integriran s drugim projektima koji su predstavljeni za isti specifični cilj 6c1, a odnose se na uređenje Pulskog fortifikacijskog sustava i rekonstrukciju zgrade Arheološkog muzeja Istre.
Ukupna vrijednost projekta nakon provedene javne nabave iznosi 25.444.403,09 kn, a sufinancira se iznosom od 8.500.000,00 kn, u okviru Operativnog programa “Konkurentnost i kohezija 2014.-2020.”, kroz specifični cilj programa “Povećanje zapošljavanja i turističkih izdataka kroz unaprjeđenje kulturne baštine”.
Projekt se provodi u razdoblju od 15.01.2020 do 15.02.2022., u partnerstvu s Turističkom zajednicom grada Pule. Od izuzetnog je interesa i važnosti za grad Pulu, a financira se iz sljedećih izvora:
– iz sredstava ITU mehanizma – dodijeljeno 8.500.000,00 kn;
– iz vlastitih sredstava Turističke zajednice grada Pule – 165.000,00 kn;
– iz vlastitih sredstava Arheološkog muzeja Istre – razlika do ukupne vrijednosti projekta 16.779.403,09 kn.
Po okončanju projekta, Malo rimsko kazalište će se početi koristiti kao obnovljeni kulturno-povijesni spomenik. U njemu će se održavati međunarodni festival antičkog teatra DRAMA MEDITERANA, čije se osnivanje planira u suradnji s Istarskim narodnim kazalištem, zatim programi Pulskog filmskog festivala, te druge kulturne manifestacije. Malo rimsko kazalište tako će postati mjesto prožimanja spomeničke baštine, kulture i turizma.
Uređeno Malo rimsko kazalište te njegova integracija s adaptiranom i dograđenom zgradom Arheološkog muzeja Istre koja u sebi inkorporira multimedijalnu staklenu fasadu, novi stalni postav, lapidarij i uređeni okoliš sa uklopljenim arheološkim nalazima predstavljati će izuzetan doprinos kulturnoj i turističkoj ponudi grada Pule, Istre i cijele Hrvatske.
Završetkom ovih projekata Republika Hrvatska će dobiti impozantan i jedinstveni muzejsko-spomenički spoj i novi vrlo atraktivan povijesni spomenik s izuzetnim mogućnostima kulturne nadogradnje.
Pridružite se nam na nepozabnem doživetju, ko bomo med kolesarjenjem po krožni arheološki poti spoznavali 2000 let staro dediščino Ljubljane. Odkrijte skrivnosti nekdanjega rimskega mesta ter se na nepozabnem kolesarsko-antičnem izletu spoznajte z življenjem in prebivalci naše rimske prababice – Emone.
Kolesarske dogodke bomo izvedli:
v torek, 1. junija, ob 17.00 – [vsa mesta so že zasedena]
v torek, 22. junija, ob 17.00
v soboto, 18. septembra, ob 10.00
v soboto, 16. oktobra, ob 10.00
Zbirno mesto: Mestni muzej Ljubljana
Cena je 8,00 € / osebo, znižano 6,00 € / osebo, družine 18,00 €
ZLATA SLED Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem
Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana
21. 6. 2021–2. 5. 2022
LJUBLJANA – Narodni muzej Slovenije v okviru praznovanja 200-letnice prvega muzeja na Slovenskem vabi na osrednjo razstavo Zlata sled, ki bo v muzejskem atriju na ogled od ponedeljka, 21. junija 2021. Razstava prikazuje 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov (ali skupin predmetov); poleg dragocenosti iz matičnih zbirk Narodnega muzeja Slovenije so vključeni tudi predmeti iz kar 32 slovenskih muzejev. Tako 200-letnica ni le zlati jubilej Narodnega muzeja Slovenije, naslednika Deželnega muzeja v Ljubljani, temveč jubilej vseh slovenskih muzejev, ki hranijo dediščino slovenskega naroda in Slovencev.
Zlato je ena od skupnih točk, ki povezuje vse zbirke Narodnega muzeja Slovenije in sodelujoče muzeje, zato je glavna tema osrednje razstave ob 200-letnici muzeja. Razstava predstavlja pomembna področja, ki jih na materialni in simbolni ravni zaznamuje zlato: Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje. Vsako od področij predstavlja del zgodbe, ki jo zaokrožata uvodni in zaključni del. V uvodnem delu se obiskovalci poučijo o zlatu kot zelo posebnem elementu in njegovih lastnostih, v zaključnem pa o mnogih konotacijah zlata na simbolni ravni.
Zlato je eden od najdragocenejših materialov, iz katerih so v preteklosti izdelovali najpomembnejše in najdragocenejše predmete, ki so utelešali moč, ugled in visok družbeni položaj lastnika ter odsevali njegovo bogastvo. To pa niso edine značilnosti tega posebnega elementa. Zlato ima tudi simbolen pomen in v prenesenem pomenu izraža določene vrednote. Tudi te, materializirane s predmeti in zgodbami, prikazuje jubilejna razstava.
Predmete iz zlata ali okrašene z zlatom, ki poudarja njihovo vrednost, lahko neposredno ali posredno povežemo z velikimi mejniki, dogodki in osebnostmi iz zgodovine slovenskega prostora. Na tej simbolni ravni jih lahko uporabimo kot zlato (»rdečo«) nit s sporočilom o dolgoživi tradiciji prebivalstva in prostora, ki je pozneje s skupnim jezikom in kulturo postal prostor slovenskega naroda.
Sodelujoči muzeji
Belokranjski muzej Metlika
Dolenjski muzej Novo mesto
Gorenjski muzej
Goriški muzej
Gornjesavski muzej Jesenice
Loški muzej Škofja Loka
Mednarodni grafični likovni center
Medobčinski muzej Kamnik
Mestni muzej Idrija
Moderna galerija, Ljubljana
Muzej in galerije mesta Ljubljane
Muzej krščanstva na Slovenskem
Muzej novejše zgodovine Celje
Muzej športa
Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Muzeji radovljiške občine
Narodna galerija
Notranjski muzej Postojna
Pokrajinski muzej Celje
Pokrajinski muzej Kočevje
Pokrajinski muzej Koper
Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran
Pomurski muzej Murska Sobota
Posavski muzej Brežice
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenski etnografski muzej
Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej
Slovenski šolski muzej
Tehniški muzej Slovenije
Tolminski muzej
Vojaški muzej Slovenske vojske
Častni pokrovitelj dogodkov ob praznovanju 200-letnice prvega muzeja na Slovenskem je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
ZLATA SLED. Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem TRAIL OF GOLD. The 200th Anniversary of the First Museum in Slovenia
Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana
21. 6. 2021–2. 5. 2022 Avtorji: Andreja Breznik, Blaženka First, Tinka H. Selič, Darko Knez, Mateja Kos, Darija Mavrič Čeh, Alenka Miškec, Tomaž Nabergoj, Igor Ravbar, Uršula Vimer Kovaček Koordinatorici: Mateja Kos, Alenka Miškec
Strokovni sodelavci: Pavel Car, Janka Istenič, Tomislav Kajfež, Jernej Kotar, Boštjan Laharnar, Tomaž Lazar, Maja Lozar Štamcar, Eva Menart, Gašper Oitzl, Daša Pavlovič, Jože Podpečnik, Peter Turk, Zora Žbontar Pomagali so: Polona Bitenc, Matjaž Bizjak, Petra Grom, Grega Gutman, Matej Hreščak, Karmen Jankovič, Damjan Jesenovec, Hamid Koso, Nejc Koso, Gorazd Lemajič, Iztok Močevnik, Urša Pajk, Boštjan Pogorelc, Boris Radjenović, Barbara Ravnik, Andrej Šemrov (vsi / all Narodni muzej Slovenije); Lucija Planinc (Arhiv Republike Slovenije)
Interaktivna pot: Barbara Bogataj Kokalj, Andreja Breznik, Ariana Furlan Prijon, Miha Jeršek, Damjan Jesenovec, Darko Knez, Alenka Miškec, Ivan Mitrevski, Boris Radjenović, Igor Ravbar Idejna zasnova: Andreja Breznik Ilustracije: Ivan Mitrevski
Konserviranje-restavriranje: Matjaž Bizjak, Damjan Jesenovec, Irma Langus Hribar, Gorazd Lemajič, Eva Menart, Nataša Nemeček, Sonja Perovšek, Miran Pflaum, Igor Ravbar, Janja Slabe, Anita Virag (vsi Narodni muzej Slovenije) in: Marijan Valoh; Arhiv Republike Slovenije; Restavratorski center ZVKDS; konservatorji-restavratorji sodelujočih muzejev
Urednice razstavnih besedil: Tinka H. Selič, Mateja Kos, Alenka Miškec Jezikovni pregled: Tinka H. Selič Prevod v angleški jezik: Urša Korošec Jezikovni pregled angleškega jezika: Fiona Thompson
Fotografije: Tomaž Lauko, Matija Pavlovec, Blaž Gutman, Tanja Lažetić, Dragan Arrigler, Valentin Benedik, Katarina Brešan, Marko Habič, Eva Menart, Andrej Ovsec, Janez Pelko, Andrej Peunik, Sašo Šantl, Triptih restavratorski atelje Bogovčič d.o.o.
Oblikovanje: Ariana Furlan Prijon, Barbara Bogataj Kokalj, Lara Prijon
Izdelava razstavne opreme: Studio OREH d.o.o.; Lesnina MG oprema d.d. Postavitev razstave: Gorazd Lemajič, Boris Radjenović, Studio OREH d.o.o., Rabim d.o.o., Mreža d.n.o., EAP d.o.o.
Program za javnost: Andreja Breznik Odnosi z javnostmi: Petra Grom, Grega Gutman, Tinka H. Selič
ZLATO (Uvod)
Zlato nastaja v močnih vesoljskih eksplozijah. Ob tem se sprosti toliko energije, da se lažji elementi zlivajo v težje, med drugim tudi v zlato. Zlato se ne spaja z drugimi elementi, zato ga v naravi najdemo kot samorodno kovino. Zaradi svoje bleščeče barve, ki se ne spreminja, in zaradi izredne primernosti za ulivanje in kovanje so zlato vseskozi uporabljali za izdelavo nakita in dragocenih predmetov.
Zlato je izredno redka in zelo iskana kovina, zato so si ga ljudje že od nekdaj želeli umetno pridobivati. V srednjem veku so alkimisti v laboratorijih eksperimentirali z različnimi snovmi. Zlata sicer niso pridobili, iz alkimije pa se je razvila nova znanost, kemija. Danes vemo, da bi bilo ob uporabi ogromnih energij zlato mogoče izdelati.
Zaradi velike vrednosti in uporabnosti so zlato že zelo zgodaj začeli tudi posnemati in ponarejati. Ponarejevalci so drugo, manj dragoceno kovino, kot na primer medenino, obdelali tako, da je bila videti kot zlato. Lahko so zlatu dodajali druge kovine in mu tako zmanjšali vrednost, pogosto je bil predmet zlat samo na površini.
Pri pozlati pa ne gre vedno za ponarejanje, pač pa za okraševanje kovinske, keramične, steklene ali lesene površine s tankim nanosom zlata. Najbolj znan način je zlatenje z zlatimi lističi, največkrat tako zlatijo les. Zlati lističi so zelo tanki, saj je značilnost zlata, da ga je mogoče zelo stanjšati in se pri tem postopku ne deformira. Na kovini pa so uporabljali postopek zlatenja z amalgamom, ki je zmes živega srebra in zlata. Postopek je zaradi uporabe živega srebra zelo strupen, zato ga nadomešča galvanski postopek nanosa zlata.
MOČ IN OBLAST
Človek in skupnost sta od nekdaj uveljavljala moč in oblast nad drugimi, ju potrjevala in izkazovala z dejanji in gestami, z znaki in simboli. Simbolni pomen so imeli izbrani predmeti, podobe in zapisi, pa tudi običaji in obredi, v katerih so se ti materialni dokazi moči oziroma oblasti uporabljali.
Tako je bilo že v prazgodovinskih kulturah in prvih civilizacijah. Denimo, palica je kot preprost vsakdanji predmet postala znak posvetne ali religiozne moči (kot žezlo je vidna tudi na situli z Vač). Bila je simbol sodne in celo državne oblasti, npr. v starem Egiptu in antičnih kraljestvih. V srednjem veku in pozneje so palice oziroma žezla kot svoje insignije nosili vladarji, župani in sodniki, v Cerkvi papeži, opati in škofje. Škofovska »pastirska« palica (pastoral) je bila tako znak pastirske službe škofa in simbol njegove oblasti.
Pastoral na razstavi je zelo redek primer srednjeveških cerkvenih insignij iz slovenskih muzejev. Posvetnih vladarskih predmetov, kot so žezlo, krona in vladarsko jabolko, pa v naših muzejskih zbirkah ni. Na slovenskem ozemlju namreč ni bilo domačih vladarskih dinastij, vladarji so bili tujci, zato njihovih zakladnic nimamo. Tudi od najmogočnejše plemiške rodbine, grofov Celjskih, se po njihovem propadu ni ohranilo nič, čeprav so bili s porokami povezani z vrsto evropskih dinastij in so se obdali z bogastvom in bliščem. Njihovo zlato je izginilo, posesti in dragocenosti Celjskih so si prisvojili Habsburžani.
O zlatem razkošju in podobi oblastnikov iz minulih stoletij pričajo predvsem portreti, novci in medalje. Spominski predmeti, izdelani ob slovesnih dogodkih, kot sta bila kronanje ali dedni poklon dežele, pa govorijo o odnosu prebivalcev do presvetlih vladarjev, a hkrati tudi o propagandi dvora in države. Ta je imela moč in oblast urejati življenje podanikov v vojnem času in v miru, npr. z organiziranjem deželne brambe ter z zakoni in ukazi, kot jih je za vojvodino Kranjsko predpisala deželna ustava ali kot jih je potrdila dvorna pisarna s pečatom vladarja. A ko je bilo življenje hudo, ko niti vojaški šlem s pozlato niti ustava z zlato knjižno obrezo nista zagotovila dovolj zaščite in pregnala stisk, so se ljudje lahko spomnili svojega, domačega vladarja, kralja Matjaža – ta še spi s svojo vojsko v votlini, polni zlata, a ko se zbudi, bo prišel in rešil svoje slovensko ljudstvo vseh nadlog.
Denar
Denar je bil kot plačilno in menjalno sredstvo ter sredstvo za shranjevanje vrednosti ključen pri razvoju trgovine in je eden temeljnih konceptov v ekonomiji. Že od samega začetka kovanja denarja je bila kovna pravica odraz politične in ekonomske moči ter suverenosti njenega nosilca.
Posebno vlogo pa je od nekdaj igral zlat denar. Že v prazgodovini so za trgovino uporabljali zlato in zlate predmete, okoli leta 600 pr. Kr. pa so v zahodnem delu Male Azije začeli tudi kovati in uporabljati zlat denar. Od tam se je ideja o denarju hitro razširila na vzhod v Perzijo in na zahod do grških polisov in prek njihovih kolonij v Rimsko državo. V grškem svetu so uporabljali zlati stater, v rimskem sprva aureus, tega je v 4. stoletju zamenjal solidus. Ta je pod imenom besant ostal v Vzhodnem rimskem cesarstvu (Bizancu) v veljavi še naslednjih 1000 let. Na zahodnem delu so od 5. do 8. stoletja germanska ljudstva kovala zlat denar po vzoru Bizanca ali pa so uvedla svoj sistem. Od 7. stoletja so igrali pomembno vlogo v Sredozemlju tudi Arabci: ti so kovali zlatnik, imenovan dinar.
V 8. stoletju je začelo v Evropi primanjkovati zlata, zato so večinoma kovali srebrnike, sčasoma pa je denarno gospodarstvo ugasnilo. To se je v 11.–13. stoletju z nastajanjem in širjenjem mest v Evropi vrnilo. Zaradi razcveta trgovine, proizvodnje in meščanstva se je pojavila potreba po vrednejšem denarju – zlatniku. Firence so začele kovati florinte in Benetke dukate. Pomanjkanje zlata v 15. stoletju in evropska odkritja novih celin so povzročila izkoriščanje rudnikov v Afriki in Južni Ameriki.
V 19. stoletju so se z nastankom nacionalnih držav dokončno oblikovale tudi nacionalne valute. Pomemben prelom za svetovno gospodarstvo se je zgodil sredi stoletja, ko so v Kaliforniji odkrili nahajališča zlata, to pa je povzročilo tudi zlato mrzlico.
Z uvedbo bankovcev so države njihovo verodostojnost zagotavljale tako, da so v svojih nacionalnih bankah hranile zlate rezerve; zato se ta sistem imenuje zlati standard. Zaradi kritja velikih stroškov prve svetovne vojne je večina držav opustila konvertibilnost svojih valut v zlato. Vendar države po vsem svetu še vedno izdelujejo zlatnike – to so naložbeni kovanci, med njimi so najbolj znani dunajski filharmoniki, kanadski javorjev list, kitajska zlata panda in avstralski kenguru. Republika Slovenija ob pomembnih dogodkih izdaja zbirateljske kovance; ti so lahko izdelani tudi iz zlata.
CERKEV IN SVETO
Ne le v profanem svetu razkošja, prestiža in nečimrnih čudí – tudi v sakralnem okolju je zlato od nekdaj vir brezmejne fascinacije in bogatih simbolnih vsebin. Sijoča snov, ki jemlje vid in dih, je mnogo več kot le označevalec stanu in veljave ter več kot zgolj estetska srž sakralne umetnosti. Bolj kakor izraz prastare človeške prevzetosti z lepoto je sinonim za Absolutno; v svetopisemski duhovni metafori zrcali višjo in pomembnejšo resničnost. S svojo žlahtnostjo in prenesenimi pomeni ponazarja veličino Transcendence in slavi krščanski etos. Lesk zlata je simbolni odsev nebeške svetlobe in instrument za stopnjevanje Božje slave. Zlato, največja dragocenost v snovnem svetu, je smerokaz do najvišjih vrednot v duhovnem: je prispodoba za drugačen zaklad – za duhovni kapital, figurativno preveden v jezik materialne stvarnosti.
Z zlatim dekorjem je Cerkev estetsko dovršenost Božjih hiš stopnjevala do popolnosti in s sijajem ritualnega instrumentarija in umetnin ustvarjala slovesno vzdušje za »mistične predstave« svetega obredja. V bleščavi notranje opreme in bogoslužnih predmetov je posvečeni prostor zažarel kot preddverje nebes. Za zlate mojstrovine – likovne vzporednice svetih spisov – so zaslužne »zlate roke« ustvarjalcev in njihovih podpornikov: umetnikov, ki so vihteli čopiče in dleta, ter naročnikov in mecenov, ki so segali v mošnjičke. Ars sacra je bila največkrat varovanka plemiških in cerkvenih dvorov. V njihovem okrilju so nastajale stvaritve izbrušene kakovosti: likovne inkarnacije nadčutnih vsebin in moralne metafore – svarila pred človeškimi zablodami pohlepa, snovnega bogastva, posvetnih časti … Zlato je v teh prilikah pomenljiv simbol: edini primeren in dovolj dragocen približek lepote nadizkustvenega sveta in edini enakovreden prevod duhovne terminologije v tostranski, človeku razumljivi besednjak. Umetninam daje žlahten videz in visoko sporočilnost: zlati predmeti v obredni osvetljavi žarijo kot privid in slutnja paradiža, zlata ozadja slik parafrazirajo onstransko brezprostorje in brezčasje, zlati sij nadnaravne luči vnaša prvine Svetega v zemeljsko resničnost in poveličuje upodobljene like.
ČAST IN SLAVA
»Čast in slavo« v umetnosti pogosto personificira ženska, oblečena v zlato oblačilo, z zlatim vencem v eni roki in z zlato figuro ali mečem z zlatim ročajem v drugi: meč simbolizira zasluge, venec pa priznanje zanje. Čeprav sta čast in slava združeni v eno, (lahko) izhajata iz drugačnih temeljev.
Giovanni Battista Possevino je zapisal, da v tempelj Časti ne moremo vstopiti drugače kot skozi tempelj Vrlin. Samo kdor deluje v skladu z etičnimi načeli v dobro širše skupnosti, družba pa prepozna vrednost njegovega dela, je deležen posebnih priznanj, ki so »zapisana« ali vtisnjena v diplome, medalje, plakete … A vse to so zgolj »ritualni predmeti«, ki nagrajenca – še posebej če se z njih lesketa zlato – nekako povzdignejo nad omejitve prostora in časa: iz zemeljske minljivosti v presežno.
Simbolna vrednost zlata izhaja iz njegovih fizičnih značilnosti: je edina kovina, ki se s časom in pod vplivom različnih dejavnikov ne spreminja. Lahko ga oblikujemo, ne moremo ga uničiti. Kjer se pojavi, ga ne moremo spregledati.
Slava je izraz človekove izjemnosti, posebnosti, izstopanja iz standardnih družbenih okvirjev, meril in pravil. Lahko je pozitivna ali negativna, vedno pa je izraz neformalnega odziva širšega okolja. V umetnosti jo pooseblja običajno ženska figura z zlatim pokrivalom, zlatim (lovorjevim) vencem v eni roki in rogom izobilja v drugi.
BOGASTVO IN RAZKOŠJE
Bogastvo so materialne ali nematerialne dobrine, ki bogatijo življenje. Največkrat ga razumemo kot denar in dragocenosti, vendar je za marsikoga pomembnejše duhovno in intelektualno bogastvo. Materialno bogastvo se kaže v dragocenih in razkošnih predmetih in je pogojeno s socialnim statusom; za reveža je bilo lahko veliko premoženje že nekaj novčičev in skromen nakit, za bogatejše sloje so bili to zlatniki, nakit, okrasno posodje, umetniški in eksotični predmeti.
Dragocenost predmetov stanovanjske opreme pa tudi oblačil, nakita in okrasnih predmetov sta v preteklosti določala material, iz katerega so bili izdelani, in bogastvo dekoracije. Prestižni materiali so bili med kovinami zlato in srebro ter dragocene vrste lesa, porcelan in kristalno steklo. Zlasti v 17. in 18. stoletju, v obdobjih baroka in rokokoja, pa tudi v drugi polovici 19. stoletja so se bogastvo, okus in moč odražali v dragocenih materialih, zapletenih oblikah in bogatem okrasju stanovanjske opreme, okrasnih predmetov in tudi knjig.
Za oblačila premožnih so uporabili dragocene tkanine, kot sta svila ali brokat, in jih okrasili z bogatimi vezeninami z zlatimi lamelami in čipkami iz zlate filigranske niti. Nakit se je pojavil zelo zgodaj v zgodovini človeštva. Najdragocenejši kosi so izdelani iz zlata in dragih kamnov. Med sodobnimi oblikovalci nakita je nekaj svetovno znanih slovenskih oblikovalcev.
Svoje premoženje oziroma dragocenosti so ljudje že od nekdaj shranjevali za čas morebitne krize, katastrofe ali pa za potomce. V časih negotovosti, grozeče vojne nevarnosti ali pa preprosto iz vsakodnevne bojazni pred krajo ali ropom so prebivalci vseh slojev dragocenosti skrivali v prebivališčih ali pa na svojem zemljišču. O tem početju pričajo predvsem zakladne najdbe.
Dragoceni predmeti, začimbe in eksotična barvila so prihajali iz daljnih dežel, z ladjami čez oceane in s karavanami po svilni cesti. Evropsko produkcijo stanovanjske opreme in okrasnih predmetov je zelo zaznamoval vpliv Bližnjega in Daljnega vzhoda, še posebej v obdobju secesije.
Srednjeveški slikarji so uporabljali zlato za prikaz svetosti prostora, kjer so se odvijali nabožni prizori. Pozneje je podobno vlogo prevzel okvir slike, ki je s svojo bogato dekoracijo in pozlato označeval najpomembnejše portretirance in dogodke.
ZLATA SLED (Zaključek)
Zlato si je kot neposredni izraz bogastva, moči in časti v tisočletjih zagotovilo vidno mesto v vseh plasteh človeškega bivanja. Z njim pa ne označujemo le doseženega prestiža: zlato v prenesenem pomenu zaznamuje tisto najdragocenejše, največjo vrednoto ali izjemen dosežek na nekem področju. Človeku tako zelo lastna jezik in literatura sta prežeta z besedama zlató in zlat. Srečujemo ju tako v ljudskem izročilu kot v sodobni literaturi, v urbanih mitih in stalnih besednih zvezah. Z njunimi pomenskimi odtenki praviloma slikamo največjo mero dobrega ali pozitivnega: zlata doba, zlati rez, zlate roke, zlata svoboda …
Le redkim je zares dano izpolniti hrepenenje po brezskrbnem življenju v izobilju. Kdo ve, ali so bili nekoč oblastniki tisti, ki so med ljudmi zasejali prepričanje, da je sredina zlata? Ali pa so to reklo za svojo tolažbo in opravičilo pred drugimi skovali tisti, ki so bili – ne po lastni izbiri – slabo založeni s to plemenito kovino? Dejstvo je, da zlato srednjo pot kot najboljšo izbiro svetuje mnogo del domačega in tujega slovstva. Zato lahko pogosto v isti sapi preberemo tudi zanikanje zlata kot sredstva za uresničitev sanj, češ, zlata veriga ne da svobode in prebrisana glava pa pridne roke so boljše bogastvo kot zlate gore.
Od tod pa je le korak do zlata v nasprotnih kontekstih, ko bogatašem vnaprej pripisujemo nepoštenost – ni vse zlato, kar se sveti, kajti zlat ključ vsaka vrata odpre – in jim obetamo pravično usodo, saj konj za sto zlatov tudi crkne.
Vse našteto še kako drži tudi danes, ko se z zlatom za prvenstvo kosa še ena pomembna vrednota – čas. Oba pojma že dolgo nastopata skupaj: čas je zlato; rana ura, zlata ura … Zato naj ob štirikratnem zlatem jubileju muzejstva na Slovenskem velja: naj spomin pozlati preteklost!
3 dana za otkrivanje arheologije
Od 18. do 20. lipnja 2021. obilježavamo Europske dane arheologije diljem Hrvatske
Od 18. do 20. lipnja 2021. Europski dani arheologije, manifestacija koja se održava u cijeloj Europi, održat će se diljem Hrvatske. Ove godine, Arheološki muzej u Zagrebu okupio je 24 partnera iz Hrvatske, muzeje, fakultete, stručna udruženja i druge institucije, koji će putem raznolikih i zanimljivih sadržaja publici približiti arheologiju.
Publiku svih uzrasta očekuje bogat program koji uključuje stručna vodstva, arheološke lokalitete, radionice, predavanja, izložbe, predstavljanja knjiga, projekata i događanja, projekcije filmova, manifestacije i virtualni program.
Glavni organizatori Europskih dana arheologije, Francusko Ministarstvo kulture i Nacionalni institut za preventivna istraživanja (Inrap), okupljaju niz partnerskih institucija diljem cijele Europe kako bi na popularan i pristupačan način prezentirali arheologiju i podijelili nova arheološka saznanja s javnosti. Glavni organizator za Hrvatsku je Arheološki muzej u Zagrebu.
Europski dani arheologije – 3 dana za otkrivanje arheologije!
Za sve znatiželjnike, zaljubljenike u povijest i arheologiju od 18. do. 20. lipnja 2021.
Arheologiju vam predstavljaju stručnjaci – muzealci i znanstvenici – arheolozi!
Provjerite program, pregledajte virtualne sadržaje, organizirajte posjet ili izlet na vrijeme i pridružite nam se u muzejima, na fakultetima, arheološkom lokalitetima i manifestacijama. Program događanja u Hrvatskoj Program događanja u organizaciji Arheološkog muzeja u Zagrebu
U Hrvatskoj sudjeluju:
Arheološki muzej Istre
Arheološki muzej Narona
Arheološki muzej u Zagrebu
Gradski muzej Karlovac
Gradski muzej Križevci
Gradski muzej Sisak
Gradski muzej Vinkovci
Gradski muzej Virovitica
Hrvatsko arheološko društvo
Institut za arheologiju
Međunarodni centar za podvodnu arheologiju u Zadru
Muzej antičkog stakla
Muzej grada Iloka – Palača Odescalchi
Muzej vučedolske kulture
Muzej Prigorja
Muzej Grada Zagreba
Muzeji Hrvatskog zagorja – Muzej krapinskih neandertalaca, Muzej seljačkih buna i Dvor Veliki tabor
Odjel za arheologiju Sveučilišta u Zadru
Odsjek za arheologiju Filozofskog fakulteta u Puli
Odsjek za arheologiju Filozofskog fakulteta u Zagrebu
Općina Kaptol
Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka
Zavičajni muzej Stjepan Gruber Županja
Europski dani arheologije – program Arheološkog muzeja u Zagrebu
Od 18. do 20. lipnja 2021. Arheološki muzej u Zagrebu s 26 partnera diljem Hrvatske obilježava Europske dane arheologije. Muzeji, fakulteti, stručna udružena i institucije pripremili su za publiku niz zanimljivih sadržaja: stručna vodstva, arheološki lokaliteti, radionice, predavanja, izložbe, predstavljanja knjiga, projekata i događanja, projekcije filmova, manifestacije i virtualni program.
Trodnevni program u organizaciji Arheološkog muzeja u Zagrebu besplatan je za posjetitelje a odvija se na četiri lokacije u Galeriji AMZ, lapidariju Arheološkog muzeja u Zagrebu, arheološkom parku Andautonija i u općini Kaptol.
U Galeriji AMZ posjetitelji tako mogu sva tri dana razgledati izložbu „50 godina francusko-hrvatske arheologije“ a u petak online pogledati predstavljanje zbornika radova „Monumenta marmore aereque perenniora“ u čast Anti Rendiću- Miočeviću.
U petak u dvorištu Arheološkog muzeja u Zagrebu od 11 do 14 sati bit će postavljen FestArK punkt na kojem će se publici prezentirati bogata izdavačka djelatnost Arheološkog muzeja u Zagrebu s 11 publikacija izdanih u zadnjih godinu dana. Publikacije, kao i suvenire posjetitelji će moći kupiti u suvenirnici Arheološkog muzeja u Zagrebu koja će sva tri dana Europskih dana Arheologije raditi od 10 do 18 sati.
Festival arheološke knjige – FestArK nije održan prošle i ove godine zbog epidemiološke situacije i oštećenja nastalih na zgradi Arheološkog muzeja u Zagrebu uzrokovanim prošlogodišnjim potresima,
Pozivamo posjetitelje da prisustvuju nesvakidašnjem događanju “Maraton crtanja” u petak i nedjelju u terminima od 10 do 15 i od 17 do 21 sati, kada će studenti Akademije likovnih umjetnosti iz Zagreba 24 sata crtati kamene spomenike koji se čuvaju u lapidariju Arheološkog muzeja u Zagrebu. Smjernica i ideja vodilja ove radionice uvođenje je novih metoda i šireg spektra materijala, uz drugačiji vremenski okvir od onog koji je primjenjiv u redovnoj nastavi Akademije jer se crta 24 sata, čime se intenzivira i poboljšava studentska praksa, a događaj postaje relevantna točka postavljanja crteža i crtačkih procesa u širi, umjetnički kontekst. Crteži koje će studenti izraditi tijekom ove aktivnosti, bit će objavljeni u tiskanom vodiču po lapidariju koji je trenutno u pripremi.
U subotu u 20 sati u lapidariju Arheološkog muzeja u Zagrebu održat će se promocija knjige Daniela Rafaelića i Hrvoja Gržine „Hramovi oteti Nilu“, i prikazivanje triju kratkometražnih filmova Mate Bogdanovića, arhivskog gradiva Hrvatskog državnog arhiva, „Hramovi oteti Nilu“, „Spomenici starog Egipta“ i „Geoistraživanja u Egiptu“, te prikazivanje triju kratkometražnih filmova Muzeja antičkog stakla „Muzej antičkog stakla – Izrada reljefnog žiga“, „Eksperimentalna arheologija u Muzeju antičkog stakla u Zadru“ i „Eksperimentalni pristup u izradi antičkih staklenih oblika“
Sva tri dana Europskih dana arheologije od 12 do 18 sati u Arheološkom parku Andautonija u Ščitarijevu moguć je razgled parka i Muzeja mirisa, sudjelovanje najmlađih u radionicama „Rimske igre“, „Izrada bula“ i „Mali arheolozi“. Razgled „Muzeja mirisa“.
U općini Kaptol u subotu u 20 sati organizirano je otvorenje izložbe „Arheologija Kaptola“ i prigodno predavanje „Značenje arheološkog lokaliteta Kaptol u europskom kontekstu“ Hrvoja Potrebice s Odsjeka za arheologiju Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu i Borut Križa iz Dolenjskog muzeja u Novom mestu.
U nedjelju u općini Kaptol organiziran je obilazak turističke arheološke rute „Putevima ratnika“, radionice namijenjene učenicima „Klinci željeznoga doba“ i „Arheološko istraživanje“, radionice namijenjene odraslima „Tkanje u željeznom dobu“ i „Radionica halštatske hrane“ u suradnji s krčmom „Stari fenjeri“ i posjet konjanika konjičkog kluba „Hrvatski sokol“ iz Vukovija.
Andautonija – Program Arheološkog muzeja u Zagrebu
18. 19. i 20. lipnja 2021. od 12 do 18 sati u sklopu obilježavanja Europskih dana arheologije Arheološki muzej u Zagrebu pripremio je program za posjetitelje u Arheološkom parku Andautonija u Ščitarjevu. Ovaj muzej na otvorenom osim razgleda prezentiranog arheološkog lokaliteta posjetiteljima nudi i razgled „Muzeja mirisa“, radionice za najmlađe posjetitelje „Rimske igre“, „Izrada bula“ i „Mali arheolozi“ i boravak u prirodi. Svi sadržaji su besplatni.
U današnjem selu Ščitarjevu, desetak kilometara jugoistočno od Zagreba, nalazio se od 1. do 4. stoljeća rimski grad Andautonija. Grad je bio smješten u posavskoj ravnici, prostoru od izuzetne prometne važnosti, na mjestu gdje je rimska cesta Poetovio (Ptuj) – Siscia (Sisak) prelazila rijeku Savu, odnosno uz prometnicu koja je bila važna i prije dolaska Rimljana. Kao prva i najveća urbana cjelina ovog prostora Andautonija upućuje na tradiciju urbanog života na zagrebačkom području staru gotovo 2.000 godina te je u tom smislu preteča Zagreba.
Zahvaljujući arheološkim istraživanjima, koja traju od 1969.godine do danas, poznato je da je Andautonija grad koji se protezao na prostoru veličine oko 1.000 metara u smjeru sjever-jug i 400 metara u smjeru istok-zapad. Grad je imao kamenom opločene ulice, kanalizaciju, javne zgrade, stambene četvrti i nekropole.
Nalazi na prostoru Ščitarjeva, kao i epigrafski spomenici na kojima se Andautonija spominje kao Municipium i Respublica Andautoniensium, svjedoče da se radilo o gradu koji je već u 1. stoljeću imao samostalnu upravu te je tijekom 400 godina bio administrativno-upravni, gospodarsko-kulturni i vjerski centar prostora između Medvednice na sjeveru, Vukomeričkih gorica na jugu, rijeke Zeline na istoku te Samoborskoga gorja na zapadu.
S obzirom na prirodno-zemljopisne i povijesne čimbenike radi se o jedinstvenom prostoru, današnjem zagrebačkom području, koje je u rimsko vrijeme bilo područje Andautonijske zajednice s urbanim središtem Andautonijom.
Od vremena rušenja Andautonije, krajem 4. ili početkom 5. Stoljeća, prostor ovog antičkoga grada nije ponovno urbaniziran, tako da su sačuvani objekti većim dijelom dostupni arheološkom
istraživanju.
“Halštatski dani – festival željeznog doba u Zlatnoj dolini” u općini Kaptol – Program u organizaciji Arheološkog muzeja u Zagrebu
Tijekom obilježavanja Europskih dana arheologije 19. i 20. lipnja u općini Kaptol odvijaju se „Halštatski dani – festival željeznog doba u Zlatnoj dolini“ u organizaciji Arheološkog muzeja u Zagrebu, Centra za prapovijesna istraživanja, općine Kaptol, kulturne rute Staza željeznog doba Podunavlja (Iron Age Danube Route) i Europske udruge arheologa.
U subotu 19. lipnja u vijećnici općine Kaptol u 20 sati otvorit će se izložba „Arheologija Kaptola“ koja uz nadaleko poznate nalaze ukazuje na činjenicu da su ljudske zajednice na prostoru Kaptola gotovo kontinuirano živjele i ostavljale svoje tragove u proteklih sedam milenija. Uz otvorenje izložbe održat će se predavanje „Značenje arheološkog lokaliteta Kaptol u europskom kontekstu“ Hrvoja Potrebice, profesora s Odsjeka za arheologiju Filozofskog Fakulteta Sveučilišta u Zagrebu i Boruta Križa, arheologa i kustosa iz Dolenjskog muzeja u Novo Mestu u Sloveniji.
U nedjelju 20. lipnja na Trgu Vilima Korajca općine Kaptol organizirani su sadržaji za sve uzraste. Tako će posjetitelji moći sudjelovati u obilasku turističke arheološke rute „Putevima ratnika“ uz stručno vodstvo. Djecu očekuju radionice „Klinci željeznoga doba“ i „Arheološko istraživanje“, dok smo za odrasle pripremili radionice na kojima će se moći okušati u tkanju i kuhanju „Tkanje u željeznom dobu“ i „Radionica halštatske hrane“. Organiziran je i posjet konjanika konjičkog kluba „Hrvatski sokol“ iz Vukovija.
Požeška kotlina je iz arheološke perspektive čudesan prostor u kojem pronalazimo izuzetna nalazišta iz gotovo svih razdoblja. Iako su ti arheološki dragulji razasuti po cijeloj Zlatnoj dolini prigorje Papuka između Velike i Kutjeva, s Kaptolom u središtu, svakako zauzima posebno mjesto jer tu nije samo veća koncentracija nalazišta nego je iznimna i dugotrajnost naseljavanja na ovom prostoru. Činjenica da je riječ o ekološki optimalnim prostorima za život objašnjava prve tragove naselja koje na ovom području bilježimo u mlađem kamenom dobu još početkom šestog tisućljeća prije Krista. Još od najranijih razdoblja uz osnovne životne resurse, položaj naselja u velikoj mjeri određuje i ono čime se te zajednice bave. Kako upravo ovaj prostor pruže golemu raznolikost od izuzetnih strateških položaja, pogodnih za obranu ali i na križanju komunikacija, do eksploatacije i kontrole mineralnih resursa poput grafita nije čudno da je ovaj prostor praktički kontinuirano naseljavan i kroz mlađe kameno, bakreno i brončano doba da bi u željeznom dobu doživio kulminaciju u razvoju kneževskog središta od europskog značaja. Uz sve navedeno, ne treba zanemariti svijest o kontinuitetu, odnosno o prepoznavanju određenih položaja kao bitnih odrednica krajolika. Uz ostale razloge za naseljavanje na takvim mjestima može biti prisutna i želja za ovladavanjem krajolikom, kako fizičkim tako i mitološkim. To je mehanizam kojim ponekad novopridošle zajednice pokušavaju uspostaviti svoju vezu s prostorom na kojem žive i održanjem kontinuiteta ili privida kontinuiteta i polagati svoje pravo na spomenuti prostor. U kasnijim razdobljima antike i srednjeg vijeka ovaj prostor određuju ne samo mikroregionalni, nego i makroregionalni čimbenici i apstraktne odrednice političkog prostora koje često ne prate logiku fizičkog prostora i arheologiji ostaju nevidljive bez posrednog, povijesnog uvida u situaciju.
Sudjelovanje u svim događanjima je besplatno a sva događanja bit će organizirana prema aktualnim epidemiološkim uvjetima.
Od 18. do 20. lipnja 2021. Arheološki muzej u Zagrebu s 26 partnera diljem Hrvatske obilježava Europske dane arheologije. Muzeji, fakulteti, stručna udružena i institucije pripremili su za publiku niz zanimljivih sadržaja: stručna vodstva, arheološki lokaliteti, radionice, predavanja, izložbe, predstavljanja knjiga, projekata i događanja, projekcije filmova, manifestacije i virtualni program.
Ustvarjalne delavnice, pasja vodstva, kolesarjenje po Emoni, Svetlobna gverila, kulinarično-zgodovinska predavanja, sveta maša ali pohod z Rimljani po Ljubljani.
Od maja do oktobra bo krožna arheološka pot po središču današnje Ljubljane postala prizorišče najrazličnejših dogodkov, vsem pa bo skupno raziskovanje naše antične preteklosti. Berite naprej in načrtujte svoje doživetje, ko se na Rimski poti po Ljubljani odvija nova ‘sezona Emona’:
1. junij ob 17.00:S kolesi po Emoni, zbirno mesto pri Mestnem muzeju Ljubljana 12. junij ob 10.00: Po sledeh Emone v pasji družbi, začnemo pri Mestnem muzeju Ljubljana (dobrodelno vodstvo) 18. junij: Zaključek projekta Muzejske scene 19. junij od 18.00 do 22.00: Poletna muzejska noč, ko nas znova obiščejo rimski duhovi … 22. junij ob 17.00:S kolesi po Emoni, zbirno mesto pri Mestnem muzeju Ljubljana
4. september ob 10.00: Po sledeh Emone v pasji družbi, začnemo pri Mestnem muzeju Ljubljana (dobrodelno vodstvo) 11. september od 14.00 do 16.00: Potep po Emoni, družinski dogodek, ki ga začnemo v Mestnem muzeju Ljubljana 18. september ob 10.00: S kolesi po Emoni, zbirno mesto pri Mestnem muzeju Ljubljana 28. september ob 18.00: Predavanje Marka Prpiča, Zgodovina na krožniku (Dnevi evropske kulturne dediščine) 30. september ob 17.00: Sveta maša v čast sv. Hieronimu ob njegovem godu, ki jo bo daroval predstojnik inštituta Victorinianum na UL TEOF, doc. dr. Miran Špelič OFM 30. september ob 18.00: Predavanje Marka Prpiča, Zgodovina na krožniku (Dnevi evropske kulturne dediščine)
2. oktober, ob 10.00: Po sledeh Emone v pasji družbi, začnemo pri Mestnem muzeju Ljubljana (dobrodelno vodstvo) 5. oktober, 18.00: predavanje Marka Prpiča, Zgodovina na krožniku (Dnevi evropske kulturne dediščine) 7. oktober, 18.00: predavanje Marka Prpiča, Zgodovina na krožniku (Dnevi evropske kulturne dediščine) 16. oktober, 10.00: S kolesi po Emoni, zbirno mesto pri Mestnem muzeju Ljubljana
Vedno pa ste vabljeni, da se sami sprehodite po krožni emonski poti. V našem muzeju boste prejeli zloženko in zemljevid z vsemi pomembnimi informacijami. Družine se na pot lahko podate s tiskanim vodnikom Emona od E do A. Pred tem preverite odpiralni čas parkov na prijava@mgml.si ali 01 24 12 506.
Če si želite krožno Pot po rimski Ljubljani ogledati z vodstvom izkušenega vodiča na dan, ki vam najbolj ustreza, nas o tem obvestite vsaj tri dni pred izbranim terminom na prijava@mgml.si ali 01 24 12 506.
Dediščina Emone se povezuje z dediščino obdonavskih provinc nekdanjega rimskega imperija. Arheološki park Emona se aktivno vključuje v mednarodni projekt ISTER, ki je del programa PODONAVJE. Ta zajema območje Donave in prvotno naslavlja izziv diskontinuitete rimske dediščine. Projekt se loteva ozemeljskih dimenzij rimskega omrežja poti, kot povezovalnega nadnacionalnega elementa, ki prehaja državne meje v Podonavju in v velikem obsegu omogoča izmenjavo in skupni razvoj. Glavni cilj projekta ISTER je torej ponovno odkrivanje in revitalizacija antičnega omrežja rimskih cest v Podonavju kot gonilno silo v promociji ozemeljskega razvoja, ki temelji na trajnostni uporabi kulturne in naravne dediščine.
Nakon nadogradnje PHP-a na Portalu, brojač pregleda pojedinog posta je resetiran s datumom 29. 4. 2018. u 14h (prethodni podaci prikupljeni po brojaču započetog 21.3.2016. u 22h izbrisani su ponovnom instalacijom plugin-a). Broj pregleda po pojedinom postu prije navedenog datuma (29. 4. 2018.) nije evidentiran i uključen u prikaz, tj. prikazani broj pregleda pojedinog posta odnosi se na stanje od trenutka uključenja plugin-a. Brojač je uključen radi transparentnog praćenja broja pregleda pojedinog posta na Portalu.
Izdvojeno
Riječ Urednika – ‘Summa summarum aktivnosti 6 godina poslije osnivanja Ususret 7. godini ‘arheološke ere’ avec les bonnes résolutions pour 2016′
V primeru slabega vremena dogodek odpade.
Celoten program doživetij v Emoni.