by dr. sc. Vendi Jukić Buča | Aug 1, 2013 | Arheološki muzej Istre, Autorski osvrti, Istaknuto, Izložbe, Pula, U Hrvatskoj
AMI
Web
Histri.hr
Trajanje: 16. 5. 2013. – 15. 9. 2013.
Organizator izložbe i izdavač: Arheološki muzej Istre, Pula
Za organizatora i izdavača: Darko Komšo
Autorica koncepcije izložbe: Kristina Mihovilić
Autorica teksta: Kristina Mihovilić
Fotografije: Alfio Klarić, Dokumentacijski odjel Arheološkog muzeja Istre
Rekonstrukcija građe: Laboratorij Arheološkog muzeja Istre
Oblikovanje postava: Noel Mirković
Tehnički postav izložbe: Đeni Gobić-Bravar, Andrea Sardoz
>Monografija ‘Histri u Istri’
U Muzejsko-galerijskom prostoru Sveta Srca u Puli postavljena je izložba projekta ‘Histri u Istri’. Autorica koncepta izložbe je voditeljica Prapovijesnog odjela AMI-ja, dr. sc. Kristina Mihovilić, a postav je oblikovao Noel Mirković.
Izloženi su brojni artefakti – novi su nalazi ovom prilikom prvi puta predstavljeni javnosti, ali najbrojniji potječu iz vitrina Arheološkog muzeja Istre u Puli, nad kojim se trenutačno obavljaju rekonstrukcijski zahvati.
Izložba obuhvaća pokretnu materijalnu građu vezanu uz Histre datiranu u razdoblje od 12. st. pr. n. e. do rimskog osvajanja Poluotoka. Izloženi su histarski kameni spomenici, rimski kameni spomenici na kojima se spominju histarska božanstva, lokalne i uvozne keramičke posude, metalne situle s figuralnim prikazima, nakit, oružje i oruđe te brojni koštani predmeti.
Središnji prostor izložbe prekriven je drvenim mostovima koji se blago izdižu iznad poda i upućuju na put kretanja izložbom. ‘Karta’ Istre, na kojoj su označeni histarski lokaliteti, izrađena je od rezanog stakla i nalazi se na samom početku. Brojni izlošci postavljeni su u vitrinama, a prisutni su i LCD televizori na kojima se prikazuju filmovi. Rekonstuiran je i dio histarske nastambe s tipičnim uporabnim predmetima i ognjištem.
Temeljem figuralnih prikaza na situlama izvedene su rekonstrukcije Histra, koje su postavljene u kaširanom izdanju na različitim pozicijama na prostoru izložbe. Izložbu najavljuju preinake na vanjoj površini bivše crkve, kojoj velike skulpture flankiraju ulaz, dok histarske lađe isplovljavaju kroz prozore.
Izložbu prati trojezična >znanstvena monografija te katalozi manjeg opsega, također na tri jezika. Kao sastavni dio projekta organizirana je predstava na temu Histra, Dario Marušić je rekonstruirao histarsku glazbu, a rekonstrukcije instrumenata izložene su u posebnoj vitrini u sastavu izložbe. Projekt uključuje izradu rekonstrukcije nošnji, nakita i frizura, izradu velikih kipova, rekonstrukciju histarskog broda, izradu suvenira te brojne druge popratne manifestacije.
Zahvaljujem Arheološkom muzeju Istre u Puli na razgledu izložbe i fotografiranju.
>Galerija fotografija [Vendi Jukić Buča]
Ljubljana, 31 7 2013
Vendi Jukić Buča
AMI – Izložba ‘Histri u Istri’. Foto: VJB.
by dr. sc. Vendi Jukić Buča | Oct 9, 2012 | Institucije, Istaknuto, Izložbe, Regija
U Cankarjevom domu u Ljubljani, u utorak 16. listopada 2012. godine u 18 sati, održat će se predstavljanje znamenite prapovijesne figure ‘Adam iz Govrlevega’.
Izvor
IDS ZRS UP PRESS
Inštitut za dediščino Sredozemlja ZRS UP - Poziv na predstavljanje prapovijesne figure 'Adam iz Govrlevega'. Ustupio: IDS ZRC UP PRESS.
by dr. sc. Vendi Jukić Buča | Jun 6, 2012 | Istaknuto, Muzeji, SLO Narodni muzej Slovenije, U Europi
Zlatna aplikacija (našitak) iz Bleda, najstariji zlatni predmet iz Slovenije (iz razdoblja brončanog doba), bit će predstavljen u utorak 12. lipnja 2012. godine u 12 sati, na konferenciji za novinare u Narodnom muzeju Slovenije – Prešernova i na zabavom večernjem događanju, s početkom u 18 sati.
Muzejske zbirke so živ in zgovoren dokaz ustvarjalnosti ter kulture nekdanjih prebivalcev slovenskega prostora. Med več sto tisoči muzejskih predmetov pa jih je le nekaj, za katere lahko upravičeno trdimo, da so svetovnega pomena. Če govorimo o arheološki zbirki, so to pozlačeni kip emonskega meščana, situla z Vač in najstarejše glasbilo na svetu, neandertalčeva piščal iz jame Divje babe na Idrijskem. In tem predmetom se pridružuje nov, prav tako izjemen kos. Krhka zlata ploščica, naš najstarejši do danes najden zlat izdelek.
Ne morem trditi, da so ob sprejemu tako pomembnih arheoloških najdb enako čutili tudi drugi direktorji, moji predhodniki, ampak lahko le sklepam, da so jih prevevala podobna čustva, kakor prevevajo mene sedaj. Velika radost, da bomo to veliko dragotino hranili pri nas, in še večja hvaležnost, da smem to doživljati sama, skupaj s sodelavci in slovensko javnostjo.
mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije
Fenomen blejskega zlatega našivka
Zakladna najdba z Bleda je bila naključno odkrita ob jezerski obali pod Grajskim hribom in je sestavljena iz raznovrstnih večinoma bronastih predmetov, ki jih datiramo v 13. in 12. stoletje pr. n. št. S sekirami in sulicami v zakladu prevladuje bronasto orožje, prisotni pa so tudi srpi in drugo orodje ter deli noše. Zaklad se po svoji sestavi le malo razlikuje od številnih depojskih najdb iz pozne bronaste dobe, časa, ki ga po tedaj značilnem pogrebnem običaju upepeljevanja pokojnikov označujemo tudi kot kultura žarnih grobišč.
Povsem izjemen pa je v zakladu našivek iz tenke zlate pločevine. Našivek je usločeno ovalne oblike, 17 cm dolg in po celotni površini okrašen z vtisnjenimi koncentričnimi krožci, valovnicami in drobnimi vbodi. Ob stranskih robovih so se delno ohranile luknjice, ki nakazujejo, da je bil predmet prvotno pričvrščen, verjetno kot našivek na noši.
[Riznica iz Bleda slučajno je otkrivena na jezerskoj obali pod Grajskim hribom, a sastoji se od raznovrsnih, većinom brončanih predmeta, koje datiramo u 13. i 12. st. pr. n. e. Sa sjekirama i sulicama u riznici prevladava brončano oružje, prisutni su također sprovi i drugo oruđe te dijelovi nošnje. Riznica se po svojem sadržaju malo razlikuje od bronih depozitnih nalaza iz kasnog brončanog doba, vremena, kojeg, po tada značajnom pogrebnom običaju spaljivanja pokojnika, definiramo kao razdoblje kulture polja sa žarama.
Po svemu izniman, u riznici je pronađen našitak izrađen iz tanke pločice zlata. Našitak je zakrivljenog ovalnog oblika, 17 cm dug i po cijeloj površoni ukrašen utisnutim koncentričnim krugovima, valovnicama i sitnim ubodima. Na rubovima su se djelomično sačuvale rupice, koje pokazuju da predmet prvotno bio pričvršćen kao našitak na nošnji.]
Zlato se v bronasti dobi v Evropi pojavlja zelo redko. Tako je našivek iz blejskega zaklada sploh najstarejši zlat predmet iz Slovenije. Predmeti iz zlata se na našem ozemlju sicer pogosteje pojavljajo šele od starejše železne dobe dalje. Redki primerljivi našivki so tako znani iz podobnih zakladnih najdb, odkritih na najpomembnejših višinskih utrjenih naseljih iz pozne bronaste dobe severno in vzhodno od Alp, na Bavarskem in Madžarskem. Te zaklade si podobno kot blejskega razlagamo kot ostanke votivnih daritev božanstvom bronastodobnih prebivalcev srednje Evrope. Oddaljena, a hkrati prestižna središča z analogijami za zlat našivek z Bleda nakazujejo, da je tudi Blejsko jezero v obdobju kulture žarnih grobišč prebivalcem predstavljalo pomembno kultno središče.
dr. Peter Turk, Narodni muzej Slovenije
Izvor
NMS PRESS
NMS – Našitak iz Bleda. Foto: Tomaz Lauko (ustupio NMS PRESS).
