Zlatna aplikacija (našitak) iz Bleda, najstariji zlatni predmet iz Slovenije (iz razdoblja brončanog doba), bit će predstavljen u utorak 12. lipnja 2012. godine u 12 sati, na konferenciji za novinare u Narodnom muzeju Slovenije – Prešernova i na zabavom večernjem događanju, s početkom u 18 sati.
Muzejske zbirke so živ in zgovoren dokaz ustvarjalnosti ter kulture nekdanjih prebivalcev slovenskega prostora. Med več sto tisoči muzejskih predmetov pa jih je le nekaj, za katere lahko upravičeno trdimo, da so svetovnega pomena. Če govorimo o arheološki zbirki, so to pozlačeni kip emonskega meščana, situla z Vač in najstarejše glasbilo na svetu, neandertalčeva piščal iz jame Divje babe na Idrijskem. In tem predmetom se pridružuje nov, prav tako izjemen kos. Krhka zlata ploščica, naš najstarejši do danes najden zlat izdelek.
Ne morem trditi, da so ob sprejemu tako pomembnih arheoloških najdb enako čutili tudi drugi direktorji, moji predhodniki, ampak lahko le sklepam, da so jih prevevala podobna čustva, kakor prevevajo mene sedaj. Velika radost, da bomo to veliko dragotino hranili pri nas, in še večja hvaležnost, da smem to doživljati sama, skupaj s sodelavci in slovensko javnostjo.
mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije
Fenomen blejskega zlatega našivka
Zakladna najdba z Bleda je bila naključno odkrita ob jezerski obali pod Grajskim hribom in je sestavljena iz raznovrstnih večinoma bronastih predmetov, ki jih datiramo v 13. in 12. stoletje pr. n. št. S sekirami in sulicami v zakladu prevladuje bronasto orožje, prisotni pa so tudi srpi in drugo orodje ter deli noše. Zaklad se po svoji sestavi le malo razlikuje od številnih depojskih najdb iz pozne bronaste dobe, časa, ki ga po tedaj značilnem pogrebnem običaju upepeljevanja pokojnikov označujemo tudi kot kultura žarnih grobišč.
Povsem izjemen pa je v zakladu našivek iz tenke zlate pločevine. Našivek je usločeno ovalne oblike, 17 cm dolg in po celotni površini okrašen z vtisnjenimi koncentričnimi krožci, valovnicami in drobnimi vbodi. Ob stranskih robovih so se delno ohranile luknjice, ki nakazujejo, da je bil predmet prvotno pričvrščen, verjetno kot našivek na noši.
[Riznica iz Bleda slučajno je otkrivena na jezerskoj obali pod Grajskim hribom, a sastoji se od raznovrsnih, većinom brončanih predmeta, koje datiramo u 13. i 12. st. pr. n. e. Sa sjekirama i sulicama u riznici prevladava brončano oružje, prisutni su također sprovi i drugo oruđe te dijelovi nošnje. Riznica se po svojem sadržaju malo razlikuje od bronih depozitnih nalaza iz kasnog brončanog doba, vremena, kojeg, po tada značajnom pogrebnom običaju spaljivanja pokojnika, definiramo kao razdoblje kulture polja sa žarama.
Po svemu izniman, u riznici je pronađen našitak izrađen iz tanke pločice zlata. Našitak je zakrivljenog ovalnog oblika, 17 cm dug i po cijeloj površoni ukrašen utisnutim koncentričnim krugovima, valovnicama i sitnim ubodima. Na rubovima su se djelomično sačuvale rupice, koje pokazuju da predmet prvotno bio pričvršćen kao našitak na nošnji.]
Zlato se v bronasti dobi v Evropi pojavlja zelo redko. Tako je našivek iz blejskega zaklada sploh najstarejši zlat predmet iz Slovenije. Predmeti iz zlata se na našem ozemlju sicer pogosteje pojavljajo šele od starejše železne dobe dalje. Redki primerljivi našivki so tako znani iz podobnih zakladnih najdb, odkritih na najpomembnejših višinskih utrjenih naseljih iz pozne bronaste dobe severno in vzhodno od Alp, na Bavarskem in Madžarskem. Te zaklade si podobno kot blejskega razlagamo kot ostanke votivnih daritev božanstvom bronastodobnih prebivalcev srednje Evrope. Oddaljena, a hkrati prestižna središča z analogijami za zlat našivek z Bleda nakazujejo, da je tudi Blejsko jezero v obdobju kulture žarnih grobišč prebivalcem predstavljalo pomembno kultno središče.
dr. Peter Turk, Narodni muzej Slovenije
Izvor
NMS PRESS
NMS – Našitak iz Bleda. Foto: Tomaz Lauko (ustupio NMS PRESS).
