[SLO] Inštitut za arheologijo SAZU – Konferencija ‘Dolgoročne spremembe okolja 2015′ – Poziv na sudjelovanje (prijava)

U Ljubljani će se 12. svibnja 2015. godine održati konferencija ‘Dolgoročne spremembe okolja′ (‘Dugoročne promjene okoliša’) u organizaciji Oddelka palinologije Inštituta za arheologijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti u Ljubljani. Na sudjelovanje se pozivaju istraživači, koji proučavaju dugoročan razvoj okoliša na području Slovenije, i širem geografskom području, s naglaskom na multidisciplonarnom povezivanju različitih znanstvenih područja.

Zadnji rok za prijavu na konferenciju je 15. ožujka 2013.

Popunjeni > obrazac za prijavu treba poslati na email adresu maja.andric@zrc-sazu.si

 

Izvor

Inštitut za arheologijo SAZU PRESS

iBook: Dotik dediščine. Trirazsežni prikaz zgodnjesrednjeveškega naglavnega nakita iz najdišča Župna cerkev v Kranju

Avtorji: Benjamin Štular, Ana Ornik Turk, Andrej Pleterski

3R modeli: Benjamin Štular

Leto: 2013

Področje: arheologija

Jezik: slovenski

Založnik: Založba ZRC

Izdajatelj: Inštitut za arheologijo

ISBN: 978-961-254-667-0

Specifikacija: internetna objava • iba • 130 strani • 222 slik, 4 načrti

>Download link .pdf za iPad

Namen pričujoče iKnjige je predstaviti trirazsežne modele izbranih zgodnjesrednjeveških uhanov iz najdišča Župna cerkev v Kranju. Razloga za to sta dva.

Prvi je metodološki. Uporaba trirazsežnih modelov v arheologiji je namreč na točki, ko je na voljo vse več dobrih in odličnih izdelkov, katerih potenciala arheologi ne izkoristimo v celoti. Največkrat se kakovosten trirazsežni model predmeta močno zmanjša in predstavi na spletu ali v obliki datoteke PDF. Še slabše se godi trirazsežnim modelom arheoloških kontekstov ali celih najdišč. Večina arheologov vidi samo v naprej posnete animacije, trirazsežni model pa nikoli ne zapusti delovne postaje strokovnjaka, ki je model izdelal. Iščemo torej načine, kako trirazsežne modele bolj tvorno uporabiti v arheoloških raziskavah. Več je o tej problematiki zapisano v poglavju Trirazsežno skeniranje v arheologiji.

Drugi razlog za predstavitev trirazsežnih modelov uhanov v pričujoči iKnjigi (imenovana tudi knjiga na dotik − ang. multi-touch book − ali interaktivna knjiga) sledi iz zgoraj povedanega: iskali smo medij, ki bi združeval prednosti klasičnih monografskih publikacij in možnosti vključevanja trirazsežnih modelov. iKnjige predstavljajo trenutno edino možnost, ki zadostuje našim kriterijem: enostavna cenovno dostopna izdelava in distribucija na eni ter prepoznavnost oz. klasifikacija “znanstvena monografija” na drugi strani.

Uvodu in metodološkemu poglavju sledi zgodovina raziskav in pomen najdišča, iz katerega izvirajo predstavljeni uhani. Sledita poglavji, ki predstavljene predmete postavita v kontekst. Najprej je na kratko predstavljen nadregionalni pomen teh predmetov v zgodnjem srednjem veku, v nadaljevanju pa vsak tip posebej.

Najpogostejši tip uhanov na najdišču Župna cerkev v Kranju so polmesečasti uhani, zato so predstavljeni nekoliko obširneje v posebnem poglavju. Pri tem je potrebno poudariti, da ni namen podrobna analiza, temveč zgolj povzeti stanje raziskav z namenom, da bralec lažje “bere” trirazsežne modele. Ker pa je zadnje tovrstno delo staro že več kot tri desetletja, sta ti poglavji za slovensko zgodnjesrednjeveško arheologijo dobrodošli.

Izvor

Založba ZRC PRESS

iBook - Dotik dediščine.

iBook – Dotik dediščine.

Monografija – ‘Grad Smlednik. Raziskave 2011-2012’, ur. Benjamin Štular [Osvrt Vendi Jukić Buča]

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2013.

Web

Tip: monografija

Urednik: Benjamin Štular

Urednički odbor: Barbara Nadbath, Tadeja Mulh, Maja Jerala, Bojan Djurić, Matija Črešnar, Špela Karo

Recenzenti: Katarina K. Predovnik, Tomaž Nabergoj, Sneža Tecco-Hvala. Aleksander Horvat

Prijevod: Meta Osredkar

Crteži: Larisa Skalerič, Dragica Knific Lunder

Oblikovanje: Nives Spidić

Jezik: slovenski

Stranica: 208

Dimenzije (cm): 33 x 21.5 x 1.8

ISBN 978-961-6902-57-1

Monografija ‘Grad Smlednik. Raziskave 2011-2012’ objavljena je kao druga publikacija u okviru znanstvene serije Monografije CPA (Centra za preventivno arheologijo) Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Urednik monografije koja objedinjuje znanstvene tekstove različitih autora je dr. Benjamin Štular.

U Predgovoru Andrej Gaspari ukratko iznosi povijesne i arheološke podatke o dvorcu Smlednik; primjerice, u 19. st. spominje ga povijesničar Vladimir Levec, a prepoznaje se i na crtežu Ladislava Benescha, prikazanom na naslovnici Publikacije. Prva iskopavanja proveli su arheolozi iz Mestnega muzeja u Kranju, Zavoda za spomeniško varstvo LRS (Zavod za uređenje stare Ljubljane) i Mestnega muzeja u Ljubljani sredinom 20. st. Arheološka istraživanja o kojima je riječ u Publikaciji, provedena su kao osnova za izradu konzevatorskog nacrta.

Benjamin Štular u Uvodu se osvrće na namjenu knjige čiji je cilj bio predstaviti povijest istraživanja i konzervatorskih radova te rezultate najnovijih istraživanja.

Knjiga je nastala iz razmeroma skromne želje, na enem mestu zbrati vse znane podatke o gradu Smlednik. Te podatke smo želeli zgolj dopolniti z izsledki manjših revizijskih arheoloških izkopavanj. Toda iskana jasna podoba srednjeveškega gradu se je vedno bolj izmikala in temu primerno se je razspon raziskav vedno bolj širil.

Knjiga je nastala iz relativno skromne želje, na jednom mjestu okupiti sve poznate podatke o dvorcu Smlednik. Ove podatke smo željeli dopuniti rezultatima manjih revizijskih arheoloških iskopavanja. Ipak, tražena jasna slika srednjovjekovnoga dvorca je uvijek izmicala te se, primjerno tome, raspon istraživanja sve više širio.

Prijevod: VJB.

Jernej Rihter je predstavio pregled istraživanja nakon 1961. godine, Petra Vojković Smlednik u prapovijesti analizom i interpretacijom građe, Benjamin Štular pisane izvore o Dvorcu, Rok Klasinc izvješća iskopavanja tokom 2011. i 2012. godine prema arheološkim razdobljima. Sitnu građu predstavio je, analizirao i interpretirao Benjamin Štular, životinjske ostatke Borut Toškan, analizu ugljena Tjaša Tolar, građevinskog materijala Tomaž Verbič i Maja Gutman, građevine Benjamin Štular uz dva dodatna poglavlja Grad u prostoru i Grad Smletnik – interpretacija u srednjem vijeku, stanje istraživanja i buduće aktivnosti uz Epilog: nekega dne leta 1297 na gradu Smlednik.

Slijedi popis literature i izvora, Katalog i table, Priloge te Sažetak na engleskom jeziku.

Knjiga je tvrdo uvezena velikog formata te sadrži brojne fotografije, ilustracije, table, tablice s podacima i crteže.

Zahvaljujem Metki Štrajhar na ustupljenom primjerku.

>Galerija fotografija [Foto: VJB]

Ljubljana, 23. 6. 2014.

Vendi Jukić Buča

Naslovnica monografije 'Grad Smlednik. Raziskave 2011-2012' ur. Benjamina Štulara. Foto: VJB.

Naslovnica monografije ‘Grad Smlednik. Raziskave 2011-2012’ ur. Benjamina Štulara. Foto: VJB.

[SLO] SAZU – Vabilo k sodelovanju na 6. Grošljevem simpoziju | Poziv za sudjelovanje na 6. Grošljevom simpoziju

Prenosimo službeno priopćenje.

Društvo za antične in humanistične študije Slovenije (DAHŠ) v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) pripravlja šesti Grošljev simpozij, dvodnevno interdisciplinarno znanstveno srečanje, ki bo potekalo v torek, 21. oktobra, in sredo, 22. oktobra 2014, v Dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU na Gosposki 16 v Ljubljani, predvidoma od 16:30 do 19:30.

24. oktobra 2009 so DAHŠ, Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in SAZU obeležili 30-letnico smrti akademika in dolgoletnega profesorja Filozofske fakultete dr. Milana Grošlja (1902–1979) z odkritjem spominske plošče na njegovi rojstni hiši v Kamniku, zdaj Hotelu Malograjski dvor. Sledil je celodnevni interdisciplinarni znanstveni simpozij »Grčija skozi rimske oči v dobi cesarstva«. Zaradi velikega zanimanja je DAHŠ sklenilo uvesti vsakoletno tradicijo »Grošljevega simpozija«, recenziran izbor predstavljenih referatov pa naknadno objaviti v posebni tematski številki revije za klasično filologijo Keria. V naslednjih letih so se zvrstili simpoziji »Politika, zgodovina, gledališče: od Ajshilovih Peržanov do Seneki pripisane Oktavije« (2010), »Antični miti v besedi, podobi in zvoku« (2011), »Svet živali v življenju antičnega človeka« (2012) in »Per aspera ad astra: zvezdoslovje v antiki« (2013).

Tema šestega simpozija, ki bo potekal 21. in 22. oktobra 2014, je »In corpore sano: skrb za telo v antiki«. Tudi to srečanje je zamišljeno kar najbolj interdisciplinarno, tako da so k sodelovanju vabljeni strokovnjaki z najrazličnejših področij – na primer ved v zvezi s športom (vključno medicino), arhitekture ter humanistike in družboslovja (klasične filologije, arheologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, etnologije, antropologije, filozofije …). Referati lahko obravnavajo najrazličnejša področja telesne kulture, npr. šport, kozmetiko, prehrano, pripadajočo arhitekturo (stadione, terme) ipd.; lahko so omejeni na antiko ali pa raziskujejo odmeve antike v poznejših obdobjih vse do danes. Dobrodošla so predavanja z žariščem na konkretnih primerih (npr. na posameznem problemu, arheološki najdbi, umetniški ali literarni stvaritvi) kot tudi širše zastavljene predstavitve.

Vse zainteresirane predavatelje prosimo, da najpozneje do torka, 22. aprila 2014, pošljejo prijavo eni od članic organizacijskega odbora: dr. Marjeti Šašel Kos (za Inštitut za arheologijo ZRC SAZU; e-pošta: mkos@zrc-sazu.si) ali dr. Nadi Grošelj (za DAHŠ; e-pošta: nada-marija.groselj@guest.arnes.si ali sestertia@hotmail.com). Prijava naj vsebuje:

1. predavateljevo ime in priimek; naziv matične ustanove; njegova poglavitna zanimanja oz. področja znanstvenega delovanja; kontaktne podatke (naslov e-pošte in številko mobilnega telefona);

2. delovni naslov referata;

3. kratek povzetek referata ali vsaj oris izbrane tematike (ok. 60 besed).

Za posamezen referat je predvidenih 15 minut predavanja (sledi razprava). Izbor referatov v obliki znanstvenih člankov bo objavljen v tematski številki revije Keria (16/1, 2014).

Za vse dodatne informacije sta na voljo članici organizacijskega odbora na navedenih elektronskih naslovih.

Izvor

Emailom, dr. Marjeta Šašel Kos