(SLO) SLO ZRC SAZU – 9. Grošljev simpozij: »O urbem venlem! Korupcija v starem in srednjem veku« (PRESS)

by | Nov 6, 2017 | Institucije, Muzeji, PRESS, Regija, Simpoziji, Slovenija, Stručni, Susreti

Društvo za antične in humanistične študije Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU pripravlja deveti Grošljev simpozij: »O urbem venlem! Korupcija v starem in srednjem veku«. Interdisciplinarno znanstveno srečanje bo potekalo predvidoma od torka, 6. marca do četrtka, 8. marca 2018, v atriju ZRC SAZU na Novem trgu 2 v Ljubljani.

 

»O kupljivo mesto, obsojeno na skorajšnji propad, če bo le našlo kupca!«
O urbem venalem et mature perituram, si emptorem invenerit!
Gaj Salustij Krisp, Vojna z Jugurto 35,10 (1. stol. pr. Kr.)

***

Vsakoletni Grošljev simpozij bo v letu 2018 potekal predvidoma od torka, 6. marca, do četrtka, 8. marca, v Atriju ZRC SAZU na Noven trgu 2 v Ljubljani. Znanstveno srečanje z naslovom O urbem venalem! Korupcija v starem in srednjem veku bo posvečeno problemu, staremu kot človeštvo: korupciji na številnih področjih življenja, ki so jo deloma prepoznavali že v antiki, po današnjih ostrejših merilih pa jo odkrivamo tudi v navadah in institucijah, ki so se sodobnikom zdele neproblematične, denimo v rimskem sistemu »patronov« in »klientov«. Srečanje bo interdisciplinarno in k sodelovanju so vabljeni strokovnjaki s področij, ki so (bila) za problematiko korupcije ranljiva ali ki jo preučujejo: klasični filologi, zgodovinarji, pravniki, ekonomisti, filozofi, sociologi, umetnostni zgodovinarji, arheologi in drugi.


Večni skušnjavec

Zainteresirane predavatelje prosimo, da do četrtka, 30. novembra 2017, pošljejo prijavo dr. Nadi Grošelj (Društvo za antične in humanistične študije Slovenije, nada-marija.groselj@guest.arnes.si) ali dr. Marjeti Šašel Kos (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, mkos@zrc-sazu.si).
Dokončni izbor referatov in njihov razpored bosta znana v tednu dni po izteku roka za prijavo.

Prijava naj vsebuje:
1. predavateljevo ime in priimek; naziv matične ustanove; področja znanstvenega delovanja; kontaktne podatke (e-naslov in telefon);
2. delovni naslov prispevka;
3. kratek povzetek prispevka ali oris izbrane tematike (okrog 60 besed).

Za posamezen prispevek je predvidenih 15 minut predavanja (sledi razprava). Izbor bo v obliki znanstvenih člankov objavljen v tematski številki revije Keria: studia Latina et Graeca (20/1, 2018).

Za vse dodatne informacije sta na voljo dr. Nada Grošelj in dr. Marjeta Šašel Kos po elektronski pošti.

Izvor

ZRC SAZU PRESS

[SLO] ZRC SAZU – Međunarodni znanstveni skup ‘Apsolutna i relativna kronologija kasnoga latenskoga doba u srednjem Podunavlju’ (PRESS)

by | Jun 11, 2017 | Institucije, Ostalo, PRESS, Regija, Slovenija, Stručni, Susreti

Napovednik

Međunarodni znanstveni skup

Apsolutna i relativna kronologija kasnoga latenskoga doba u srednjem Podunavlju

Osnovni podatci

12. lipanj 2017 u 10:00 do 13. lipanj 2017 u 19:30

Gipfelhaus na Magdalensbergu, Koruška, Austrija

Organizatori
Prirodnjački muzej, Beč
Institut za arheologiju ZRC SAZU, Ljubljana
Zemaljski muzej Koruške, Klagenfurt / Celovec

Opis

Međunarodni znanstveni skup o kronologiji kasnog latena nastao je na inicijativu Macieja Karwowskog iz Prirodnjačkog muzeja u Beču. Učesnici dolaze prije svega iz Austrije, Slovenije, Češke republike i Slovačke. Po dva su iz Italije i Hrvatske (M. Dizdar i I. Drnić), dok iz Njemačke i Poljske dolaze po jedan.

Svrha skupa je razmotriti problematiku kronologije kasnoga latenskoga doba odnosno stupnja LT D. Trebalo bi ujediniti nazive pojedinih podstupnjeva tog vremena na prostoru od Lombardije i Veneta u sjevernoj Italiji do Češke, Slovačke i hrvatsko-srpskog Podunavlja, utvrditi tipične oblike materijalne kulture tih podstupnjeva (LT D1a, LT D1b i LT D2) i ispostaviti italske elemente (brončane i keramičke posude te fibule), koji se javljaju u srednjem Podunavlju.

Više izlaganja bavit će se numizmatikom.

Izvori za istraživanje stupnja LT D su na opisanom prostoru dosta različiti. Kultura opiduma u južnoj Njemačkoj (Manching), Češkoj (Stradonice), Moravskoj (Staré Hradisko) i Slovačkoj (Trenčianske Bohuslavice i Bratislava), kako poznato, ne poznaje nikakvih grobova.

Suprotno tomu, brojni grobovi ovog vremena istraženi su u Lombardiji i u Venetu u sjevernoj Italiji te na teritoriji današnje Slovenije, sjeverne Hrvatske i sjeverne Srbije. Osim grobova vrlo su značajni najstariji slojevi naseobina na Gurini iznad Dellacha i na Magdalensbergu u Koruškoj, kao i nekoliko naseobinskih nalazišta, koja su bila otkrivena tek u novije vrijeme: Rochusmarkt u Beču, St. Michael am Zollfeld / Šmihel na Gosposvetskom polju i Glušič na Vrhnici.

Fotografija željeznih italskih konjskih žvala s podbradnikom, iskopanih 1929 na nalazištu Ciringhelli kod Vigasia jugozapadno od Verone. Vrlo vjerojatno se radi o prilogu iznimno bogatog groba sa kolima iz podstupnja LT D1a (www.academia.edu/33147123). Podbradnik istog oblika i dimenzija pronađen je prošle godine na nalazištu Glušič na Vrhnici, koje će na skupu predstaviti Iris Bekljanov Zidanšek i Petra Vojaković iz Ljubljane. Foto Gianni De Zuccato, Verona. Fotografiju ustupio: dr. sc. Dragan Božič.

Izvor

Emailom dr. Dragan Božič

[SLO] ZRC SAZU – Program konferencije ‘Dolgoročne spremembe okolja 2017’

by | Apr 3, 2017 | Institucije, Konferencije, Muzeji, PRESS, Regija, Slovenija, Stručni, Susreti

11 5. 2017

Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana

 

PROGRAM
 
Četrtek, 11. 5. 2017
Moderatorka: M. Andrič
 
8.30 – 9.00 M. Ferk in M. Lipar, Paleohidrološke razmere na Nullarborju v Avstraliji
 
9.00 – 9.25 M. Prelovšek, Vpliv klimatskih sprememb na geomorfni razvoj krasa
 
9.30 – 9.55 T. Fabec, Smeri razvoja poznopleistocenske in holocenske krajine Divaškega krasa: pogled iz dna vrtač
 
10.00 – 10.25 KAVA/ČAJ
 
10.30 – 10. 55 T. Tolar, B. Toškan, M. Andrič in F. Janžekovič, Paleookoljske raziskave kolišč na Ljubljanskem barju. Nam lahko povedo kaj več o klimatskih, sezonskih in okoljskih razmerah tedanjega časa?
 
11.00 – 11.25 U. Šilc in A. Martinčič, Spremembe vegetacije na barju Mali plac
 
11.30 – 11.55 A. Krivograd Klemenčič, N. Ogrinc, M. Nečemer, J. Faganeli, T. Tolar, M. Andrič, Spremembe vegetacije in hidrologije ter razvoj šotnega barja v okolici Bevk (Ljubljansko barje)
 
12.00 – 13.00  ODMOR ZA KOSILO (kosilo ni organizirano)
 
Moderatorka : M. Ferk
 
13.00 –  13.25 P. Jamšek Rupnik, J. Atanackov, M. Car, J. Jež, B. Celarc, M. Novak, B. Milanič, D. Šram, J. Krivic, M. Bavec, Razvoj sedimentacijskega okolja na območju Zelencev v Zgornjesavski dolini po zadnjem poledenitvenem višku
 
14.00 – 14.25 M. Hrvatin, M. Zorn, Trendi rečnih pretokov v slovenskih Alpah med letoma 1961 in 2010
 
14.30 – 14.55 M. Ogrin, Visokogorska krajina Julijskih Alp in vpliv človeka
 
15.00 – 15.25 M. Andrič, A. Šmuc, N. Ogrinc, W. Rapuc, P. Sabatiere, U. von Grafenstein, Paleookoljski zapis v Bohinjskem jezeru: zadnjih 6800 let
 
KAVA/ČAJ IN ZAKLJUČEK KONFERENCE

 

 

ABSTRACTI 

Andrič M., A. Šmuc, N. Ogrinc, W. Rapuc, P. Sabatiere, U. von Grafenstein, Paleookoljski zapis v Bohinjskem jezeru: zadnjih 6800 let

1ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, maja.andric@zrc-sazu.si

2 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana, andrej.smuc@ntf.uni-lj.si

3 Institut Jožef Stefan, Odsek za zannosti o okolju, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, nives.ogrinc@ijs.si

5EDYTEM, Universite de Savoie, EDYTEM, Pôle Montagne, 73376 Le Bourget du Lac, Cedex, FRANCE, pierre.sabatier@univ-savoie.fr, william.rapuc@hotmail.fr

6Laboratoire des Sciences du Climat et de l’Environment, (LSCE), F-91198 Gif-sur-Yvette, FRANCE, uli@von-grafenstein.fr

Na konferenci bomo predstavili rezultate multidisciplinarne paleoekološke raziskave 12 m globoke vrtine, ki smo jo leta 2012 zvrtali v Bohinjskem jezeru. S pomočjo sedimentoloških, geokemičnih in palinoloških raziskav smo rekonstruirali spremembe okolja, še zlasti vpliv človeka na okolje (rastlinstvo, kmetijske in metalurške aktivnosti) ter okoljske procese, ki so povezani s klimatskimi nihanji in človekovo aktivnostjo (npr. procesi erozije tal, poplave) v zadnjih 6800 letih. Človekov vpliv na okolje je npr. jasno viden v železni dobi (ca. 2700 cal. BP), ko je bilo izsekavanje bukovega gozda za potrebe metalurgije zelo intenzivno. V tem obdobju zaznavamo tudi hitrejše odlaganje sedimenta, kar je posledica erozije tal zaradi človekovih aktivnosti in vlažnejše klime. Bohinjsko jezero je tudi odličen potresni arhiv: zaznali smo številne potresne sunke, najmočnejši je bil datiran ca. 6800 cal. BP.

 

Fabec T. Smeri razvoja poznopleistocenske in holocenske krajine Divaškega krasa: pogled iz dna vrtač

Center za preventivno arheologijo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, Poljanska 40, SI-1000 Ljubljana, tomaz.fabec@zvkds.si

Z arheološkim sondiranjem sedimentnih zapolnitev 20 vrtač na Divaškem krasu smo pridobili obsežno bazo okoljskih podatkov, na podlagi katerih smo že ponudili preliminarne smernice razvoja tega dela kraške krajine v holocenu in vpliva človeka nanjo (Fabec 2012). Laboratorijske analize in druge opravljene raziskave so potrdile in dopolnile predstavljene hipoteze o pretežno holocenski starosti zapolnitev, njihovi zelo pestri zgodovini ter oblikovanju antropogene krajine zaradi živinorejskih praks v bronasti dobi oziroma agro-kraške krajine (Nicod 1987) v novem veku. Ponudile so vpogled v razvoj lokalne vegetacije od poznega glaciala dalje in vrtače izpostavile kot prave »pasti« za sedimente, v katerih so sledovi naravnih procesov in človekovih aktivnosti lahko preživeli tafonomske procese in postali del paleookoljskega zapisa.

 

Ferk M.1, M. Lipar2, Paleohidrološke razmere na Nullarborju v Avstraliji

1ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, mateja.ferk@zrc-sazu.si

210/224 West Coast Highway, Scarborough 6019, WA, Avstralija

Planota Nullarbor v Avstraliji je eno večjih kraških območij na svetu, ki se na jugu zaključi z do 90 m visokimi klifi nad Južnim oceanom. V dveh delih sta z abrazijo med transgresijo morja v pliocenu nastali nizki priobalni ravnici Israelite in Roe. Po regresiji morja so nekdanji klifi ostali odmaknjeni od morske obale in tvorijo 100 km dolg Wylie paleoklif in 300 km dolg Hampton paleoklif. Na Nullarborju ni stalnih površinsko tekočih vod. Padavine izhlapijo, preostanek pa predstavlja glavni dotok vode v kraški vodonosnik. Gladina vode v kraškem vodonosniku se je v preteklosti spreminjala skladno z nihanjem gladine morij. Tekom spremenljivih paleookojskih razmer so se razvile značilne kraške oblike kot so vodoravne jame, brezna, udornice ter korozijske kotanje. Raziskave v zadnjih letih pa so razkrile obstoj hidrološko neaktivnih zatrepnih dolin v pobočjih paleoklifov, ki so indikator iztoka vode iz kraškega vodonosnika v preteklosti. Na podlagi nadaljnjih podrobnih analiz oblik v zatrepnih dolinah je bilo možno rekonstruirati paleohidrološki razvoj planote. Opredeljene so bile 3 faze razvoja: (1) korozijsko širjenje inicialnih razpoklinskih kanalov v zgodnjem do srednjem pliocenu, (2) začetek retrogradnega umikanja zatrepnih dolin nad kraškimi izviri v poznem pliocenu, (3) periodično preoblikovanje zatrepnih dolin tekom variabilnih okoljskih razmer v kvartarju.

 

Hrvatin M., M. Zorn, Trendi rečnih pretokov v slovenskih Alpah med letoma 1961 in 2010

Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, mauro@zrc-sazu.si, matija.zorn@zrc-sazu.si

V prispevku obravnavamo trende povprečnih, minimalnih in maksimalnih letnih pretokov rek, ki imajo povirja v slovenskem visokogorskem svetu. Obravnavane so reke: Meža, Sava Dolinka, Radovna, Sava Bohinjka, Mostnica, Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica, Savinja, Soča, Koritnica in Tolminka.

Rezultati kažejo, da povprečni srednji letni pretoki na vseh obravnavanih rekah upadajo, pri večini rek pa padajo tudi absolutni minimalni in absolutni maksimalni pretoki. Opazne so tudi spremembe v pretočnih režimih, pri katerih nekdaj primarni spomladanski pretočni višek ponekod nadomešča prej sekundarni jesenski višek.

Rečni pretoki so v največji meri posledica podnebnega dogajanja, zato spremembe trendov pretokov povezujemo s podnebnimi spremembami. Te se kažejo v rasti povprečne letne temperature ter manjši letni količini padavin.

Upoštevati je treba tudi vpliv človeka, ki s spreminjanjem rabe tal močno vpliva na površinski odtok padavin.

 

Jamšek Rupnik P. 1, J. Atanackov1, M. Car2, J. Jež1, B. Celarc1, M. Novak1, B. Milanič1, D. Šram1, J. Krivic1, M. Bavec1, Razvoj sedimentacijskega okolja na območju Zelencev v Zgornjesavski dolini po zadnjem poledenitvenem višku

1 Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana; petra.jamsek@geo-zs.si

2 Geoinženiring d.o.o., Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana

Območje Zelencev na stiku med Zgornjesavsko dolino in Planico je od zadnjega poledenitvenega viška podvrženo zelo intenzivnim geomorfnim procesom in posledičnim spremembam okolja. Zaradi velikega biološkega, hidrološkega, geološkega in krajinskega pomena je to območje zavarovano kot naravni rezervat. Da bi ugotovili morebitne vplive umestitve infrastrukturnega objekta na podzemno vodo in izvire na območju Zelencev, smo opravili geološke, geomorfološke, geokronološke, geofizikalne in hidrogeološke raziskave. S pomočjo uspešne integracije različnih raziskovalnih metod smo pridobili nove podatke o razvoju sedimentacijskega okolja na raziskovanem območju.

Zgornjesavska dolina in Planica sta ledeniški dolini, ki sta se izoblikovali vzdolž Savskega in Planiškega preloma. Po zadnjem poledenitvenem višku in umiku ledenikov pred okoli 20 tisoč leti so na tem območju po začetni intenzivni eroziji ter prerazporeditvi sedimentov ostali erozijski ostanki moren, v dolinskem predelu pa se je oblikovalo postglacialno Korenško jezero, v katerem so se odlagali jezerski sedimenti. Ob spreminjanju postglacialnega Korenškega jezera v recentna barja na območju Zelencev in Ledin so se odlagali jezersko-barjanski sedimenti, s pobočij in iz stranskih potokov je dotekal material, ki gradi številne aluvialne vršaje, v izteku pobočij pa so se odložili pobočni grušči. S pomočjo radiokarbonskega datiranja smo lahko določili starost nekdanjega Korenškega jezera ter vršajnih sedimentov, ki so ga prekrili.

Krivograd Klemenčič A.1, N. Ogrinc2, M. Nečemer2, J. Faganeli3, T. Tolar4, M. Andrič4, Spremembe vegetacije in hidrologije ter razvoj šotnega barja v okolici Bevk (Ljubljansko barje)

1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana, aleksandra.krivograd-klemencic@fgg.uni-lj.si

2 Institut Jožef Stefan, Odsek za znanosti o okolju, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, nives.ogrinc@ijs.si, marijan.necemer@ijs.si

3 Nacionalni inštitut za biologijo (Morska biološka postaja Piran), Večna pot 111, 1000 Ljubljana jadran.faganeli@nib.si,

4 ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, maja.andric@zrc-sazu.si

Jurčevo šotišče in Mali plac sodita med tiste redke lokacije na Ljubljanskem barju, kjer se je ohranil zapis razvoja okolja v zadnjih nekaj tisočletjih. Rezultati multidisciplinarnih raziskav (diatomeje, pelod, geokemična sestava in radiokarbonsko datiranje sedimenta) omogočajo rekonstrukcijo razvoja vegetacije in hidroloških razmer v okolici Bevk od 1700 pr. n. št. dalje. Na obeh mokriščih človekov vpliv na okolje (poljedelstvo, živinoreja) zaznamo v pozni bronasti dobi (ca. 1600–1500 pr. n. št.) in konec latena (ca. 200 pr. n. št.), visoko barje se pojavi v sredini prvega tisočletja pr. n. št.

Raziskava je pokazala, da je paleoekološki zapis zelo fragmentiran. Na obeh mokriščih smo v času okrog 1700 pr. n. št. (=3700 cal. BP) zaznali hiatus: del (zgodnje) holocenskega sedimenta je bil (verjetno zaradi poplavnega dogodka/dogodkov) odnešen, kar je presenetljivo še zlasti za Mali plac, ki leži na osamelcu Kostanjevica in je zato nekaj metrov dvignjen nad poplavno ravnico Ljubljanskega barja. Bronastodobne plasti na Malem placu ležijo neposredno na sedimentu, ki se je odlagal v višku zadnje ledene dobe, medtem ko je hiatus na Jurčevem šotišču nekoliko krajši: bronastodobni sediment pokriva plasti jezerskega sedimenta, ki so se odlagale pred 5500 pr. n. št.

 

Ogrin M., Visokogorska krajina Julijskih Alp in vpliv človeka

marija.ogrin@guest.arnes.si

VPLIV TRADICIONALNIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI (PAŠNIŠTVA, RUDARSTVA IN OGLARSTVA) NA SPREMINJANJE POVRŠJA (POVRŠINSKO KOPANJE) IN NA EKOLOŠKE SPREMEMBE (spremembe rastja in neusmiljeno izsekavanje gozdov) V VISOKOGORJU JULIJSKIH ALP OD ŽELEZNE DOBE DO 19. STOLETJA.

ČLOVEK je s svojo prisotnostjo v Alpah posegal v prostor že v prazgodovini in tako sooblikoval kulturno krajino. Materialne ostaline so se kot sledi človeka skozi tisočletja ohranile v zemeljskih plasteh in so odraz takratnega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja.

Bohinj je krajinski fenomen Julijskih Alp. Pod vznožjem Triglava , na starih Fužinarskih (Studorskih) planinah, na platoju Pokljuke in Jelovice, so pasli živino, rudarili in oglarili, vsaj že od rimskih časov, na kar kažejo arheološke raziskave. Preko Spodnjih Bohinjskih gora čez prelaz Bača, Škrbina, Globoko in Suha so potekale tovorne poti. Človek je visokogorski svet izrabljal v gospodarske namene in s tem preoblikoval prvotno krajino. Za svoje občasno bivanje so postavljali koče na prostoru, ki je bil najbolj primeren za bivanje. Koče s kamnitimi temelji so bile odkrite na Kleku in Voglu.

Zaradi bogatih nahajališč železove rude je Bohinj intenzivno poseljen od starejše železne dobe. Železovo rudo so kopali površinsko in s tem preoblikovali krajino v nize okroglih jam, ki jih danes poznamo kot površinske rudne jame.

 

Prelovšek M. Vpliv klimatskih sprememb na geomorfni razvoj krasa

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, mitja.prelovsek@zrc-sazu.si

Letos mineva 11 let, ko smo na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU pričeli z meritvami kemičnih procesov v kraških jamah. Raztapljanje in odlaganje sige merimo večinoma z apnenčastimi ploščicami, ki nam omogočajo izredno natančne meritve (0,2 μm na meritev). Natančnost lahko vpliva na kratke intervale merjenja, kar nam poleg intenzitete poda tudi vpogled v dejavnike, ki vplivajo na intenziteto procesov.

Nizke vrednosti raztapljanja v večini strug vodnih jam bi lahko kazale na milijonletja dolg razvoj jam, kar datacije jamskih sedimentov sicer potrjujejo, a ponekod neto letna prevlada odlaganja sige nad raztapljanjem (Križna jama, Škocjanske jame) ne kaže v smer nastajanja jam. Ker je slednje v nasprotju s paradigmo nastanka jam, si rezultate razlagamo v smeri paleogeografskih ali klimatskih sprememb. Paleogegrafskih zagotovo ne moremo izključiti, a rezultati kažejo tudi na močan klimatski vpliv; če sedanjo letno intenziteto primerjamo z debelino odloženega kalcita, grob izračun kaže na bistvene spremembe v strugah jam na prehodu pleistocena v holocen. Tej kvantitativno podprti ideji pritrjujejo datiranja začetka recentne rasti stalagmitov iz izbranih slovenskih jam, ki naj bi pričeli rasti v približno istem obdobju prehoda. V ozadju je vpliv produkcije in odplinjevanja CO2, ki ga v znatni meri opredeljujeta nadmorska višina in klima.

 

Šilc U. in A. Martinčič, Spremembe vegetacije na barju Mali plac

ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, urban@zrc-sazu.si, andrej.martincic@siol.net

Barje Mali plac na Ljubljanske barju je eden redkih ostankov visokega/prehodnega barja v nižinah južne Evrope in je tudi eno najjužnejših barij. Zaradi človekovega posega z zvišanjem vodostaja je prišlo do drastičnih sprememb rastlinskih združb in izginotja redkih in ogroženih rastlinskih vrst. Z znižanjem nivoja vode se v zadnjem času zopet vzpostavljajo prvotne združbe.

Prikazali bomo spremembe vegetacije med tremi obdobji: 1987 (pred dvigom nivoja vode), 1999 (po dvigu) in 2015 (po postopnem znižanju). V vseh treh obdobjih smo skartirali vegetacijske tipe in naredili vegetacijske popise.

Prvotna združba Calluno-Sphagnetum je v vmesnem obdobju skoraj popolnoma izginila in nadomestila jo je odprta vodna površina in močvirske združbe, ki so pogoste tudi v okolici. V zadnjem obdobju se zopet pojavljajo barjanske združbe, a spremenjeno vrstno sestavo.

Naravovarstvena prizadevanja v zadnjem času nakazujejo drugačen odnos do tega barja, vendar so verjetno določene vrste trajno izginile z Malega placa.

 

Tolar T.1, B. Toškan1, M. Andrič1 in F. Janžekovič2, Paleookoljske raziskave kolišč na Ljubljanskem barju. Nam lahko povedo kaj več o klimatskih, sezonskih in okoljskih razmerah tedanjega časa?

1 ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tjasa.tolar@zrc-sazu.si, borut.toskan@zrc-sazu.si, maja.andric@zrc-sazu.si,

2 Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, franc.janzekovic@um.si

Z vodo prepojena tla Ljubljanskega barja so prava zakladnica organskih (bioloških) ostankov. Polega samega izredno pestrega seznama nekdaj uporabljenih gojenih/udomačenih in divjih rastlinskih in živalskih vrst za prehrano in bivanje, nam paleookoljske raziskave z barjanskih arheoloških najdišč lahko podajo tudi informacije o okoljskih in klimatskih razmerah v preteklosti ter o stalnosti poselitve določenega najdišča.

 

NASLOVI AVTORJEV PRISPEVKOV 

Andrič Maja, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, maja.andric@zrc-sazu.si

Atanackov Jure, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana

Bavec Miloš, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana

Car Marjeta, Geoinženiring d.o.o., Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana

Celarc Bogomir, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana

Fabec Tomaž, Center za preventivno arheologijo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, Poljanska 40, SI-1000 Ljubljana, tomaz.fabec@zvkds.si

Faganeli Jadran, Nacionalni inštitut za biologijo (Morska biološka postaja Piran), Večna pot 111, 1000 Ljubljana, jadran faganeli@nib.si

Ferk Mateja, ZRC SAZU, Geografski Inštitut Antona Melika, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, mateja.ferk@zrc-sazu.si

Hrvatin Mauro, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, mauro@zrc-sazu.si

Janžekovič Franc, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, franc.janzekovic@um.si

Jamšek Rupnik Petra, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana, petra.jamsek@geo-zs.si

Jež Jernej, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana

Krivic Jure, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana

Krivograd Klemenčič Aleksandra, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana, aleksandra.krivograd-klemencic@fgg.uni-lj.si

Lipar Matej, 10/224 West Coast Highway, Scarborough 6019, WA, Avstralija, matej.lipar@gmail.com

Martinčič Andrej, Zaloška cesta 78 A, 1000 Ljubljana, andrej.martincic@siol.net

Milanič Blaž, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana

Nečemer Marijan, Institut Jožef Stefan, Odsek za znanosti o okolju, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, marijan.necemer@ijs.si

Novak Matevž, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana

Ogrin Mija, marija.ogrin@guest.arnes.si

Ogrinc Nives, Institut Jožef Stefan, Odsek za znanosti o okolju, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana nives.ogrinc@ijs.si

Prelovšek Mitja, ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Titov trg 2, 6230 Postojna, mitja.prelovsek@zrc-sazu.si

Rapuc William, EDYTEM, Universite de Savoie, EDYTEM, Pôle Montagne, 73376 Le Bourget du Lac, Cedex, FRANCE, william.rapuc@hotmail.fr 

Sabatiere Pierre, Universite de Savoie, EDYTEM, Pôle Montagne, 73376 Le Bourget du Lac, Cedex, FRANCE, pierre.sabatier@univ-savoie.fr

Šilc Urban, ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, urban.silc@zrc-sazu.si

Šmuc Andrej, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana, andrej.smuc@ntf.uni-lj.si 

Šram Dejan, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana 

Tolar Tjaša, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tjasa.tolar@zrc-sazu.si

Toškan Borut, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, borut.toskan@zrc-sazu.si

von Grafenstein Ulrich, Laboratoire des Sciences du Climat et de l’Environment, (LSCE), F-91198 Gif-sur-Yvette, FRANCE, uli@von-grafenstein.fr

Zorn Matija, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, 1000 Ljubljana matija.zorn@zrc-sazu.si

 

Izvor
E-mailom dr. sc. Maja Andrič

[SLO] ZRC SAZU – 8. Grošljev simpozij ‘Knjižnice in knjige od antike do danes’ [PRESS]

by | Mar 3, 2017 | Institucije, Muzeji, PRESS, Regija, Simpoziji, Slovenija, Stručni, Susreti

Prisrčno vabljeni na 8. Grošljev simpozij » Knjižnice in knjige od antike do danes «, ki ga organizirata Društvo za antične in humanistične študije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Simpozij bo letos izjemoma trajal štiri popoldneve in večere (od ponedeljka 6. do četrtka 9. marca).

Program: http://iza2.zrc-sazu.si/sites/default/files/8_grosljev_simpozij_program_2017.pdf

Knjižnica nekoč … in danes

»V vseh stvareh sem iskal mir, a našel ga nisem nikjer razen v kotu s knjigo.«
In omnibus requiem quaesivi, et nusquam inveni nisi in angulo cum libro.
Tomaž Kempčan (Thomas à Kempis, ok. 1380–1471)

Za posamezen prispevek je predvidenih 15 minut predavanja (sledi razprava). Izbor bo v obliki znanstvenih člankov objavljen v tematski številki revije Keria: studia Latina et Graeca (19/1, 2017).

Za vse dodatne informacije sta na voljo članici organizacijskega odbora po elektronski pošt.

O Grošljevem simpoziju in obravnavanih temah preteklih let >>>

Izvor

SAZU PRESS

[SLO] SAZU – Znanstveno srečanje ‘Dolgoročne spremembe okolja 2017’ [PRESS]

by | Jan 12, 2017 | Institucije, Muzeji, Ostalo, PRESS, Regija, Slovenija, Stručni, Susreti

Znanstveno srečanje ‘DOLGOROČNE SPREMEMBE OKOLJA 2017′

 

Kje:
Prešernova dvorana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi tg 4, Ljubljana

Kdaj:
11. maj 2017

Organizator:
Maja Andrič
Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1001 Ljubljana
maja.andric@zrc-sazu.si
tel.: (01) 47 06 434, 051 637 344

***

Vljudno vabljeni, da s svojim predavanjem popestrite četrto konferenco Dolgoročne spremembe okolja, ki bo 11. maja 2017 v Ljubljani.
Rok za prijavo je 15. 3. 2017. Več podatkov je na prijavnici.

Na vrh
DSO | Palinologija

http://iza2.zrc-sazu.si/sl/dogodki/dolgorocne-spremembe-okolja-2017#v

Izvor

Emailom Maja Andrič

[SLO] Projekt AS – VABILO: Materialna in duhovna kultura antike in njena interpretacija [PRESS]

by | Jun 6, 2016 | Edukacija, Institucije, Izvan Hrvatske, Muzeji, Ostalo, PRESS, Regija, Slovenija, Stručni, Susreti

VABILO – Materialna in duhovna kultura antike in njena interpretacija

Koper, 11. november 2016

V okviru projekta AS – Arheologija za vse. Oživljanje Arheološkega parka Simonov zaliv, ki ga izvajamo na Univerzi na Primorskem in ga predstavljamo v prilogi, namenjamo posebno pozornost tudi interpretaciji kulturne dediščine za javnost (www.project-as.eu).  Poseben delovni sklop v projektu je namenjen dostopnosti kulturne dediščine. Vzpostavljen bo interpretacijski center, ki bo s vsebinami in aktivnostmi omogočil boljšo prepoznavnost in razumevanje arheološkega najdišča in kulturne dediščine. Pripomogel bo tudi k ozaveščanju prebivalcev o pomenu in potencialu dediščine, tako v smislu varovanja kot lokalne identitete. Prav tako želimo v programu arheološkega parka poudariti pomen socialne vključitve oseb s posebnih potrebami (OSPP).

Ob tem pripravljamo tudi strokovni posvet VSAKDAN V RIMSKI VILI – Materialna in duhovna kultura antike in njena interpretacija.

Prijazno vas vabimo, da se nam s svojim prispevkom pridružite 11. 11. 2016 v Kopru, na Fakulteti za humanistične študije UP. Vaše delo in izkušnje bodo obogatile predstavljene vsebine ter pripomogle h konstruktivni razpravi in izmenjavi mnenj. Naslov prispevka nam, prosim, javite do 30. junija 2016, povzetek vaše predstavitve (200 besed) pa pričakujemo do 15. 9. 2016.

Združiti želimo strokovnjake iz slovenskih muzejev, univerz, turistične delavce z bogatimi izkušnjami, predstavnike javnih zavodov in posameznike, ki aktivno delujejo na področju interpretacije kulturne dediščine in stopajo v korak s sodobnimi smernicami. Kako se povezujejo raziskovalci in muzeji, kakšen je stik med muzeji in izobraževalnimi inštitucijami, kje se najdejo turistične in muzejske inštitucije? Kakšne so naše izkušnje, težave, želje in možnosti? Kako se lahko bolje povežemo in nadgradimo doseženo. Predvsem pa želimo vprašati koliko in kaj vemo o delu in dosežkih drug drugega, ali poznamo rezultate in dosežke številnih projektov, ali jih znamo predstaviti in uporabiti, kako lahko skupaj nastopimo in uporabimo doseženo za nove in boljše rezultate!?

Rezultate srečanja in prispevke bomo objavili v reviji Studia Universitatis Hereditati, kot posebno tematsko številko v letu 2017.

***

Univerza na Primorskem je kot vodilni partner pridobila nepovratna sredstva za sofinanciranje projekta iz Programa Finančnega mehanizma EGP 2009-2014 v okviru sklopa B – področje Kulturna dediščina. Med 17 ocenjenimi projekti sta bila na razpisu odobrena le dva projekta.

Projekt »AS – Arheologija za vse. Oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv« (AS- Archaeology for all. Revival of the Archaeological Park Simonov zaliv) je bil izbran decembra 2014, izvajanje projekta pa teče od februarja 2015. Vodja projekta je arheologinja izr. prof. dr. Irena Lazar. Celotna sredstva za projekt znašajo 1.214.671,00 evrov.

Inštitut za dediščino Sredozemlja ZRS UP je v sodelovanju s Fakulteto za humanistične študije, Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo ter Pedagoško fakulteto za Univerzo na Primorskem kot vodilni partner pridobil nepovratna sredstva za sofinanciranje projekta iz Programa Finančnega mehanizma EGP 2009-2014 v okviru sklopa B – področje Kulturna dediščina.

Poseben poudarek razpisa iz Programa Finančnega mehanizma EGP je bil dan spodbujanju sodelovanja in partnerstva med institucijami iz Republike Slovenije in institucijami iz držav donatoric. Inštitut za dediščino Sredozemlja ZRS UP se je za pripravo in prijavo projekta povezal znotraj Univerze na Primorskem z več članicami in še s 3 slovenskimi partnerji, Občino Izola, podjetjem Arhej d.o.o. in Inštitutom za potapljanje in podvodne aktivnosti – IPPA Piran ter s podjetjem Gagarin ltd. iz Islandije.

Cilj področja Kulturna dediščina je ohranjanje, obnova ali restavriranje kulturnih spomenikov, dostopnih javnosti, ki prispevajo k lokalnemu in regionalnemu razvoju, obogatitvi turistične ponudbe ter prepoznavnosti lokalnega oziroma regionalnega okolja. Cilj je tudi večja ozaveščenost in vedenje o pomenu ohranjanja kulturne dediščine, o njenih razvojnih možnostih,o posebnostih njenega vzdrževanja in obnavljanja.

Kot prijavitelji so v okviru področja Kulturna dediščina upravičeni le lastniki ali upravljavci kulturnih spomenikov. Rezultat projekta mora biti vsaj en obnovljen ali restavriran kulturni spomenik, enota kulturne dediščine, na kateri bodo izvedeni posegi v okviru projekta, mora biti razglašena za kulturni spomenik lokalnega ali državnega pomena in vsaj 5% nepovratnih sredstev sofinanciranja projekta mora biti namenjenih »mehkim« dejavnostim za povečanje dostopnosti do kulturne dediščine (npr. oblikovanje privlačnih programov za ranljive skupine in mlado populacijo).

Arheološko najdišče Simonov zaliv je kulturni spomenik državnega pomena, katerega upravljavec je Inštitut za dediščino Sredozemlja ZRS UP od leta 2010 dalje. Gre za najbolje ohranjene in raziskane ostanke rimske obmorske vile s pristaniščem v Sloveniji, ki niso ustrezno prezentirani in dostopni. Ostanki rimske vile v Simonovem zalivu so ogroženi tudi zaradi podtalne vode in plimovanja morja, ki negativno vplivajo tako na arheološke ostaline, nekateri materiali pa so ob izpostavljenosti zraku podvrženi pospešenemu naravnemu procesu propadanja.

Ostanki vile in mozaikov, vzpostavitev prvega podvodnega arheološkega parka, inovativne digitalne in interaktivne rešitve za povečanje izkustvenih doživljajev obiskovalcev ter vključitev parka v kulturno in turistično ponudbo. S projektom »AS – Arheologija za vse« želimo povečati dostopnost spomenika, ga umestiti v kulturno in turistično ponudbo območja, razviti program in infrastrukturo, ki bodo omogočali delovanje arheološkega parka skozi vse leto in njegovo finančno vzdržnost. Posebna pozornost zaščite spomenika bo namenjena mozaikom kot bistvenemu arhitekturnemu segmentu arheoloških arhitekturnih ostankov. Zagotovljene bodo ustrezne zaščitne konstrukcije, ki bodo dolgoročno zagotovile ohranitev restavriranih mozaikov. Za potrebe ustrezne prezentacije bodo restavrirane tudi zidne arhitekturne ostaline rimske obmorske vile »in situ«, saj jih je le tako mogoče predstavljati in ustrezno interpretirati za obiskovalce.

Rezultati projekta bodo vzpostavitev interpretativnega centra v parku, konservirani in prezentirani ostanki vile in mozaikov, vzpostavitev prvega podvodnega arheološkega parka, inovativne digitalne in interaktivne rešitve za povečanje izkustvenih doživljajev obiskovalcev ter vključitev parka v kulturno in turistično ponudbo.

Koristi projekta bodo deležni lokalna skupnost, izobraževalne institucije na vseh ravneh, turisti, obiskovalci s posebnimi potrebami, zainteresirani posamezniki in javnost, institucije s področja kulturne dediščine.

VEČ O PARTNERJIH

Univerza na Primorskem – vodilni partner

Univerza na Primorskem predstavlja laboratorij intelektualnega kapitala, ki zagotavlja JZ Sloveniji potencial za preboj med najhitreje razvijajoče se evropske regije. S sodelovanjem z uporabniki znanj se integrira v okolje in v njem udejanja dvoedinost svojega temeljnega poslanstva – raziskovanje in izobraževanje. Poslanstvo univerze je tvorno prispevati k razvoju družbe znanja s spodbujanjem želje po znanju in raziskovanju, graditi sinergije z univerzami doma in v tujini, prenašati pobude v mednarodni univerzitetni prostor in prispevati k trajnostnemu razvoju lokalnega in regionalnega okolja.

V projektu sodeluje več članic Univerze na Primorskem. Inštitut za dediščino Sredozemlja ZRS UP v sodelovanju s Fakulteto za humanistične študije, Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo ter Pedagoško fakulteto je odgovoren za koordinacijo in izvajanje projekta ter za sodelovanje v vseh delovnih sklopih projekta, in sicer:

DS 1 – upravljanje in koordinacija
DS 2 – Informiranje in obveščanje
DS 3 – Dostopnost kulturne dediščine
DS 4 – Celostno ohranjanje in prezentacija arheološkega spomenika Simonov zaliv
DS 5 – Izobraževanje in ozaveščanje o pomenu arheološke dediščine
DS 6 – Načrtovanje nadgradnje turistične ponudbe slovenske obale – Arheotour

Inštitut za potapljanje in podvodne aktivnosti Piran bo za potrebe projekta postavil podvodni poligon s točkami, sodeloval bo pri izdelavi zemljevida in tablic za pod vodo, projektiranju in izdelavi podvodnih točk, izvajal bo potope z ne-potapljači ter bo zadolžen za redno vzdrževanje podvodnega poligona v času trajanja projekta

Arhej d.o.o. ima izkušnje s pripravo in vzpostavitvijo arheološkega interpretacijskega centra TRAP in pripravo Geološke poti v Kobilji curek in Razkriški kot, ki je prejela 3. nagrado za Naj pot 2012. V projektu AS bo odgovoren za vzpostavitev intepretacijskega centra, izvajanje aktivnosti in programa v interpretacijskem centru, za pripravo arheoloških in geoloških vsebin, aktivnosti za program šolskih skupin in mladine. Partner bo sodeloval pri pripravi scenarija za predstavitveni film.

Gagarin ltd razvija visoko interaktivne medije, ki omogočajo ljudem edinstveno izkušnjo, razumevanje in izmenjavo. Najmodernejšo tehnologijo uporabljajo za čim boljšo izkušnjo obiskovalcev, poudarek je vedno in predvsem na zgodbi, ki jo pripovedujejo s pomočjo tehnologije. Njihov osrednji fokus je dotikanje in pri tem imajo izjemne izkušnje pri delu z različnimi hardware in software programskimi okolji. Gagarin bo vodil delo za pripravi koncepta interaktivne razstave v sodelovanju s prijaviteljem in partnerji. Oblikovali in razvili bodo interaktivno razstavo z digitalnimi rešitvami za posredovanje informacij javnosti oz. obiskovalcem na območju arheološkega najdišča Simonov zaliv. Gagarin bo pri tem izkoristil svoje 20-letne izkušnje s področja pripovedovanja zgodb (storytelling) in priprave interaktivnih rešitev za povečanje izkustvenih doživljajev obiskovalcev v muzejih in na razstavah.

Interaktivne rešitve bodo uporabljene za turiste, širšo javnost in šolske skupine. Njihovo preteklo delo izraža edinstven pristop v oblikovanju

Občina Izola si prizadeva za dinamičen razvoj kulturnih dejavnosti ter ohranjanje in promocijo kulturne dediščine. V projektu AS bo sodelovala pri upravljanju in koordinaciji, informiranju in obveščanju o projektu, pri organizaciji in izvedbi izobraževanja in ozaveščanja o pomenu arheološke dediščine ter pri načrtovanju in izvedbi nadgradnje turistične ponudbe slovenske obale.

IZJAVA VODJE PROJEKTA

Vodja projekta, izr. prof. dr. Irena Lazar, arheologinja, raziskovalka na Inštitutu za dediščino Sredozemlja UP ZRS in dekanja Fakultete za humanistične študije UP, je povedala: »Zelo smo veseli, da smo pridobili tako velik in pomemben projekt, saj to potrjuje pravilno usmeritev in koncept dela, ki smo ga kot upravljavci arheološkega najdišča Simonov zaliv zastavili pred desetimi leti, ko smo začeli z oživljanjem te rimske vile. Raziskave in vzpostavljanje parka na območju arheološkega spomenika državnega pomena smo v preteklih letih podpirali s številnimi domačimi in mednarodnimi projekti, z redno vsakoletno finančno podporo Občine Izola in aktivnim sodelovanjem z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in njihovim Restavratorskim centrom. Projekt je nadgradnja preteklega dela in pomeni trenutek za preboj in kakovosten preskok v delovanju arheološkega parka. Širok koncept zastavljenega projekta, ki obsega na eni strani restavriranje kulturnega spomenika in na drugi razvoj raznolikega in privlačnega javnega programa, ki bo omogočal dostopnost vsem segmentom obiskovalcev, tudi osebam s posebnimi potrebami, je mogoče izvesti le s povezovanjem tako raziskovalnih kot izobraževalnih članic naše univerze. Zato smo se na Univerzi povezali Znanstveno-raziskovalno središče, Fakulteta za humanistične študije, ki izvaja študijska programa Kulturna dediščina in Arheologija, Pedagoška fakulteta, s tradicijo izobraževanja v vseh segmentih pedagoškega in andragoškega dela ter Fakulteta za matematiko, naravoslovje in tehnologijo. Posebej velja izpostaviti, da bomo v projekt lahko vključevali naše študente, ki bodo na ta način pridobili izkušnje terenskega dela, raziskovanja in promocije kulturne dediščine.«

Izvor

Emailom prof. dr. Irena Lazar