NMSL – Katalogi in monografije – KiM 44 (PRESS)

Katalogi in monografije
Catalogi et monographiae

Serija, ki izhaja od leta 1955, predstavlja sintetične predstavitve arheološkega gradiva različnih obdobij s pomembnih slovenskih arheoloških najdišč. Vse publikacije so prevedene v enega od svetovnih jezikov.

KiM 44
Biba TERŽAN, Matija ČREŠNAR
s sodelavci: Teja Gerbec, Lucija Grahek, Mihela Kajzer, Vesna Koprinik, Bine Kramberger, Tamara Leskovar, Mira Strmčnik Gulič, Iztok Štamfelj, Jayne-Leigh Thomas, Tatjana Tomazo Ravnik, Borut Toškan, Rafko Urankar

Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi

Pohorsko Podravje three millenia ago. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages

Izdajatelja: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Narodni muzej Slovenije.
2021, 589 str., 25 x 33,5 cm, trda vezava, besedilo teče vzporedno v slovenskem in angleškem jeziku, ISBN 978-961-06-0418-1.

Cena: 59 €

KiM 44: pdf (41.0 MB)

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva – Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). Pdf monografije lahko prenesete na svojo napravo. Grafične priloge v veliki ločljivosti so dostopne v tiskani izdaji, ki jo lahko naročite na e-naslovu blagajna@nms.si.

Info:
NMSL PEESS

NMSL – Ponovno vas vabimo v našo družbo! (PRESS)

Veseli smo, da vas lahko ponovno povabimo v razstavne prostore Narodnega muzeja Slovenije. Obiščite nas v stavbi na Muzejski ulici in si oglejte vse stalne in občasne razstave.

Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije je za izposojo in vračila odprta vsak delovnik med 10. in 12. uro. Izposoja in več informacij: citalnica@nms.si oz. 01/241 44 63.

Pomembno: Narodni muzej Slovenije – Metelkova je zaradi vzdrževalnih del zaprt do 19. aprila. Ponovnega srečanja na Zgodovinskih in umetnostnih zbirkah se veselimo od torka, 20. aprila 2021, naprej.

OBČASNE RAZSTAVE

Razstava ob 100. obletnici koroškega plebiscita »Slovenci, za zmiraj gre!« je podaljšana do vključno 2. maja 2021!

V atriju Narodnega muzeja Slovenije je na več kot 900 enot arhivskega gradiva, replik, muzejskih predmetov in fotografij, ki odstirajo dogajanje od konca prve svetovne vojne do koroškega plebiscita 10. oktobra 1920.
Javna vodstva trenutno niso mogoča, zato predlagamo, da obisk razstave združite z virtualnim sprehodom, kjer lahko prisluhnete tudi avtorjem.

Muzej skozi zgodovino. Najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko. Na ogled do 31. oktobra 2021 na Muzejski.

Voščila, razglednice, vstopnice, vizitke … Vitrina meseca je brezplačno na ogled do 30. aprila 2021 v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije v njenem odpiralnem času.

STALNE RAZSTAVE

Na Muzejski vas vabimo k ogledu stalnih razstav Zgodbe s stičišča svetov, Rimski lapidarij in Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije.
Na Metelkovi se sprehodite po Zgodovinskih in umetnostnih zbirkah. Ponovno na ogled od 20. aprila 2021.

VIRTUALNI SPREHODI IN E-RAZSTAVE

Na naši spletni strani vas vabimo na virtualni sprehod po mnogih stalnih in občasnih razstavah, tako aktualnih kot preteklih. V rubriki E-razstave preberite o živahnih raziskovalnih dejavnostih, ki potekajo pod okriljem naše ustanove, v Muzejski bombonjeri pa se posladkajte z muzejskimi bombončki!
Priporočamo tudi sprehod po gradu Snežnik, ki je, žal, zaradi trenutnih razmer še vedno zaprt, saj samostojni obisk ni mogoč.

ZANIMIVOSTI

14. aprila leta 1895 je Ljubljano stresel močan potres, v katerem je bila poškodovana tudi stavba takratnega Deželnega muzeja za Kranjsko. Najstarejše do danes ohranjene fotografije iz muzeja so prav popotresne fotografije. Tedanji kustos Alfons Müllner je namreč naročil fotografiranje škode, iz fotografij in poročil v Argu pa lahko razberemo obseg škode.
Vabimo vas k branju zanimivega prispevka o takratnih razmerah v muzeju na portalu MMC RTV Slovenija.

Narodni muzej Slovenije T. 01/241 44 00, E. info@nms.si, www.nms.si
Muzejska: odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih do 20. ure.
Metelkova (Maistrova 1): odprto od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Zaradi vzdrževalnih del zaprto do vključno 20. aprila 2021.

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Odprtje razstave Muzej skozi zgodovino (PRESS)

Vabimo vas na odprtje razstave

Muzej skozi zgodovino: najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko

v torek, 12. januarja 2021, ob 12. uri

na spletnih kanalih YouTube, Facebook in Instagram.

Z odprtjem prvega dela razstave Muzej skozi zgodovino slavnostno vstopamo v jubilejno leto 200-letnice delovanja muzeja. Zamisel za osnovanje nacionalnega muzeja sega v daljno preteklost, saj so prve idejne korake naredili že baron Žiga Zois pl. Edelstein in njegov sloviti krog razsvetljencev. Neposreden povod pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju izpostavili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so podali deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja.

V znamenitem pismu Domoljubnim prijateljem znanosti je Jožef Kamilo Schmidburg, guverner in predsednik deželnih stanov dežele Kranjske, 15. februarja 1823 zapisal: »Naš domovinski muzej naj bi zajel zlasti vse s področij nacionalnega slovstva in narodne ustvarjalnosti. Prav tako naj združi vse, kar sta v domovini ustvarili narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.«

Kratek in sežet prikaz pridobitev kaže, da so se področja, ki še danes zaznamujejo delokroge Narodnega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja, izoblikovala že v prvih letih njegovega delovanja. Zbirke so kustosi, bibliotekarji, pedagogi in restavratorji-konservatorji v desetletjih dopolnjevali in izpopolnjevali, preučevali in predstavljali javnosti na temeljih, ki so jih pred dvestotimi leti postavili prvi slovenski muzealci. Danes predstavljajo mozaik delovanja sodobnih nacionalnih muzejev.


PROGRAM odprtja razstave
Pozdravni nagovori:
  • dr. Pavel Car, direktor Narodnega muzeja Slovenije,
  • dr. Breda Činč Juhant, direktorica Prirodoslovnega muzeja Slovenije, in
  • Natalija Polenec, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja.
Kulturni program:
Pismo znamenitim prijateljem znanosti, Jožef Kamilo Schmidburg (1823)
Interpretacija: Alojz Svete, dramski igralecKoncept razstave in najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko bodo predstavili:
  • dr. Mateja Kos,
  • dr. Alenka Miškec,
  • Barbara Rogač,
  • Blaženka First,
  • Helena Bras Kernel,
  • dr. Jernej Kotar,
  • Gašper Oitzl (vsi Narodni muzej Slovenije),
  • dr. Miha Jeršek,
  • dr. Tomi Trilar (oba Prirodoslovni muzej Slovenije), in
  • dr. Marko Frelih (Slovenski etnografski muzej).

Razstava Muzej skozi zgodovino je zasnovana v treh sklopih. Prvi zajema najstarejše pridobitve – predmete, ki so izgrajevali muzejske zbirke v prvih desetih letih njegovega obstoja; drugi bo predstavil zaposlene v muzeju od leta 1821 do danes; tretji pa prve znane odmeve na delo muzeja v obliki izpisov iz knjig vtisov.

Več informacij o razstavi najdete na tej povezavi.

Odprtje razstave poteka v sklopu obeleževanja 200-letnice Narodnega muzeja Slovenije. Praznujte z nami!

Info:
NMSL PRESS

MGML – Poznoantična nagrobna plošča z Gosposvetske ceste (PRESS)

Virtualna razstava in podcast

Poznoantična nagrobna plošča z Gosposvetske ceste
Iz zakladnice Mestnega muzeja
21. 12. 2020–28. 3. 2021.

Pod današnjo Gosposvetsko cesto in ob njej, zahodno od glavne severne vpadnice v rimsko Emono, se je med prvo tretjino 4. in zgodnjim 5. stoletjem širilo pokopališče, ki se je oblikovalo okoli izvorne stavbe s pokopi iz druge polovice 3. stoletja. Na sam začetek nastanka te skupine grobov, ki so verjetno zgodnjekrščanski, sodi pokop ženske s posodo iz modrega stekla.

Pokopališče emonskih kristjanov
Junija 2018 je bila med arheološkimi raziskavami v okviru prenove Gosposvetske ceste odkrita rimska kamnita plošča z napisom v latinščini. Plošča je označevala majhno grobno skrinjo iz kamnitih plošč, v kateri so ležali slabo ohranjeni ostanki otroškega okostja. Ob pokopu so skrinjo zasuli z zemljo in vanjo vrgli 11 novcev kot daritev. Potem so površino zalili z malto in vanjo poveznili ploščo z napisom, ki je bil poudarjen z rdečo barvo (ostanki slednje so še vidni). Glede na novce lahko grob postavimo v zadnjo četrtino 4. ali zgodnje 5. stol.
Grob je ležal v južnem delu stavbe, ki je bila zgrajena točno nad izvorno zgradbo in je verjetno služila kot pokopališka cerkev. To, da je bil otrok pokopan znotraj cerkvenega prostora, kjer je bilo okoli preloma 4. v 5. stoletje verjetno že težko dobiti prostor, kaže na njegov posebni status oziroma na vplivnost njegovih staršev. Med gradnjo kanalizacije leta 1892 je bila v neposredni bližini odkrita podobna plošča, ki so jo umrlima otrokoma Joanesu in Marcelinu posvetili žalujoči starši, oče Marinus in mati Ursa.

Napis na plošči je bil v rimskem času pobarvan z rdečo barvo, da je bil bolje viden. Ostanki barve so se ohranili do danes. Napis se glasi:
Hic iacet innocuus Dagalaifus nomine 
filius Harietonis
campidoctoris numeri invictorum seniorum 
et Laurentia mater eius 
qui raptus est in aeternum ẹt vixit annos duos et menses sex
pii parentes monument) illi fecerunt.

Prevod: Tukaj leži nedolžen (otrok) po imenu Dagalajf (?), sin Harietona, učitelja urjenja v enoti invicti seniores, in svoje matere Lavrencije, ki je bil odvzet v večnost in je živel dve leti in 6 mesecev. Vdani starši so mu postavili spomenik.

Kaj nam pove nagrobni napis 
Ploščo sta ob smrti še ne triletnega sina Dagalajfa (morda se je ime glasilo nekoliko drugače, tu je napis težko berljiv) dala izdelati mati Lavrencija in oče Harieton. Vsi trije nosijo samo po eno ime, kot je bila navada v času pozne antike. Ime matere, Lavrencija, je bilo v času vzpona krščanstva izredno priljubljeno tako med kristjani kot med pogani, njegov pomen pa se je okrepil zlasti po smrti diakona Lavrencija, ki je kot mučenik umrl med Valerijanovimi preganjanji kristjanov leta 258. Tako oče kot sin nosita ime germanskega izvora. Ime Dagalaifus se pogosto pojavlja na spomenikih iz 4. stoletja.

Zgodba rimskega vojaka
Dagalajfov oče Harieton je bil campidoctor, usposobljen za urjenje vojakov v vojaškem taboru. Po vojaški hierarhiji je zasedal visok položaj, takoj za šestimi centurioni (stotniki). Njegova enota se je imenovala numerus invictorum seniorum. Omenja se v knjigi Notitia dignitatum iz 5. stol., kjer je navedena kot ena izmed vojaških enot poznoantičnega rimskega cesarstva. Epigrafsko, torej kot del napisa na kamnu, lesu ali podobnem materialu, pa je ta vojaška enota prvič izpričana prav na Dagalajfovi nagrobni plošči.
Morda je bil Harietonov vojaški oddelek nastanjen v Konkordiji (Iulia Concordia; danes Concordia Sagittaria) v severni Italiji, kjer je bilo odkritih ogromno nagrobnikov poznoantičnih vojaških enot, ki so se konec 4. stol. borile na strani cesarja Teodozija (379–395).

Pogovor z Martinom Horvatom, muzejskim svetovalcem in kustosom za srednji vek in dr. Bernardo Županek, muzejsko svetnico in kustosinjo za antiko je vodila Urša Karer, svetovalka za odnose z javnostmi.


LOKACIJA: Gosposvetska cesta v Ljubljani
OBDOBJE: rimska doba
IZVAJALEC arheoloških raziskav: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Arheološki konzorcij za Ljubljano
KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE: 62240-321/2017/2
VODJA raziskav: Martin Horvat, univ. dipl. arheol.
VODJA del: Rene Masaryk, univ. dipl. arheol.
NADZORNIK raziskav: Mija Topličanec, univ. dipl. arheol.
ČAS raziskav: 2017–2018
RAZLOG za arheološke raziskave: rekonstrukcija vodovoda in kanalizacije ter obnova ulice

Kolofon
Avtorja epigrafske ekspertize in interpretacije: zaslužni prof. dr. Ioan Piso, Facultatea de Istorie şi Filosofie, Universitatea Babeş-Bolyai, Cluj-Napoca in Anja Ragolič, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijoBesedilo: dr. Bernarda Županek, Urška Karer, Martin HorvatFotografije: Matija LukićPostavitev razstave: Katarina Toman KracinaKonservatorski posegi na predmetu: Matjaž BizjakPromocija: Urša Karer, Nejc Kovačič, Ana Modic

Poznoantična nagrobna plošča z Gosposvetske ceste

Info:
MGML PRESS

NMSL – »Noč ima svojo moč«. Evropska noč raziskovalcev v Narodnem muzeju Slovenije (PRESS)

Narodni muzej Slovenije se kot tretji partner pridružuje projektu Noč ima svojo moč, organiziranem ob evropski noči raziskovalcev 27. novembra 2020. Živahne raziskovalne dejavnosti, ki potekajo pod okriljem naše ustanove, predstavljamo na predavanjih, okrogli mizi in v obliki prve e-razstave, objavljene na naši spletni strani.
OKROGLA MIZA

Arheološka odkritja: od kamene dobe do novega veka

Petek, 27. novembra 2020, ob 16. uri, na spletuArheologi iz Narodnega muzeja Slovenije bodo vsak posebej v nekaj stavkih predstavili svoje raziskave, ki pokrivajo celotno obdobje človeške zgodovine. Začeli bodo z raziskavami kamene dobe in zaključili z novim vekom. Po vsaki predstavitvi bodo odgovarjali na vaša vprašanja.

Dogodek je zasnovan tako, da ga lahko spremljate ves čas ali se vanj le občasno vključite.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite.
PREDAVANJI

Kaj pa naravoslovci počnemo z muzejskim gradivom? – dr. Eva Menart

Petek, 27. novembra 2020, ob 14.45, na spletu

Raziskovalci v Narodnem muzeju Slovenije niso samo arheologi, zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji, ampak muzejski predmeti zanimajo tudi kemike in druge naravoslovce. Skupaj s kustosi s pomočjo različnih naravoslovnih metod iščemo odgovore na vprašanja, kot so: »Iz katerega obdobja je fibula?« in »Ali gre za avtentični kipec ali ponaredek?« Poleg tega raziskujemo načine, kako naše zbirke čim bolje ohraniti za prihodnje generacije.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite. 

Skrivnostne zapore med Apeninskim in Balkanskim polotokom – Jure Kusetič

Petek, 27. novembra 2020, ob 17.45, na spletu

Večina je že slišala za Hadrijanov zid v Angliji ali pa renski in donavski limes v srednji Evropi. Številni pa ne poznajo podobnega sistema utrjenih zapor, ki je nastal znotraj Rimskega cesarstva, na območju današnje Slovenije in hrvaškega Kvarnerja. Arheologi ga imenujemo claustra Alpium Iuliarum. Kako so ga imenovali stari Rimljani, ne vemo.

Težko prehodni gozdovi med Julijskimi Alpami in hrvaško Reko skrivajo še veliko skrivnosti. Arheologi jih poskušamo razvozlati z arheološkimi izkopavanji, topografskimi pregledi, geofizikalnimi raziskavami in analizami geografskih informacijskih sistemov. Počasi se nam razkriva vse jasnejša podoba zapor, ki so v času zatona Rimskega cesarstva branile in nadzirale prehod v osrčje imperija – v Italijo.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite. 

E-RAZSTAVA

Raziskovalno delo v sodobnem muzeju

Na ogled od petka, 27. novembra 2020,
na
spletni strani muzeja
Srce vsakega muzeja so zbirke predmetov. Teh danes ne dojemamo zgolj kot samozadostnih starin ali umetnin, temveč kot zgodovinske vire, ki na različne načine pričajo o človeški preteklosti, znanju in ustvarjalnosti.Povsem drugo vprašanje je, kako te informacije izluščiti iz muzejskih eksponatov. Muzejski kustos je po izobrazbi navadno (umetnostni) zgodovinar, arheolog ali etnolog, specializiran za posamezno zgodovinsko obdobje, slog ali vrsto gradiva. Kadar poskuša neki predmet prepoznati, določiti njegovo starost ali izvor, se lahko opre zgolj na lastne oči, izkušnje in strokovno literaturo.

Žal to marsikdaj ni dovolj. Da bi zanesljivo ugotovili, iz kakšnih surovin je predmet izdelan, ali je v resnici pristen ali morda ponaredek, potrebujemo pomoč strokovnjakov naravoslovnih ved – kemikov, fizikov, metalurgov ipd. Vsak od njih lahko s svojim znanjem in analitskimi orodji razkrije pomembne podatke, ki pričajo tako o naravi preiskovanega predmeta kot o njegovi vlogi v času nastanka oziroma aktivne uporabe.

Spletna stran
Facebook
Instagram
YouTube

Info:
NML PRESS

NMSL – VALVASORJEVA NAGRADA IN NAGRADA ICOM SLOVENIJA ZA NARODNI MUZEJ SLOVENIJE (PRESS)

VALVASORJEVA NAGRADA IN NAGRADA ICOM SLOVENIJA ZA NARODNI MUZEJ SLOVENIJE

Ljubljana, 29. 9. 2020; Včeraj so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije slavnostno podelili Valvasorjeva odličja za leto 2019. Za projekte, ki so zaznamovali muzejsko delo v preteklem letu, jih podeljuje Skupnost muzejev Slovenije.

Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke v letu 2019 prejme avtorska skupina razstave Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije:

  • mag. Darko Knez, Narodni muzej Slovenije,
  • dr. Aurore Ciavatti, Centre de Recherches Égyptologiques, Université Paris, Sorbonne, Francija,
  • doc. dr. Jan Ciglenečki, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
    dr. Cäcilia Fluck, Skulpturensammlung und Museum für Byzantinische Kunst, Staatliche Museen zu Berlin, Nemčija,
  • Tomislav Kajfež, mag., Narodni muzej Slovenije,
  • mag. Miran Pflaum, Narodni muzej Slovenije, in
  • oblikovalka Barbara Bogataj Kokalj, Studio Aleja.

Iz utemeljitve:
»Jedro razstave sestavljajo konservirane koptske tkanine iz Narodnega muzeja Slovenije, njen okvir pa je mnogo širši. Dodelan koncept dopolnjujeta subtilno oblikovanje in bogat spremljevalni program, v projekt pa so smotrno vključeni tudi profesorjii in študenti Katedre za oblikovanje tekstilij, grafiko in oblikovanje pri NTF UL, ki so s študijami in unikatnimi izdelki znali povezati preteklost s sedanjostjo.«

Včeraj so podelili tudi nagradi ICOM Slovenija 2020.
Nagrado za delo na mednarodnem področju za projekt Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije prejme vodja projekta mag. Darko Knez iz Narodnega muzeja Slovenije.

Iz utemeljitve:
»Razstava Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije med 10. oktobrom 2019 in 21. junijem 2020 je bila rezultat izredne ambicioznosti ekipe Narodnega muzeja Slovenije in odličnih domačih in mednarodnih povezav, ki jih ustvarja in ohranja ta ustanova. /…/ S projektom so v NMS javnosti pokazali bogastvo kulturne dediščine, ki jo hranijo naši muzeji, obenem odstrli neznano in za naš prostor mogoče nekoliko ‘eksotično’ tematiko preteklosti krščanskega prebivalstva Egipta ter opozorili na vpetost našega prostora in muzeja tudi skozi take zbirke v svetovne muzeološke tokove tako v preteklosti kot v sedanjosti.«

Nagrajencem iskreno čestitamo!

Fotografije s podelitve nagrad so dostopne v galeriji na tej povezavi.

Razstava Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije je do 8. novembra 2020 na ogled v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož.

Pogled na razstavo Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (foto: Miran Pflaum)

Info:
NMSL PRESS