NMSL – Katalogi in monografije – KiM 44 (PRESS)

Katalogi in monografije
Catalogi et monographiae

Serija, ki izhaja od leta 1955, predstavlja sintetične predstavitve arheološkega gradiva različnih obdobij s pomembnih slovenskih arheoloških najdišč. Vse publikacije so prevedene v enega od svetovnih jezikov.

KiM 44
Biba TERŽAN, Matija ČREŠNAR
s sodelavci: Teja Gerbec, Lucija Grahek, Mihela Kajzer, Vesna Koprinik, Bine Kramberger, Tamara Leskovar, Mira Strmčnik Gulič, Iztok Štamfelj, Jayne-Leigh Thomas, Tatjana Tomazo Ravnik, Borut Toškan, Rafko Urankar

Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi

Pohorsko Podravje three millenia ago. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages

Izdajatelja: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Narodni muzej Slovenije.
2021, 589 str., 25 x 33,5 cm, trda vezava, besedilo teče vzporedno v slovenskem in angleškem jeziku, ISBN 978-961-06-0418-1.

Cena: 59 €

KiM 44: pdf (41.0 MB)

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva – Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). Pdf monografije lahko prenesete na svojo napravo. Grafične priloge v veliki ločljivosti so dostopne v tiskani izdaji, ki jo lahko naročite na e-naslovu blagajna@nms.si.

Info:
NMSL PEESS

NMSL – Ponovno vas vabimo v našo družbo! (PRESS)

Veseli smo, da vas lahko ponovno povabimo v razstavne prostore Narodnega muzeja Slovenije. Obiščite nas v stavbi na Muzejski ulici in si oglejte vse stalne in občasne razstave.

Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije je za izposojo in vračila odprta vsak delovnik med 10. in 12. uro. Izposoja in več informacij: citalnica@nms.si oz. 01/241 44 63.

Pomembno: Narodni muzej Slovenije – Metelkova je zaradi vzdrževalnih del zaprt do 19. aprila. Ponovnega srečanja na Zgodovinskih in umetnostnih zbirkah se veselimo od torka, 20. aprila 2021, naprej.

OBČASNE RAZSTAVE

Razstava ob 100. obletnici koroškega plebiscita »Slovenci, za zmiraj gre!« je podaljšana do vključno 2. maja 2021!

V atriju Narodnega muzeja Slovenije je na več kot 900 enot arhivskega gradiva, replik, muzejskih predmetov in fotografij, ki odstirajo dogajanje od konca prve svetovne vojne do koroškega plebiscita 10. oktobra 1920.
Javna vodstva trenutno niso mogoča, zato predlagamo, da obisk razstave združite z virtualnim sprehodom, kjer lahko prisluhnete tudi avtorjem.

Muzej skozi zgodovino. Najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko. Na ogled do 31. oktobra 2021 na Muzejski.

Voščila, razglednice, vstopnice, vizitke … Vitrina meseca je brezplačno na ogled do 30. aprila 2021 v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije v njenem odpiralnem času.

STALNE RAZSTAVE

Na Muzejski vas vabimo k ogledu stalnih razstav Zgodbe s stičišča svetov, Rimski lapidarij in Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije.
Na Metelkovi se sprehodite po Zgodovinskih in umetnostnih zbirkah. Ponovno na ogled od 20. aprila 2021.

VIRTUALNI SPREHODI IN E-RAZSTAVE

Na naši spletni strani vas vabimo na virtualni sprehod po mnogih stalnih in občasnih razstavah, tako aktualnih kot preteklih. V rubriki E-razstave preberite o živahnih raziskovalnih dejavnostih, ki potekajo pod okriljem naše ustanove, v Muzejski bombonjeri pa se posladkajte z muzejskimi bombončki!
Priporočamo tudi sprehod po gradu Snežnik, ki je, žal, zaradi trenutnih razmer še vedno zaprt, saj samostojni obisk ni mogoč.

ZANIMIVOSTI

14. aprila leta 1895 je Ljubljano stresel močan potres, v katerem je bila poškodovana tudi stavba takratnega Deželnega muzeja za Kranjsko. Najstarejše do danes ohranjene fotografije iz muzeja so prav popotresne fotografije. Tedanji kustos Alfons Müllner je namreč naročil fotografiranje škode, iz fotografij in poročil v Argu pa lahko razberemo obseg škode.
Vabimo vas k branju zanimivega prispevka o takratnih razmerah v muzeju na portalu MMC RTV Slovenija.

Narodni muzej Slovenije T. 01/241 44 00, E. info@nms.si, www.nms.si
Muzejska: odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih do 20. ure.
Metelkova (Maistrova 1): odprto od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Zaradi vzdrževalnih del zaprto do vključno 20. aprila 2021.

Info:
NMSL PRESS

NMSL – »Noč ima svojo moč«. Evropska noč raziskovalcev v Narodnem muzeju Slovenije (PRESS)

Narodni muzej Slovenije se kot tretji partner pridružuje projektu Noč ima svojo moč, organiziranem ob evropski noči raziskovalcev 27. novembra 2020. Živahne raziskovalne dejavnosti, ki potekajo pod okriljem naše ustanove, predstavljamo na predavanjih, okrogli mizi in v obliki prve e-razstave, objavljene na naši spletni strani.
OKROGLA MIZA

Arheološka odkritja: od kamene dobe do novega veka

Petek, 27. novembra 2020, ob 16. uri, na spletuArheologi iz Narodnega muzeja Slovenije bodo vsak posebej v nekaj stavkih predstavili svoje raziskave, ki pokrivajo celotno obdobje človeške zgodovine. Začeli bodo z raziskavami kamene dobe in zaključili z novim vekom. Po vsaki predstavitvi bodo odgovarjali na vaša vprašanja.

Dogodek je zasnovan tako, da ga lahko spremljate ves čas ali se vanj le občasno vključite.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite.
PREDAVANJI

Kaj pa naravoslovci počnemo z muzejskim gradivom? – dr. Eva Menart

Petek, 27. novembra 2020, ob 14.45, na spletu

Raziskovalci v Narodnem muzeju Slovenije niso samo arheologi, zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji, ampak muzejski predmeti zanimajo tudi kemike in druge naravoslovce. Skupaj s kustosi s pomočjo različnih naravoslovnih metod iščemo odgovore na vprašanja, kot so: »Iz katerega obdobja je fibula?« in »Ali gre za avtentični kipec ali ponaredek?« Poleg tega raziskujemo načine, kako naše zbirke čim bolje ohraniti za prihodnje generacije.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite. 

Skrivnostne zapore med Apeninskim in Balkanskim polotokom – Jure Kusetič

Petek, 27. novembra 2020, ob 17.45, na spletu

Večina je že slišala za Hadrijanov zid v Angliji ali pa renski in donavski limes v srednji Evropi. Številni pa ne poznajo podobnega sistema utrjenih zapor, ki je nastal znotraj Rimskega cesarstva, na območju današnje Slovenije in hrvaškega Kvarnerja. Arheologi ga imenujemo claustra Alpium Iuliarum. Kako so ga imenovali stari Rimljani, ne vemo.

Težko prehodni gozdovi med Julijskimi Alpami in hrvaško Reko skrivajo še veliko skrivnosti. Arheologi jih poskušamo razvozlati z arheološkimi izkopavanji, topografskimi pregledi, geofizikalnimi raziskavami in analizami geografskih informacijskih sistemov. Počasi se nam razkriva vse jasnejša podoba zapor, ki so v času zatona Rimskega cesarstva branile in nadzirale prehod v osrčje imperija – v Italijo.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite. 

E-RAZSTAVA

Raziskovalno delo v sodobnem muzeju

Na ogled od petka, 27. novembra 2020,
na
spletni strani muzeja
Srce vsakega muzeja so zbirke predmetov. Teh danes ne dojemamo zgolj kot samozadostnih starin ali umetnin, temveč kot zgodovinske vire, ki na različne načine pričajo o človeški preteklosti, znanju in ustvarjalnosti.Povsem drugo vprašanje je, kako te informacije izluščiti iz muzejskih eksponatov. Muzejski kustos je po izobrazbi navadno (umetnostni) zgodovinar, arheolog ali etnolog, specializiran za posamezno zgodovinsko obdobje, slog ali vrsto gradiva. Kadar poskuša neki predmet prepoznati, določiti njegovo starost ali izvor, se lahko opre zgolj na lastne oči, izkušnje in strokovno literaturo.

Žal to marsikdaj ni dovolj. Da bi zanesljivo ugotovili, iz kakšnih surovin je predmet izdelan, ali je v resnici pristen ali morda ponaredek, potrebujemo pomoč strokovnjakov naravoslovnih ved – kemikov, fizikov, metalurgov ipd. Vsak od njih lahko s svojim znanjem in analitskimi orodji razkrije pomembne podatke, ki pričajo tako o naravi preiskovanega predmeta kot o njegovi vlogi v času nastanka oziroma aktivne uporabe.

Spletna stran
Facebook
Instagram
YouTube

Info:
NML PRESS

NMSL – VALVASORJEVA NAGRADA IN NAGRADA ICOM SLOVENIJA ZA NARODNI MUZEJ SLOVENIJE (PRESS)

VALVASORJEVA NAGRADA IN NAGRADA ICOM SLOVENIJA ZA NARODNI MUZEJ SLOVENIJE

Ljubljana, 29. 9. 2020; Včeraj so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije slavnostno podelili Valvasorjeva odličja za leto 2019. Za projekte, ki so zaznamovali muzejsko delo v preteklem letu, jih podeljuje Skupnost muzejev Slovenije.

Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke v letu 2019 prejme avtorska skupina razstave Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije:

  • mag. Darko Knez, Narodni muzej Slovenije,
  • dr. Aurore Ciavatti, Centre de Recherches Égyptologiques, Université Paris, Sorbonne, Francija,
  • doc. dr. Jan Ciglenečki, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
    dr. Cäcilia Fluck, Skulpturensammlung und Museum für Byzantinische Kunst, Staatliche Museen zu Berlin, Nemčija,
  • Tomislav Kajfež, mag., Narodni muzej Slovenije,
  • mag. Miran Pflaum, Narodni muzej Slovenije, in
  • oblikovalka Barbara Bogataj Kokalj, Studio Aleja.

Iz utemeljitve:
»Jedro razstave sestavljajo konservirane koptske tkanine iz Narodnega muzeja Slovenije, njen okvir pa je mnogo širši. Dodelan koncept dopolnjujeta subtilno oblikovanje in bogat spremljevalni program, v projekt pa so smotrno vključeni tudi profesorjii in študenti Katedre za oblikovanje tekstilij, grafiko in oblikovanje pri NTF UL, ki so s študijami in unikatnimi izdelki znali povezati preteklost s sedanjostjo.«

Včeraj so podelili tudi nagradi ICOM Slovenija 2020.
Nagrado za delo na mednarodnem področju za projekt Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije prejme vodja projekta mag. Darko Knez iz Narodnega muzeja Slovenije.

Iz utemeljitve:
»Razstava Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije med 10. oktobrom 2019 in 21. junijem 2020 je bila rezultat izredne ambicioznosti ekipe Narodnega muzeja Slovenije in odličnih domačih in mednarodnih povezav, ki jih ustvarja in ohranja ta ustanova. /…/ S projektom so v NMS javnosti pokazali bogastvo kulturne dediščine, ki jo hranijo naši muzeji, obenem odstrli neznano in za naš prostor mogoče nekoliko ‘eksotično’ tematiko preteklosti krščanskega prebivalstva Egipta ter opozorili na vpetost našega prostora in muzeja tudi skozi take zbirke v svetovne muzeološke tokove tako v preteklosti kot v sedanjosti.«

Nagrajencem iskreno čestitamo!

Fotografije s podelitve nagrad so dostopne v galeriji na tej povezavi.

Razstava Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije je do 8. novembra 2020 na ogled v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož.

Pogled na razstavo Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (foto: Miran Pflaum)

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Vabimo vas na Metalurški dan (PRESS)

Torek, 25. avgusta, od 9. do 18. ure, Muzejska

Zadnji avgustovski torek je posvečen metalurgiji! Celodnevni niz prireditev ob izteku razstave Ko zapoje kovina prinaša poslastice za vse okuse in generacije: od prikazov taljenja železove rude na starodoben način, prikazov umetnostnega ulivanja in umetnostnega kovanja, razstave izdelkov umetnostnega varjenja pa do predavanj, vodenih ogledov razstave Ko zapoje kovina in glasbenih nastopov.

Udeležba na vseh prireditvah v okviru Metalurškega dne je brezplačna. Vstop na razstavo Ko zapoje kovina je ta dan prost.

Fotografija: litje brona (Livartis d.o.o.)

PROGRAM
  • 10.00: Glasbeni nastop: trobilni kvintet Schaka: Matej Kravcar (trobenta), Dominik Rus (trobenta), Blaž Ogrič (rog), Tine Plahutnik (pozavna), Rok Grubelnik (tuba); mentor: doc. Franc Kosem, Akademija za glasbo UL
Obvezne so predhodne prijave na info@nms.si, 01/241 44 04 ali 041 751 270
  • 13.30: Glasbena nastopa:
    – Igranje na list žageMiro Dovč
    – Rožančevi fantjiči: Janez Mramor (es-klarinet in tenor), Boris Kurent (kontrabas in bas) in Rado Turk (violina in bariton), KED Folk SlovenijaPesmi iz metalurških področij
  • 17.00: Glasbeni nastop: mehanski sekvencerMiro Dovč
PRIKAZI NA MUZEJSKEM VRTU

Taljenje železove rude v glinenih talilnih pečeh na starodoben način

  • 9.00–17.00: zalaganje talilnih peči, prebodi in izpusti žlindre
  • 17.00–18.00: podiranje peči ter izvlek in kovanje volka

Prikaz izvajajo predstavniki Oddelka za arheologijo FF UL in Inštituta za kovinske materiale in tehnologije.

Umetnostno ulivanje

Ulivanje plaket v aluminij

  • 9.00–10.00: taljenje aluminija
  • 10.00–18.00: priprava na litje, litje

Prikaz izvajajo predstavniki Oddelka za materiale in metalurgijo NTF UL in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL.

Ulivanje kiparskih del v bronu

  • 9.00–18.00: postopek litja kipov, izdelave voščene replike, obdelava brona, patiniranje, čiščenje, cizeliranje …
  • 9.30–11.00: taljenje brona
  • 11.00: litje in razdiranje form
  • 12.00–13.30: taljenje brona
  • 13.30: litje in razdiranje form
  • 15.00: litje in razdiranje form

Prikaz izvaja podjetje Livartis d.o.o.

Umetnostno kovanje

  • 9.00–15.00: kovanje žebljev, srčkov, podkev
  • 15.00–18.00: kovanje rože (kale)

Prikaz izvaja Umetno kovaštvo Bruno Kalčič s.p.

Umetnostno kovanje

  • 9.00–18.00: kovanje žebljev, puščičnih osti
  • 10.00–11.00: kovanje sekire
  • 14.00–15.00: kovanje zmaja

Prikaz izvajata Luka Kren in Jon Kren.

Umetnostno varjenje

  • 9.00–18.00: razstava varjenih skulptur

Razstavljata Miro Dovč in Jože Lisac, Soboslikarstvo umetnostno varjenje Jože Lisac s.p.

Organizatorja Metalurškega dne sta Oddelek za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljaniin Narodni muzej Slovenije.

SodelujejoAkademija za glasbo Univerze v LjubljaniAkademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v LjubljaniInštitut za kovinske materiale in tehnologije, Jože Lisac, Soboslikarstvo umetnostno varjenje Jože Lisac s.p., Livartis d.o.o.Luka in Jon KrenMiro DovčOddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Umetno kovaštvo Bruno Kalčič s.p.

Spletna stran
Facebook
Instagram
YouTube

Narodni muzej Slovenije T. 01/241 44 00, E. info@nms.si, www.nms.si

Muzejska: odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih do 20. ure.

Metelkova (Maistrova 1): Poletni odpiralni čas: v torek in sredo odprto od 10. do 18. ure, od četrtka do nedelje od 10. do 21. ure (od 18. do 21. ure je vstop prost). Ob ponedeljkih zaprto.

Ure ogledov gradu Snežnik:  vse dni v tednu: 12.00, 13.00, 14.00 in 15.00

Info:
NMSL PRESS

NMSL – SLOVENSKA MAJOLIKA (PRESS)

Nova občasna razstava
SLOVENSKA MAJOLIKA

Ljubljana, 16. julij 2020; V Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova bo od jutri na ogled nova občasna razstava Slovenska majolika, ki so jo pripravili v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik. Majolika ima v slovenski tradiciji poseben status. Postala je tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda, kot simbol dobre in vesele družbe pa jo opevajo tudi ljudske pesmi. Razstava predstavlja majoliko v dveh pogledih: kot keramično tehniko in kot obliko posebne posode, namenjene pitju vina. Na ogled je kar 188 predmetov iz obeh muzejev. V Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova bo razstava na ogled do 31. oktobra letos, od novembra dalje pa si jo bo mogoče ogledati v Medobčinskem muzeju Kamnik.

Posebna oblika ročke za vino je ime dobila po keramični tehniki majolika, ta pa je poimenovana po španskem otoku Majorka. Tehniko so v 15. in 16. stoletju izpopolnili v Italiji, od koder izvira tudi ta oblika posode. ž

Majolika na Slovenskem

Kot oblika posode – ročka za vino s kroglastim trupom in trilistnim ustjem – je majolika pri nas postala še posebej priljubljena v 19. in 20. stoletju. Najbolj znane so tiste, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit Kamnik od začetka petdesetih let 20. stoletja do konca svojega obstoja leta 2008. Opremljene so z grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za pomembne življenjske obletnice in prelomnice, bile so priljubljeno darilo in okras domače kuhinje. »Z vidika ohranjanja in prezentacije premične kulturne dediščine ima kamniška majolika dvojen pomen: po eni strani je del obrtno-industrijske kulturne dediščine kamniškega območja, po drugi strani pa del nematerialne kulturne dediščine – znanja, vedenja, spretnosti izdelave in poslikave majolike,« poudarja Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik.

Vendar pa ročk za vino – majolik niso izdelovali le v tovarni Svit Kamnik; bile so tudi del programa Keramične tovarne bratov Schütz v Libojah pri Celju, mnoge nove motive in vzorce pa so tej tradicionalni obliki dodali v Tovarni fine keramike Dekor v Ljubljani.

Nastanek in razvoj majolike

Poznamo več zvrsti keramike, ki so se razvile skozi zgodovino. Med njimi je najprestižnejši porcelan, ki so ga najprej izdelovali na Kitajskem. Drugod, najprej v osrednji Aziji in na Bližnjem vzhodu, so ga želeli posnemati, vendar niso imeli na voljo primernih surovin. Uspelo pa jim je narediti posebno glazuro, ki je zaradi dodanega kositra postala bleščeče bela in neprozorna. Tako je nastala imenitna površina za okraševanje, primerljiva s slikarskim platnom. Keramika z belo glazuro se je iz Azije in Bližnjega vzhoda širila v severno Afriko, Španijo in preko otoka Majorka, po katerem je dobila ime majolika, v Italijo. V Italiji je nastalo več pomembnih središč izdelovanja majolike; med njimi izstopa zlasti mesto Faenza, ki je tovrstno keramiko razpošiljalo po vsej Evropi in dalo drugo ime isti tehniki: fajansa.

Za zdaj nimamo natančnejših podatkov, kdaj so na ozemlju današnje Slovenije začeli izdelovati ročke za vino – majolike. Najstarejšo industrijsko izdelano in datirano ročko v zbirki Narodnega muzeja Slovenije so naredili pred letom 1871 v keramični tovarni v Nemškem Dolu (zdaj Slovenski Dol).

Tako majoliko kot pozneje fajanso so bogatejši sloji na ozemlju današnje Slovenije zelo cenili. V marsikaterem popisu zapuščine najdemo naštete in delno tudi opisane različne majolične in fajančne posode. Še posebej 17. stoletje je prineslo tudi velik razcvet fajanse. Nanjo naletimo vsepovsod: v virih, opisih, popisih, sočasni literaturi, na slikah, v muzejskih zbirkah. Uporabljali so jo v palačah, jedilnicah, spalnicah, lekarnah, gostilnah in še marsikje.

Zelo podobno ime nosi še ena tehnika izdelave keramike, namreč tako imenovana industrijska majolika. Vendar gre v tem primeru za drugačen material, za beloprsteno keramiko (torej ne majoliko ali fajanso), ki ni glazirana z belo kositrovo glazuro, ampak je poslikana z barvnimi glazurami živih, sijočih barv. Pri nas so jo izdelovali v keramični tovarni bratov Schütz v Libojah pri Celju.

Majolika kot izdelek lončarske obrti 

Kmečko lončarstvo je na Slovenskem nastalo iz potreb lokalnega prebivalstva po raznovrstni lončeni posodi za gospodinjske in gospodarske namene. Kot dopolnilna dejavnost kmečkega prebivalstva se je razvilo v krajih, kjer so bila nahajališča ustrezne gline in kjer kmetijstvo ni zadostovalo za preživetje številčnih družin. Izdelano posodje so lončarji prodajali na bližnjih in daljnih sejmih ter v svojih delavnicah in si tako zagotavljali dodatni zaslužek. Z uveljavljanjem kovinskega posodja in industrijske keramike se je pomen kmečkega lončarstva zmanjšal, vendar so se na podeželju do današnjega časa ohranile nekatere lončarske delavnice, ki s sodobnimi tehnološkimi postopki in posodobljenimi oblikami posod nadaljujejo izdelavo tradicionalne kmečke lončenine.
Med izdelke lončarske obrti sodi različno posodje za pripravo in shranjevanje jedi in poljskih pridelkov. Posebno mesto med njimi imajo različno poimenovane posode za tekočine, med katerimi so tudi majolike. Okrašene so z različnimi prigodnimi napisi, aplikami in slikarsko dekoracijo.

Poslikava majolike

Slikarji slikajo na enkrat žgano keramiko, ki se imenuje biskvit. Slikajo s pigmenti, v vodi topnimi kovinskimi oksidi. Ti ostanejo na površini kot prah, ki se pozneje, pri drugem žganju z glazuro, poveže s podlago, izdelek pa tako postane bleščeč in neprepusten. Značilnost slikanja v kamniški delavnici je uporaba osnovnih barv za zaključevanje: rumena, rjava, kobaltno modra in črna. Na čelu majolike je običajno naslikan poljuben grb, obdan z okvirjem v rumeni in rjavi barvi, ki simbolizirata zlato. Značilno je tudi prekrivanje pigmentov, pri čemer je ključna debelina nanosa. Majolika je zaključena s stiliziranimi pavi ali z modrim baročnim ponavljajočim se vzorcem.

Simbol veselega druženja 

Mag. Barbara Ravnik, v. d. direktorice Narodnega muzeja Slovenije: »Brez dvoma je majolika simbol veselega druženja, dobre volje in iskrenih želja. Pred desetletji skoraj ni bilo vedre priložnosti, ki je ne bi pospremili s podarjeno majoliko. S podobo in besedo so opominjale na kraje in dogodke; od majcenih, komaj dovolj velikih, da si vanjo potisnil marjetico s sprehoda, do pravih velikank, prevelikih, da bi lahko stale ob drugih na polici. To poslanstvo majolika opravlja tudi z našo razstavo, saj nas povezuje na čisto svoj način.« 

Ob razstavi bo izšel tudi katalog v slovenskem in angleškem jeziku.

Ročka za vino – majolika (Gorenjcu meseca), ETI Svit, Kamnik, 1980–1990, beloprstena keramika. Hrani Medobčinski muzej Kamnik, fotografija Tomaž Lauko.

Info:
NMSL PRESS