NMSL – ZLATA SLED. Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem (PRESS)

ZLATA SLED
Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem 

Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana
21. 6. 2021–2. 5. 2022

LJUBLJANA – Narodni muzej Slovenije v okviru praznovanja 200-letnice prvega muzeja na Slovenskem vabi na osrednjo razstavo Zlata sled, ki bo v muzejskem atriju na ogled od ponedeljka, 21. junija 2021. Razstava prikazuje 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov (ali skupin predmetov); poleg dragocenosti iz matičnih zbirk Narodnega muzeja Slovenije so vključeni tudi predmeti iz kar 32 slovenskih muzejev. Tako 200-letnica ni le zlati jubilej Narodnega muzeja Slovenije, naslednika Deželnega muzeja v Ljubljani, temveč jubilej vseh slovenskih muzejev, ki hranijo dediščino slovenskega naroda in Slovencev.

Zlato je ena od skupnih točk, ki povezuje vse zbirke Narodnega muzeja Slovenije in sodelujoče muzeje, zato je glavna tema osrednje razstave ob 200-letnici muzeja. Razstava predstavlja pomembna področja, ki jih na materialni in simbolni ravni zaznamuje zlato: Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje. Vsako od področij predstavlja del zgodbe, ki jo zaokrožata uvodni in zaključni del. V uvodnem delu se obiskovalci poučijo o zlatu kot zelo posebnem elementu in njegovih lastnostih, v zaključnem pa o mnogih konotacijah zlata na simbolni ravni.

Zlato je eden od najdragocenejših materialov, iz katerih so v preteklosti izdelovali najpomembnejše in najdragocenejše predmete, ki so utelešali moč, ugled in visok družbeni položaj lastnika ter odsevali njegovo bogastvo. To pa niso edine značilnosti tega posebnega elementa. Zlato ima tudi simbolen pomen in v prenesenem pomenu izraža določene vrednote. Tudi te, materializirane s predmeti in zgodbami, prikazuje jubilejna razstava.

Predmete iz zlata ali okrašene z zlatom, ki poudarja njihovo vrednost, lahko neposredno ali posredno povežemo z velikimi mejniki, dogodki in osebnostmi iz zgodovine slovenskega prostora. Na tej simbolni ravni jih lahko uporabimo kot zlato (»rdečo«) nit s sporočilom o dolgoživi tradiciji prebivalstva in prostora, ki je pozneje s skupnim jezikom in kulturo postal prostor slovenskega naroda.

Sodelujoči muzeji

  • Belokranjski muzej Metlika
  • Dolenjski muzej Novo mesto
  • Gorenjski muzej
  • Goriški muzej
  • Gornjesavski muzej Jesenice
  • Loški muzej Škofja Loka
  • Mednarodni grafični likovni center
  • Medobčinski muzej Kamnik
  • Mestni muzej Idrija
  • Moderna galerija, Ljubljana
  • Muzej in galerije mesta Ljubljane
  • Muzej krščanstva na Slovenskem
  • Muzej novejše zgodovine Celje
  • Muzej športa
  • Muzej za arhitekturo in oblikovanje
  • Muzeji radovljiške občine
  • Narodna galerija
  • Notranjski muzej Postojna
  • Pokrajinski muzej Celje
  • Pokrajinski muzej Kočevje
  • Pokrajinski muzej Koper
  • Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
  • Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran
  • Pomurski muzej Murska Sobota
  • Posavski muzej Brežice
  • Prirodoslovni muzej Slovenije
  • Slovenski etnografski muzej
  • Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej
  • Slovenski šolski muzej
  • Tehniški muzej Slovenije
  • Tolminski muzej
  • Vojaški muzej Slovenske vojske

Častni pokrovitelj dogodkov ob praznovanju 200-letnice prvega muzeja na Slovenskem je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.


ZLATA SLED. Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem
TRAIL OF GOLD. The 200th Anniversary of the First Museum in Slovenia

Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana
21. 6. 2021–2. 5. 2022
Avtorji: Andreja Breznik, Blaženka First, Tinka H. Selič, Darko Knez, Mateja Kos, Darija Mavrič Čeh, Alenka Miškec, Tomaž Nabergoj, Igor Ravbar, Uršula Vimer Kovaček
Koordinatorici: Mateja Kos, Alenka Miškec

Strokovni sodelavci: Pavel Car, Janka Istenič, Tomislav Kajfež, Jernej Kotar, Boštjan Laharnar, Tomaž Lazar, Maja Lozar Štamcar, Eva Menart, Gašper Oitzl, Daša Pavlovič, Jože Podpečnik, Peter Turk, Zora Žbontar
Pomagali so: Polona Bitenc, Matjaž Bizjak, Petra Grom, Grega Gutman, Matej Hreščak, Karmen Jankovič, Damjan Jesenovec, Hamid Koso, Nejc Koso, Gorazd Lemajič, Iztok Močevnik, Urša Pajk, Boštjan Pogorelc, Boris Radjenović, Barbara Ravnik, Andrej Šemrov (vsi / all Narodni muzej Slovenije); Lucija Planinc (Arhiv Republike Slovenije)

Interaktivna pot: Barbara Bogataj Kokalj, Andreja Breznik, Ariana Furlan Prijon, Miha Jeršek, Damjan Jesenovec, Darko Knez, Alenka Miškec, Ivan Mitrevski, Boris Radjenović, Igor Ravbar
Idejna zasnova: Andreja Breznik
Ilustracije: Ivan Mitrevski

Konserviranje-restavriranje: Matjaž Bizjak, Damjan Jesenovec, Irma Langus Hribar, Gorazd Lemajič, Eva Menart, Nataša Nemeček, Sonja Perovšek, Miran Pflaum, Igor Ravbar, Janja Slabe, Anita Virag (vsi Narodni muzej Slovenije)
in: Marijan Valoh; Arhiv Republike Slovenije; Restavratorski center ZVKDS; konservatorji-restavratorji sodelujočih muzejev

Urednice razstavnih besedil: Tinka H. Selič, Mateja Kos, Alenka Miškec
Jezikovni pregled: Tinka H. Selič
Prevod v angleški jezik: Urša Korošec
Jezikovni pregled angleškega jezika: Fiona Thompson

Fotografije: Tomaž Lauko, Matija Pavlovec, Blaž Gutman, Tanja Lažetić, Dragan Arrigler, Valentin Benedik, Katarina Brešan, Marko Habič, Eva Menart, Andrej Ovsec, Janez Pelko, Andrej Peunik, Sašo Šantl, Triptih restavratorski atelje Bogovčič d.o.o.

Oblikovanje: Ariana Furlan Prijon, Barbara Bogataj Kokalj, Lara Prijon

Izdelava razstavne opreme: Studio OREH d.o.o.; Lesnina MG oprema d.d.
Postavitev razstave: Gorazd Lemajič, Boris Radjenović, Studio OREH d.o.o., Rabim d.o.o., Mreža d.n.o., EAP d.o.o.

Program za javnost: Andreja Breznik
Odnosi z javnostmi: Petra Grom, Grega Gutman, Tinka H. Selič

ZLATO (Uvod)

Zlato nastaja v močnih vesoljskih eksplozijah. Ob tem se sprosti toliko energije, da se lažji elementi zlivajo v težje, med drugim tudi v zlato. Zlato se ne spaja z drugimi elementi, zato ga v naravi najdemo kot samorodno kovino. Zaradi svoje bleščeče barve, ki se ne spreminja, in zaradi izredne primernosti za ulivanje in kovanje so zlato vseskozi uporabljali za izdelavo nakita in dragocenih predmetov.

Zlato je izredno redka in zelo iskana kovina, zato so si ga ljudje že od nekdaj želeli umetno pridobivati. V srednjem veku so alkimisti v laboratorijih eksperimentirali z različnimi snovmi. Zlata sicer niso pridobili, iz alkimije pa se je razvila nova znanost, kemija. Danes vemo, da bi bilo ob uporabi ogromnih energij zlato mogoče izdelati.

Zaradi velike vrednosti in uporabnosti so zlato že zelo zgodaj začeli tudi posnemati in ponarejati. Ponarejevalci so drugo, manj dragoceno kovino, kot na primer medenino, obdelali tako, da je bila videti kot zlato. Lahko so zlatu dodajali druge kovine in mu tako zmanjšali vrednost, pogosto je bil predmet zlat samo na površini.

Pri pozlati pa ne gre vedno za ponarejanje, pač pa za okraševanje kovinske, keramične, steklene ali lesene površine s tankim nanosom zlata. Najbolj znan način je zlatenje z zlatimi lističi, največkrat tako zlatijo les. Zlati lističi so zelo tanki, saj je značilnost zlata, da ga je mogoče zelo stanjšati in se pri tem postopku ne deformira. Na kovini pa so uporabljali postopek zlatenja z amalgamom, ki je zmes živega srebra in zlata. Postopek je zaradi uporabe živega srebra zelo strupen, zato ga nadomešča galvanski postopek nanosa zlata.

MOČ IN OBLAST

Človek in skupnost sta od nekdaj uveljavljala moč in oblast nad drugimi, ju potrjevala in izkazovala z dejanji in gestami, z znaki in simboli. Simbolni pomen so imeli izbrani predmeti, podobe in zapisi, pa tudi običaji in obredi, v katerih so se ti materialni dokazi moči oziroma oblasti uporabljali.

Tako je bilo že v prazgodovinskih kulturah in prvih civilizacijah. Denimo, palica je kot preprost vsakdanji predmet postala znak posvetne ali religiozne moči (kot žezlo je vidna tudi na situli z Vač). Bila je simbol sodne in celo državne oblasti, npr. v starem Egiptu in antičnih kraljestvih. V srednjem veku in pozneje so palice oziroma žezla kot svoje insignije nosili vladarji, župani in sodniki, v Cerkvi papeži, opati in škofje. Škofovska »pastirska« palica (pastoral) je bila tako znak pastirske službe škofa in simbol njegove oblasti.

Pastoral na razstavi je zelo redek primer srednjeveških cerkvenih insignij iz slovenskih muzejev. Posvetnih vladarskih predmetov, kot so žezlo, krona in vladarsko jabolko, pa v naših muzejskih zbirkah ni. Na slovenskem ozemlju namreč ni bilo domačih vladarskih dinastij, vladarji so bili tujci, zato njihovih zakladnic nimamo. Tudi od najmogočnejše plemiške rodbine, grofov Celjskih, se po njihovem propadu ni ohranilo nič, čeprav so bili s porokami povezani z vrsto evropskih dinastij in so se obdali z bogastvom in bliščem. Njihovo zlato je izginilo, posesti in dragocenosti Celjskih so si prisvojili Habsburžani.

O zlatem razkošju in podobi oblastnikov iz minulih stoletij pričajo predvsem portreti, novci in medalje. Spominski predmeti, izdelani ob slovesnih dogodkih, kot sta bila kronanje ali dedni poklon dežele, pa govorijo o odnosu prebivalcev do presvetlih vladarjev, a hkrati tudi o propagandi dvora in države. Ta je imela moč in oblast urejati življenje podanikov v vojnem času in v miru, npr. z organiziranjem deželne brambe ter z zakoni in ukazi, kot jih je za vojvodino Kranjsko predpisala deželna ustava ali kot jih je potrdila dvorna pisarna s pečatom vladarja. A ko je bilo življenje hudo, ko niti vojaški šlem s pozlato niti ustava z zlato knjižno obrezo nista zagotovila dovolj zaščite in pregnala stisk, so se ljudje lahko spomnili svojega, domačega vladarja, kralja Matjaža – ta še spi s svojo vojsko v votlini, polni zlata, a ko se zbudi, bo prišel in rešil svoje slovensko ljudstvo vseh nadlog.

Denar

Denar je bil kot plačilno in menjalno sredstvo ter sredstvo za shranjevanje vrednosti ključen pri razvoju trgovine in je eden temeljnih konceptov v ekonomiji. Že od samega začetka kovanja denarja je bila kovna pravica odraz politične in ekonomske moči ter suverenosti njenega nosilca.

Posebno vlogo pa je od nekdaj igral zlat denar. Že v prazgodovini so za trgovino uporabljali zlato in zlate predmete, okoli leta 600 pr. Kr. pa so v zahodnem delu Male Azije začeli tudi kovati in uporabljati zlat denar. Od tam se je ideja o denarju hitro razširila na vzhod v Perzijo in na zahod do grških polisov in prek njihovih kolonij v Rimsko državo. V grškem svetu so uporabljali zlati stater, v rimskem sprva aureus, tega je v 4. stoletju zamenjal solidus. Ta je pod imenom besant ostal v Vzhodnem rimskem cesarstvu (Bizancu) v veljavi še naslednjih 1000 let. Na zahodnem delu so od 5. do 8. stoletja germanska ljudstva kovala zlat denar po vzoru Bizanca ali pa so uvedla svoj sistem. Od 7. stoletja so igrali pomembno vlogo v Sredozemlju tudi Arabci: ti so kovali zlatnik, imenovan dinar.

V 8. stoletju je začelo v Evropi primanjkovati zlata, zato so večinoma kovali srebrnike, sčasoma pa je denarno gospodarstvo ugasnilo. To se je v 11.–13. stoletju z nastajanjem in širjenjem mest v Evropi vrnilo. Zaradi razcveta trgovine, proizvodnje in meščanstva se je pojavila potreba po vrednejšem denarju – zlatniku. Firence so začele kovati florinte in Benetke dukate. Pomanjkanje zlata v 15. stoletju in evropska odkritja novih celin so povzročila izkoriščanje rudnikov v Afriki in Južni Ameriki.

V 19. stoletju so se z nastankom nacionalnih držav dokončno oblikovale tudi nacionalne valute. Pomemben prelom za svetovno gospodarstvo se je zgodil sredi stoletja, ko so v Kaliforniji odkrili nahajališča zlata, to pa je povzročilo tudi zlato mrzlico.

Z uvedbo bankovcev so države njihovo verodostojnost zagotavljale tako, da so v svojih nacionalnih bankah hranile zlate rezerve; zato se ta sistem imenuje zlati standard. Zaradi kritja velikih stroškov prve svetovne vojne je večina držav opustila konvertibilnost svojih valut v zlato. Vendar države po vsem svetu še vedno izdelujejo zlatnike – to so naložbeni kovanci, med njimi so najbolj znani dunajski filharmoniki, kanadski javorjev list, kitajska zlata panda in avstralski kenguru. Republika Slovenija ob pomembnih dogodkih izdaja zbirateljske kovance; ti so lahko izdelani tudi iz zlata.

CERKEV IN SVETO

Ne le v profanem svetu razkošja, prestiža in nečimrnih čudí – tudi v sakralnem okolju je zlato od nekdaj vir brezmejne fascinacije in bogatih simbolnih vsebin. Sijoča snov, ki jemlje vid in dih, je mnogo več kot le označevalec stanu in veljave ter več kot zgolj estetska srž sakralne umetnosti. Bolj kakor izraz prastare človeške prevzetosti z lepoto je sinonim za Absolutno; v svetopisemski duhovni metafori zrcali višjo in pomembnejšo resničnost. S svojo žlahtnostjo in prenesenimi pomeni ponazarja veličino Transcendence in slavi krščanski etos. Lesk zlata je simbolni odsev nebeške svetlobe in instrument za stopnjevanje Božje slave. Zlato, največja dragocenost v snovnem svetu, je smerokaz do najvišjih vrednot v duhovnem: je prispodoba za drugačen zaklad – za duhovni kapital, figurativno preveden v jezik materialne stvarnosti.

Z zlatim dekorjem je Cerkev estetsko dovršenost Božjih hiš stopnjevala do popolnosti in s sijajem ritualnega instrumentarija in umetnin ustvarjala slovesno vzdušje za »mistične predstave« svetega obredja. V bleščavi notranje opreme in bogoslužnih predmetov je posvečeni prostor zažarel kot preddverje nebes. Za zlate mojstrovine – likovne vzporednice svetih spisov – so zaslužne »zlate roke« ustvarjalcev in njihovih podpornikov: umetnikov, ki so vihteli čopiče in dleta, ter naročnikov in mecenov, ki so segali v mošnjičke. Ars sacra je bila največkrat varovanka plemiških in cerkvenih dvorov. V njihovem okrilju so nastajale stvaritve izbrušene kakovosti: likovne inkarnacije nadčutnih vsebin in moralne metafore – svarila pred človeškimi zablodami pohlepa, snovnega bogastva, posvetnih časti … Zlato je v teh prilikah pomenljiv simbol: edini primeren in dovolj dragocen približek lepote nadizkustvenega sveta in edini enakovreden prevod duhovne terminologije v tostranski, človeku razumljivi besednjak. Umetninam daje žlahten videz in visoko sporočilnost: zlati predmeti v obredni osvetljavi žarijo kot privid in slutnja paradiža, zlata ozadja slik parafrazirajo onstransko brezprostorje in brezčasje, zlati sij nadnaravne luči vnaša prvine Svetega v zemeljsko resničnost in poveličuje upodobljene like.

ČAST IN SLAVA

»Čast in slavo« v umetnosti pogosto personificira ženska, oblečena v zlato oblačilo, z zlatim vencem v eni roki in z zlato figuro ali mečem z zlatim ročajem v drugi: meč simbolizira zasluge, venec pa priznanje zanje. Čeprav sta čast in slava združeni v eno, (lahko) izhajata iz drugačnih temeljev.

Giovanni Battista Possevino je zapisal, da v tempelj Časti ne moremo vstopiti drugače kot skozi tempelj Vrlin. Samo kdor deluje v skladu z etičnimi načeli v dobro širše skupnosti, družba pa prepozna vrednost njegovega dela, je deležen posebnih priznanj, ki so »zapisana« ali vtisnjena v diplome, medalje, plakete … A vse to so zgolj »ritualni predmeti«, ki nagrajenca – še posebej če se z njih lesketa zlato – nekako povzdignejo nad omejitve prostora in časa: iz zemeljske minljivosti v presežno.

Simbolna vrednost zlata izhaja iz njegovih fizičnih značilnosti: je edina kovina, ki se s časom in pod vplivom različnih dejavnikov ne spreminja. Lahko ga oblikujemo, ne moremo ga uničiti. Kjer se pojavi, ga ne moremo spregledati.

Slava je izraz človekove izjemnosti, posebnosti, izstopanja iz standardnih družbenih okvirjev, meril in pravil. Lahko je pozitivna ali negativna, vedno pa je izraz neformalnega odziva širšega okolja. V umetnosti jo pooseblja običajno ženska figura z zlatim pokrivalom, zlatim (lovorjevim) vencem v eni roki in rogom izobilja v drugi.

BOGASTVO IN RAZKOŠJE

Bogastvo so materialne ali nematerialne dobrine, ki bogatijo življenje. Največkrat ga razumemo kot denar in dragocenosti, vendar je za marsikoga pomembnejše duhovno in intelektualno bogastvo. Materialno bogastvo se kaže v dragocenih in razkošnih predmetih in je pogojeno s socialnim statusom; za reveža je bilo lahko veliko premoženje že nekaj novčičev in skromen nakit, za bogatejše sloje so bili to zlatniki, nakit, okrasno posodje, umetniški in eksotični predmeti.

Dragocenost predmetov stanovanjske opreme pa tudi oblačil, nakita in okrasnih predmetov sta v preteklosti določala material, iz katerega so bili izdelani, in bogastvo dekoracije. Prestižni materiali so bili med kovinami zlato in srebro ter dragocene vrste lesa, porcelan in kristalno steklo. Zlasti v 17. in 18. stoletju, v obdobjih baroka in rokokoja, pa tudi v drugi polovici 19. stoletja so se bogastvo, okus in moč odražali v dragocenih materialih, zapletenih oblikah in bogatem okrasju stanovanjske opreme, okrasnih predmetov in tudi knjig.

Za oblačila premožnih so uporabili dragocene tkanine, kot sta svila ali brokat, in jih okrasili z bogatimi vezeninami z zlatimi lamelami in čipkami iz zlate filigranske niti. Nakit se je pojavil zelo zgodaj v zgodovini človeštva. Najdragocenejši kosi so izdelani iz zlata in dragih kamnov. Med sodobnimi oblikovalci nakita je nekaj svetovno znanih slovenskih oblikovalcev.

Svoje premoženje oziroma dragocenosti so ljudje že od nekdaj shranjevali za čas morebitne krize, katastrofe ali pa za potomce. V časih negotovosti, grozeče vojne nevarnosti ali pa preprosto iz vsakodnevne bojazni pred krajo ali ropom so prebivalci vseh slojev dragocenosti skrivali v prebivališčih ali pa na svojem zemljišču. O tem početju pričajo predvsem zakladne najdbe.

Dragoceni predmeti, začimbe in eksotična barvila so prihajali iz daljnih dežel, z ladjami čez oceane in s karavanami po svilni cesti. Evropsko produkcijo stanovanjske opreme in okrasnih predmetov je zelo zaznamoval vpliv Bližnjega in Daljnega vzhoda, še posebej v obdobju secesije.

Srednjeveški slikarji so uporabljali zlato za prikaz svetosti prostora, kjer so se odvijali nabožni prizori. Pozneje je podobno vlogo prevzel okvir slike, ki je s svojo bogato dekoracijo in pozlato označeval najpomembnejše portretirance in dogodke.

ZLATA SLED (Zaključek)

Zlato si je kot neposredni izraz bogastva, moči in časti v tisočletjih zagotovilo vidno mesto v vseh plasteh človeškega bivanja. Z njim pa ne označujemo le doseženega prestiža: zlato v prenesenem pomenu zaznamuje tisto najdragocenejše, največjo vrednoto ali izjemen dosežek na nekem področju. Človeku tako zelo lastna jezik in literatura sta prežeta z besedama zlató in zlat. Srečujemo ju tako v ljudskem izročilu kot v sodobni literaturi, v urbanih mitih in stalnih besednih zvezah. Z njunimi pomenskimi odtenki praviloma slikamo največjo mero dobrega ali pozitivnega: zlata doba, zlati rez, zlate roke, zlata svoboda …

Le redkim je zares dano izpolniti hrepenenje po brezskrbnem življenju v izobilju. Kdo ve, ali so bili nekoč oblastniki tisti, ki so med ljudmi zasejali prepričanje, da je sredina zlata? Ali pa so to reklo za svojo tolažbo in opravičilo pred drugimi skovali tisti, ki so bili – ne po lastni izbiri – slabo založeni s to plemenito kovino? Dejstvo je, da zlato srednjo pot kot najboljšo izbiro svetuje mnogo del domačega in tujega slovstva. Zato lahko pogosto v isti sapi preberemo tudi zanikanje zlata kot sredstva za uresničitev sanj, češ, zlata veriga ne da svobode in prebrisana glava pa pridne roke so boljše bogastvo kot zlate gore.

Od tod pa je le korak do zlata v nasprotnih kontekstih, ko bogatašem vnaprej pripisujemo nepoštenost – ni vse zlato, kar se sveti, kajti zlat ključ vsaka vrata odpre – in jim obetamo pravično usodo, saj konj za sto zlatov tudi crkne.

Vse našteto še kako drži tudi danes, ko se z zlatom za prvenstvo kosa še ena pomembna vrednota – čas. Oba pojma že dolgo nastopata skupaj: čas je zlato; rana ura, zlata ura … Zato naj ob štirikratnem zlatem jubileju muzejstva na Slovenskem velja: naj spomin pozlati preteklost!

Več o praznovanju 200-letnice

Info:
NMSL PRESS

AMZ – Izdana knjiga „Aliena pecunia. Zbirka antičkog novca zaplijenjena u Ustaškom logoru Požega“ (PRESS)

Arheološki muzej u Zagrebu izdao je knjigu „Aliena pecunia. Zbirka antičkog novca zaplijenjena u Ustaškom logoru Požega“ autora Tomislava Bilića.

Numizmatički odjel Arheološkog muzeja u Zagrebu, među više od četvrt milijuna predmeta, čuva i numizmatičku zbirku konfisciranu od strane režima kvislinške NDH tijekom Drugog svjetskog rata. Numizmatičkom analizom dijela zbirke koji obuhvaća antički novac utvrđeno je da zbirka najvjerojatnije potječe iz područja istočnog dijela Savsko-Dravsko-Dunavskog međurječja, koje danas pripada Republici Hrvatskoj. Istovremeno, arhivsko istraživanje rezultiralo je pronalaženjem podataka i donošenjem zaključaka koji se podudaraju s onima dobivenima numizmatičkom analizom. Moguće su dvije verzije rekonstrukcije okolnosti oduzimanja zbirke: prema vjerojatnijoj varijanti, ona je zaplijenjena u Iseljeničkom i useljeničkom logoru Slavonska Požega tijekom ljeta 1941. godine, no postoji i mogućnost da je oteta nekom lokalnom požeškom kolekcionaru židovske vjere i/ili etničke pripadnosti u gradskoj ispostavi Ustaškog pokreta.

Sadržaj / Contents
Predgovor / Foreword
Uvod / Introduction
Analiza Sastava Zbirke / Composition Of The Collection
Porijeklo Zbirke / Origin Of The Collection
Ustaški državni teror prema Srbima, oduzimanje imovine i iseljeničko-useljenički logori / The Ustashe state terror against Serbs, confiscation of property and emigration-immigration camps
Ustaški državni teror prema Židovima i oduzimanje imovine / The Ustashe state terror against Jews and confiscation of property
Struktura požeškog ustaškog upravnog aparata i oduzimanje židovske imovine / The structure of Ustashe administration in Požega and the confiscation of Jewish property
Zaključak / Conclusion
Arhivski Izvori / Archival Sources
Literatura / Bibliography
Katalog / Catalogue
Napomene uz katalog / Comments
Literatura korištena u katalogu / Bibliography
Katalog predmeta / Catalogue
Dodatak katalogu / Appendix
Table / plates

Impresum
Nakladnik: Arheološki muzej u Zagrebu
Za nakladnika: Sanjin Mihelić
Uredništvo: Jacqueline Balen, Tomislav Bilić, Ivan Radman-Livaja, Filomena Sirovica
Urednik: Miroslav Nađ
Recenzenti: Ivan Mirnik, Andrej Šemrov, Filip Škiljan
Lektura hrvatskog jezika: Ivana Kuna
Prijevod na engleski jezik:Tomislav Bilić
Lektura engleskog jezika: Andy Tomlinson
Fotografije: Igor Krajcar
Oblikovanje i priprema za tisak: Sensus Design Factory, Svjetlana Šegović
Tisak: Tiskara Zelina d.d.
Naklada: 250
Dvojezična publikacija (na hrvatskom i engleskom jeziku)
ISBN 978-953-8143-25-0
CIP 001062683
Zagreb, studeni 2020.

Tiskanje knjige financijski je pomoglo Ministarstvo znanosti i obrazovanja Republike Hrvatske

18. 12. Izdana publikacija Aliena pecunia

Info:
AMZ Zagreb

Izašla je prva knjiga o gumnima u Hrvatskoj! (piše Kristina Gwirtzman)

Primoštenska gumna u prošlosti i sadašnjosti prva je knjiga u Hrvatskoj koja obrađuje tematiku gumana. Nastala je u sklopu projekta „Na guvnu – baština kao pokretač razvoja“ kojeg je osmislila udruga Arx Novum, a financirala Općina Primošten. Bio je ovo prilično opsežan, iako vremenski relativno kratak projekt, koji je za cilj imao detaljno dokumentirati (fotografirati, izmjeriti, locirati,  pokušati datirati) primoštenska gumna i prikupiti što više informacija kroz razgovore i anketiranje starijeg lokalnog stanovništva koje se još uvijek sjeća tradicionalnog načina života i izvođenja poljoprivrednih radova prije uvođenja mehanizacije. Uz knjigu, u sklopu istog projekta, snimljeni su i kratki dokumentarni filmovi koji prikazuju rekonstrukciju tradicionalne primoštenske žetve, tijekom koje se ne koristi srp već se žito čupa s korijenom, te višenamjensku ulogu gumna u primoštenskom kraju. Vizualni materijali iz filmova korišteni su i u pojedinim poglavljima ove knjige (filmovi su dostupni na You Tube kanalu Udruge Arx Novum).

Knjiga „Primoštenska gumna u prošlosti i sadašnjosti“ na 136 stranica i kroz 13 poglavlja obrađuje razne teme vezane uz gumna, daje im arheološki i povijesni kontekst, prikazuje višenamjenski značaj gumana kroz prostor i vrijeme, opisuje njihove graditeljske značajke s obzirom na specifičan geografski prostor u kojem se nalaze, iznosi osobitosti i karakteristike primoštenskih gumana te običaje i tradicije vezanih uz njih, a kako bi se prikazala njihova forma i raznolikost. Najznačajnija primoštenska  gumna prezentirana su i u vidu kataloga koji se nalazi na kraju knjige. Kroz knjigu se može upratiti koliko su zapravo oblik i način gradnje gumana kroz tisućljeća i stoljeća ostali nepromijenjeni. Sva su poglavlja bogato popraćena fotografijama, ilustracijama, grafičkim prilozima i kartama. Knjigu je priredila i uredila Kristina Gwirtzman, a uz Gwirtzman autorice tekstova i suradnice na projektu bile su Linda Bednjanec i Katarina Mužar. Za kvalitetu i sadržajnost ove knjige ključna je bila i interdisciplinarnost te iznimno dobra suradnja s lokalnim stanovništvom jer relevantne literature na ovu temu još uvijek nema.

Ideju za projekt i knjigu potaklo je neočekivano arheološko otkriće gumna na dosad nepoznatom lokalitetu u blizini zaseoka Grlić. Ono, prema dosadašnjim pokazateljima, datira u antiku, a na njemu su arheologinje iz udruge Arx Novum ovo proljeće započele istraživanja. Potvrdi li se, daljnjim istraživanjima, antička hipoteza, bit će ovo najstarije poznato gumno u Hrvatskoj.

Općina Primošten, ponajprije poznata po svojoj obali i plažama, sada se može istaknuti te prezentirati i vrlo velikim brojem dobro očuvanih gumana u svome zaleđu, a vjerojatno i najstarijem gumnu u široj okolici. Gumna nisu samo vizualno atraktivan i vrijedan element tradicijske arhitekture, već i pokazatelj gospodarskih prilika prije pojave turizma. Naime, iznimno velik broj gumana ukazuje da su Primoštenci egzistencijalno puno više bili vezani za poljoprivredu i polja, nego za ribarstvo i more, što bi bilo za očekivati s obzirom na obalnu lokaciju Općine.

Na kraju, jedan od krajnjih ciljeva projekta poticanje je i ravnomjernijeg razvoja turizma kroz revitalizaciju, promociju te popularizaciju manje poznatih lokaliteta primoštenskog zaleđa u želji za boljim očuvanjem baštne te izvorne prostorne strukture sela.

Kristina Gwirtzman

AMZ – Top 3 publikacije Arheološkog muzeja u Zagrebu na Interliberu 2019. (PRESS)

Arheološki muzej u Zagrebu treći put zaredom izlagao je na međunarodnom sajmu knjiga Interliber. Dva kataloga pretpovijesnih izložbi i jedan priručnik i rječnik najprodavanije su publikacije Arheološkog muzeja u Zagrebu na Interliberu 2019. godine.

Najprodavanija publikacija na Interliberu 2019. bila je dvojezičan katalog, na hrvatskom i engleskom jeziku, istoimene izložbe održane 2017. godine u Arheološkom muzeju u Zagrebu, Japodi – zaboravljeni gorštaci.

Katalog daje sveobuhvatan pregled Japoda i najnovije spoznaje o toj tajanstvenoj populaciji kroz poglavlja: Geomorfologija i fenomen krša, Japodi, Pet gradova, Ovostrani ili cisalpinski gradovi, Onostrani ili transalpinski gradovi, Japodi kroz povijesne izvore, Japodske zajednice na području Pounja u sjeverozapadnoj Bosni, Pounje u zadnjim stoljećima prije Krista, Kompolje grob 47, Japodske perle iznutra i izvana, Život na gradini Veliki Vital, Arheologija prehrane i okoliša tijekom brončanog i željeznog doba u Lici, O neuobičajenim predmetima unutar japodske zbirke, Stigmatizacija, Ratovi s Rimljanima i konac neovisnosti, Čovjek koji je pokorio Japode, Pisani kamen, popis literature i kataloške jedinice.

Urednica kataloga Lidija Bakarić umirovljena je muzejska savjetnica Arheološkog muzeja u Zagrebu i voditeljica Japodske zbirke.

Na drugom mjestu po broju prodanih primjeraka bio je trojezičan katalog, na hrvatskom, engleskom i njemačkom jeziku, izložbe održane 2004. i 2005. godine u Arheološkom muzeju u Zagrebu, Ratnici na razmeđu Istoka i Zapada: Starije željezno doba u kontinentalnoj Hrvatskoj.

Katalog donosi izvor podataka o starijem željeznom dobu kroz poglavlja: Grupa Dalj, Grupa Martijanec-Kaptol, Grupa Budinjak, Tragovi željeznog doba središnje Hrvatske u prostoru između definiranih kulturnih skupina, Kolapijani, Japodi, kataloške jedinice i popis literature.

Urednica kataloga Dubravka-Balen Letunić umirovljena je muzejska savjetnica i voditeljica Pretpovijesnog odjela Arheološkog muzeja u Zagrebu.

Na trećem mjestu najprodavanijih publikacija Arheološkog muzeja u Zagrebu bio je Numizmatički priručnik i rječnik.

Ovaj informativni i sveobuhvatni numizmatički pregled sistematiziran je kroz poglavlja: Uvodna riječ, Muzeološki postav numizmatike, Grčki novac, Novci stare Makedonije, Barbari, Razvoj kovanja novca u srednjem i novom vijeku, Kovanje novca u južnoslavenskim zemljama i u Turskoj, Numizmatički rječnik, Prilog numizmatičkoj terminologiji hrvatskoj i popis literature.

Urednik priručnika i rječnika dr. sc. Ivan Mirnik umirovljeni je muzejski savjetnik i voditelj Numizmatičkog odjela Arheološkog muzeja u Zagrebu.

Info:
AMZ PRESS

Dolenjski muzej – Predstavitev osmega zvezka serije CARNIOLA ARCHAEOLOGICA (PRESS)

Vabimo vas na predstavitev novega, osmega zvezka serije

CARNIOLA ARCHAEOLOGICA
Kapiteljska njiva
Način pokopa v starejši železni dobi

avtorja, arheologa dr. Boruta Križa,

ponedeljek, 18. 11. 2019, ob 9.30
Dolenjski muzej Novo mesto – Knežja dvorana

V knjigi avtor na 344 straneh predstavlja rezultate več kot tridesetletnega raziskovalnega dela na eni največjih prazgodovinskih nekropol v Evropi — na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva v Novem mestu.
Publikacija v prvem delu prikaže aktualno vedenje z analiziranimi in novimi podatki o grobišču, ki je bilo v uporabi skozi vso starejšo železno dobo, od najstarejših pokopov, ki se navezujejo na žarnogrobiščno tradicijo, pa vse do zgodnjelatenskih grobov, ki nadaljujejo halštatskodobno izročilo. Analiza pokopa je prinesla dodatna vedenja in nova spoznanja, ki bistveno dopolnjujejo poznavanje pokopa v starejši železni dobi v jugovzhodni halštatski skupini in omogoča razumevanje te problematike tudi na drugih najdiščih, ki so bila raziskovana v 19. in v začetku 20. stoletja, podatki o pokopu pa so zelo skromni ali jih sploh ni. Drugi del prinaša vsebinske in numerične podatke o vseh starejšeželeznodobnih grobovih z njihovimi inventarji, opisi in opredelitvami. Publikacijo dopolnjuje še detaljni načrt celotnega starejšeželeznodobnega grobišča s prikazi usmeritve pokopa, spola pokojnika in časovne umestitve groba.

Info:
Dolenjski muzej – PRESS

AMZD – Predstavljanje knjige ‘Ostava kasnosrednjovjekovnoga novca i nakita iz Pridrage’ (PRESS)

Arheološki muzej Zadar i Sveučilište u Zadru imaju čast pozvati Vas na predstavljanje knjige dr. sc. Mate Ilkića i dr. sc. Janka Beloševića  „Ostava kasnosrednjovjekovnoga novca i nakita iz Pridrage“.

Predstavljanje će se održati u petak, 5. srpnja 2019. u 12 sati u Arheološkom muzeju Zadar.

O knjizi će govoriti: dr. sc. Karla Gusar, dr. sc. Tomislav Šeparović i dr. sc. Ante Uglešić

Knjiga „Ostava kasnosrednjovjekovnoga novca i nakita iz Pridrage“ izuzetno je vrijedno djelo koje doprinosi  boljem poznavanju  ovog izuzetno zanimljivog, ali loše poznatog razdoblja na tlu Hrvatske.

Knjiga značajno doprinosi  poznavanju gospodarske i političke povijesti ne samo zadarskog  zaleđa  nego i šireg prostora istočne jadranske obale.  Vrijedan je to prilog poznavanju dotoka i optjecaja  novca na tom području, čime se upotpunjuje  slika numizmatičke topografije Hrvatske kasnog srednjeg vijeka. Njezinim objavljivanjem hrvatska arheološka znanost dobiva još jedno značajno djelo koje će bez sumnje biti i zanimljivo štivo svima koji se bave srednjovjekovnom poviješću južne Hrvatske.

Info:
AMZD PRESS