NMSL – ZLATA SLED. Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem (PRESS)

ZLATA SLED
Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem 

Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana
21. 6. 2021–2. 5. 2022

LJUBLJANA – Narodni muzej Slovenije v okviru praznovanja 200-letnice prvega muzeja na Slovenskem vabi na osrednjo razstavo Zlata sled, ki bo v muzejskem atriju na ogled od ponedeljka, 21. junija 2021. Razstava prikazuje 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov (ali skupin predmetov); poleg dragocenosti iz matičnih zbirk Narodnega muzeja Slovenije so vključeni tudi predmeti iz kar 32 slovenskih muzejev. Tako 200-letnica ni le zlati jubilej Narodnega muzeja Slovenije, naslednika Deželnega muzeja v Ljubljani, temveč jubilej vseh slovenskih muzejev, ki hranijo dediščino slovenskega naroda in Slovencev.

Zlato je ena od skupnih točk, ki povezuje vse zbirke Narodnega muzeja Slovenije in sodelujoče muzeje, zato je glavna tema osrednje razstave ob 200-letnici muzeja. Razstava predstavlja pomembna področja, ki jih na materialni in simbolni ravni zaznamuje zlato: Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje. Vsako od področij predstavlja del zgodbe, ki jo zaokrožata uvodni in zaključni del. V uvodnem delu se obiskovalci poučijo o zlatu kot zelo posebnem elementu in njegovih lastnostih, v zaključnem pa o mnogih konotacijah zlata na simbolni ravni.

Zlato je eden od najdragocenejših materialov, iz katerih so v preteklosti izdelovali najpomembnejše in najdragocenejše predmete, ki so utelešali moč, ugled in visok družbeni položaj lastnika ter odsevali njegovo bogastvo. To pa niso edine značilnosti tega posebnega elementa. Zlato ima tudi simbolen pomen in v prenesenem pomenu izraža določene vrednote. Tudi te, materializirane s predmeti in zgodbami, prikazuje jubilejna razstava.

Predmete iz zlata ali okrašene z zlatom, ki poudarja njihovo vrednost, lahko neposredno ali posredno povežemo z velikimi mejniki, dogodki in osebnostmi iz zgodovine slovenskega prostora. Na tej simbolni ravni jih lahko uporabimo kot zlato (»rdečo«) nit s sporočilom o dolgoživi tradiciji prebivalstva in prostora, ki je pozneje s skupnim jezikom in kulturo postal prostor slovenskega naroda.

Sodelujoči muzeji

  • Belokranjski muzej Metlika
  • Dolenjski muzej Novo mesto
  • Gorenjski muzej
  • Goriški muzej
  • Gornjesavski muzej Jesenice
  • Loški muzej Škofja Loka
  • Mednarodni grafični likovni center
  • Medobčinski muzej Kamnik
  • Mestni muzej Idrija
  • Moderna galerija, Ljubljana
  • Muzej in galerije mesta Ljubljane
  • Muzej krščanstva na Slovenskem
  • Muzej novejše zgodovine Celje
  • Muzej športa
  • Muzej za arhitekturo in oblikovanje
  • Muzeji radovljiške občine
  • Narodna galerija
  • Notranjski muzej Postojna
  • Pokrajinski muzej Celje
  • Pokrajinski muzej Kočevje
  • Pokrajinski muzej Koper
  • Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
  • Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran
  • Pomurski muzej Murska Sobota
  • Posavski muzej Brežice
  • Prirodoslovni muzej Slovenije
  • Slovenski etnografski muzej
  • Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej
  • Slovenski šolski muzej
  • Tehniški muzej Slovenije
  • Tolminski muzej
  • Vojaški muzej Slovenske vojske

Častni pokrovitelj dogodkov ob praznovanju 200-letnice prvega muzeja na Slovenskem je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.


ZLATA SLED. Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem
TRAIL OF GOLD. The 200th Anniversary of the First Museum in Slovenia

Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana
21. 6. 2021–2. 5. 2022
Avtorji: Andreja Breznik, Blaženka First, Tinka H. Selič, Darko Knez, Mateja Kos, Darija Mavrič Čeh, Alenka Miškec, Tomaž Nabergoj, Igor Ravbar, Uršula Vimer Kovaček
Koordinatorici: Mateja Kos, Alenka Miškec

Strokovni sodelavci: Pavel Car, Janka Istenič, Tomislav Kajfež, Jernej Kotar, Boštjan Laharnar, Tomaž Lazar, Maja Lozar Štamcar, Eva Menart, Gašper Oitzl, Daša Pavlovič, Jože Podpečnik, Peter Turk, Zora Žbontar
Pomagali so: Polona Bitenc, Matjaž Bizjak, Petra Grom, Grega Gutman, Matej Hreščak, Karmen Jankovič, Damjan Jesenovec, Hamid Koso, Nejc Koso, Gorazd Lemajič, Iztok Močevnik, Urša Pajk, Boštjan Pogorelc, Boris Radjenović, Barbara Ravnik, Andrej Šemrov (vsi / all Narodni muzej Slovenije); Lucija Planinc (Arhiv Republike Slovenije)

Interaktivna pot: Barbara Bogataj Kokalj, Andreja Breznik, Ariana Furlan Prijon, Miha Jeršek, Damjan Jesenovec, Darko Knez, Alenka Miškec, Ivan Mitrevski, Boris Radjenović, Igor Ravbar
Idejna zasnova: Andreja Breznik
Ilustracije: Ivan Mitrevski

Konserviranje-restavriranje: Matjaž Bizjak, Damjan Jesenovec, Irma Langus Hribar, Gorazd Lemajič, Eva Menart, Nataša Nemeček, Sonja Perovšek, Miran Pflaum, Igor Ravbar, Janja Slabe, Anita Virag (vsi Narodni muzej Slovenije)
in: Marijan Valoh; Arhiv Republike Slovenije; Restavratorski center ZVKDS; konservatorji-restavratorji sodelujočih muzejev

Urednice razstavnih besedil: Tinka H. Selič, Mateja Kos, Alenka Miškec
Jezikovni pregled: Tinka H. Selič
Prevod v angleški jezik: Urša Korošec
Jezikovni pregled angleškega jezika: Fiona Thompson

Fotografije: Tomaž Lauko, Matija Pavlovec, Blaž Gutman, Tanja Lažetić, Dragan Arrigler, Valentin Benedik, Katarina Brešan, Marko Habič, Eva Menart, Andrej Ovsec, Janez Pelko, Andrej Peunik, Sašo Šantl, Triptih restavratorski atelje Bogovčič d.o.o.

Oblikovanje: Ariana Furlan Prijon, Barbara Bogataj Kokalj, Lara Prijon

Izdelava razstavne opreme: Studio OREH d.o.o.; Lesnina MG oprema d.d.
Postavitev razstave: Gorazd Lemajič, Boris Radjenović, Studio OREH d.o.o., Rabim d.o.o., Mreža d.n.o., EAP d.o.o.

Program za javnost: Andreja Breznik
Odnosi z javnostmi: Petra Grom, Grega Gutman, Tinka H. Selič

ZLATO (Uvod)

Zlato nastaja v močnih vesoljskih eksplozijah. Ob tem se sprosti toliko energije, da se lažji elementi zlivajo v težje, med drugim tudi v zlato. Zlato se ne spaja z drugimi elementi, zato ga v naravi najdemo kot samorodno kovino. Zaradi svoje bleščeče barve, ki se ne spreminja, in zaradi izredne primernosti za ulivanje in kovanje so zlato vseskozi uporabljali za izdelavo nakita in dragocenih predmetov.

Zlato je izredno redka in zelo iskana kovina, zato so si ga ljudje že od nekdaj želeli umetno pridobivati. V srednjem veku so alkimisti v laboratorijih eksperimentirali z različnimi snovmi. Zlata sicer niso pridobili, iz alkimije pa se je razvila nova znanost, kemija. Danes vemo, da bi bilo ob uporabi ogromnih energij zlato mogoče izdelati.

Zaradi velike vrednosti in uporabnosti so zlato že zelo zgodaj začeli tudi posnemati in ponarejati. Ponarejevalci so drugo, manj dragoceno kovino, kot na primer medenino, obdelali tako, da je bila videti kot zlato. Lahko so zlatu dodajali druge kovine in mu tako zmanjšali vrednost, pogosto je bil predmet zlat samo na površini.

Pri pozlati pa ne gre vedno za ponarejanje, pač pa za okraševanje kovinske, keramične, steklene ali lesene površine s tankim nanosom zlata. Najbolj znan način je zlatenje z zlatimi lističi, največkrat tako zlatijo les. Zlati lističi so zelo tanki, saj je značilnost zlata, da ga je mogoče zelo stanjšati in se pri tem postopku ne deformira. Na kovini pa so uporabljali postopek zlatenja z amalgamom, ki je zmes živega srebra in zlata. Postopek je zaradi uporabe živega srebra zelo strupen, zato ga nadomešča galvanski postopek nanosa zlata.

MOČ IN OBLAST

Človek in skupnost sta od nekdaj uveljavljala moč in oblast nad drugimi, ju potrjevala in izkazovala z dejanji in gestami, z znaki in simboli. Simbolni pomen so imeli izbrani predmeti, podobe in zapisi, pa tudi običaji in obredi, v katerih so se ti materialni dokazi moči oziroma oblasti uporabljali.

Tako je bilo že v prazgodovinskih kulturah in prvih civilizacijah. Denimo, palica je kot preprost vsakdanji predmet postala znak posvetne ali religiozne moči (kot žezlo je vidna tudi na situli z Vač). Bila je simbol sodne in celo državne oblasti, npr. v starem Egiptu in antičnih kraljestvih. V srednjem veku in pozneje so palice oziroma žezla kot svoje insignije nosili vladarji, župani in sodniki, v Cerkvi papeži, opati in škofje. Škofovska »pastirska« palica (pastoral) je bila tako znak pastirske službe škofa in simbol njegove oblasti.

Pastoral na razstavi je zelo redek primer srednjeveških cerkvenih insignij iz slovenskih muzejev. Posvetnih vladarskih predmetov, kot so žezlo, krona in vladarsko jabolko, pa v naših muzejskih zbirkah ni. Na slovenskem ozemlju namreč ni bilo domačih vladarskih dinastij, vladarji so bili tujci, zato njihovih zakladnic nimamo. Tudi od najmogočnejše plemiške rodbine, grofov Celjskih, se po njihovem propadu ni ohranilo nič, čeprav so bili s porokami povezani z vrsto evropskih dinastij in so se obdali z bogastvom in bliščem. Njihovo zlato je izginilo, posesti in dragocenosti Celjskih so si prisvojili Habsburžani.

O zlatem razkošju in podobi oblastnikov iz minulih stoletij pričajo predvsem portreti, novci in medalje. Spominski predmeti, izdelani ob slovesnih dogodkih, kot sta bila kronanje ali dedni poklon dežele, pa govorijo o odnosu prebivalcev do presvetlih vladarjev, a hkrati tudi o propagandi dvora in države. Ta je imela moč in oblast urejati življenje podanikov v vojnem času in v miru, npr. z organiziranjem deželne brambe ter z zakoni in ukazi, kot jih je za vojvodino Kranjsko predpisala deželna ustava ali kot jih je potrdila dvorna pisarna s pečatom vladarja. A ko je bilo življenje hudo, ko niti vojaški šlem s pozlato niti ustava z zlato knjižno obrezo nista zagotovila dovolj zaščite in pregnala stisk, so se ljudje lahko spomnili svojega, domačega vladarja, kralja Matjaža – ta še spi s svojo vojsko v votlini, polni zlata, a ko se zbudi, bo prišel in rešil svoje slovensko ljudstvo vseh nadlog.

Denar

Denar je bil kot plačilno in menjalno sredstvo ter sredstvo za shranjevanje vrednosti ključen pri razvoju trgovine in je eden temeljnih konceptov v ekonomiji. Že od samega začetka kovanja denarja je bila kovna pravica odraz politične in ekonomske moči ter suverenosti njenega nosilca.

Posebno vlogo pa je od nekdaj igral zlat denar. Že v prazgodovini so za trgovino uporabljali zlato in zlate predmete, okoli leta 600 pr. Kr. pa so v zahodnem delu Male Azije začeli tudi kovati in uporabljati zlat denar. Od tam se je ideja o denarju hitro razširila na vzhod v Perzijo in na zahod do grških polisov in prek njihovih kolonij v Rimsko državo. V grškem svetu so uporabljali zlati stater, v rimskem sprva aureus, tega je v 4. stoletju zamenjal solidus. Ta je pod imenom besant ostal v Vzhodnem rimskem cesarstvu (Bizancu) v veljavi še naslednjih 1000 let. Na zahodnem delu so od 5. do 8. stoletja germanska ljudstva kovala zlat denar po vzoru Bizanca ali pa so uvedla svoj sistem. Od 7. stoletja so igrali pomembno vlogo v Sredozemlju tudi Arabci: ti so kovali zlatnik, imenovan dinar.

V 8. stoletju je začelo v Evropi primanjkovati zlata, zato so večinoma kovali srebrnike, sčasoma pa je denarno gospodarstvo ugasnilo. To se je v 11.–13. stoletju z nastajanjem in širjenjem mest v Evropi vrnilo. Zaradi razcveta trgovine, proizvodnje in meščanstva se je pojavila potreba po vrednejšem denarju – zlatniku. Firence so začele kovati florinte in Benetke dukate. Pomanjkanje zlata v 15. stoletju in evropska odkritja novih celin so povzročila izkoriščanje rudnikov v Afriki in Južni Ameriki.

V 19. stoletju so se z nastankom nacionalnih držav dokončno oblikovale tudi nacionalne valute. Pomemben prelom za svetovno gospodarstvo se je zgodil sredi stoletja, ko so v Kaliforniji odkrili nahajališča zlata, to pa je povzročilo tudi zlato mrzlico.

Z uvedbo bankovcev so države njihovo verodostojnost zagotavljale tako, da so v svojih nacionalnih bankah hranile zlate rezerve; zato se ta sistem imenuje zlati standard. Zaradi kritja velikih stroškov prve svetovne vojne je večina držav opustila konvertibilnost svojih valut v zlato. Vendar države po vsem svetu še vedno izdelujejo zlatnike – to so naložbeni kovanci, med njimi so najbolj znani dunajski filharmoniki, kanadski javorjev list, kitajska zlata panda in avstralski kenguru. Republika Slovenija ob pomembnih dogodkih izdaja zbirateljske kovance; ti so lahko izdelani tudi iz zlata.

CERKEV IN SVETO

Ne le v profanem svetu razkošja, prestiža in nečimrnih čudí – tudi v sakralnem okolju je zlato od nekdaj vir brezmejne fascinacije in bogatih simbolnih vsebin. Sijoča snov, ki jemlje vid in dih, je mnogo več kot le označevalec stanu in veljave ter več kot zgolj estetska srž sakralne umetnosti. Bolj kakor izraz prastare človeške prevzetosti z lepoto je sinonim za Absolutno; v svetopisemski duhovni metafori zrcali višjo in pomembnejšo resničnost. S svojo žlahtnostjo in prenesenimi pomeni ponazarja veličino Transcendence in slavi krščanski etos. Lesk zlata je simbolni odsev nebeške svetlobe in instrument za stopnjevanje Božje slave. Zlato, največja dragocenost v snovnem svetu, je smerokaz do najvišjih vrednot v duhovnem: je prispodoba za drugačen zaklad – za duhovni kapital, figurativno preveden v jezik materialne stvarnosti.

Z zlatim dekorjem je Cerkev estetsko dovršenost Božjih hiš stopnjevala do popolnosti in s sijajem ritualnega instrumentarija in umetnin ustvarjala slovesno vzdušje za »mistične predstave« svetega obredja. V bleščavi notranje opreme in bogoslužnih predmetov je posvečeni prostor zažarel kot preddverje nebes. Za zlate mojstrovine – likovne vzporednice svetih spisov – so zaslužne »zlate roke« ustvarjalcev in njihovih podpornikov: umetnikov, ki so vihteli čopiče in dleta, ter naročnikov in mecenov, ki so segali v mošnjičke. Ars sacra je bila največkrat varovanka plemiških in cerkvenih dvorov. V njihovem okrilju so nastajale stvaritve izbrušene kakovosti: likovne inkarnacije nadčutnih vsebin in moralne metafore – svarila pred človeškimi zablodami pohlepa, snovnega bogastva, posvetnih časti … Zlato je v teh prilikah pomenljiv simbol: edini primeren in dovolj dragocen približek lepote nadizkustvenega sveta in edini enakovreden prevod duhovne terminologije v tostranski, človeku razumljivi besednjak. Umetninam daje žlahten videz in visoko sporočilnost: zlati predmeti v obredni osvetljavi žarijo kot privid in slutnja paradiža, zlata ozadja slik parafrazirajo onstransko brezprostorje in brezčasje, zlati sij nadnaravne luči vnaša prvine Svetega v zemeljsko resničnost in poveličuje upodobljene like.

ČAST IN SLAVA

»Čast in slavo« v umetnosti pogosto personificira ženska, oblečena v zlato oblačilo, z zlatim vencem v eni roki in z zlato figuro ali mečem z zlatim ročajem v drugi: meč simbolizira zasluge, venec pa priznanje zanje. Čeprav sta čast in slava združeni v eno, (lahko) izhajata iz drugačnih temeljev.

Giovanni Battista Possevino je zapisal, da v tempelj Časti ne moremo vstopiti drugače kot skozi tempelj Vrlin. Samo kdor deluje v skladu z etičnimi načeli v dobro širše skupnosti, družba pa prepozna vrednost njegovega dela, je deležen posebnih priznanj, ki so »zapisana« ali vtisnjena v diplome, medalje, plakete … A vse to so zgolj »ritualni predmeti«, ki nagrajenca – še posebej če se z njih lesketa zlato – nekako povzdignejo nad omejitve prostora in časa: iz zemeljske minljivosti v presežno.

Simbolna vrednost zlata izhaja iz njegovih fizičnih značilnosti: je edina kovina, ki se s časom in pod vplivom različnih dejavnikov ne spreminja. Lahko ga oblikujemo, ne moremo ga uničiti. Kjer se pojavi, ga ne moremo spregledati.

Slava je izraz človekove izjemnosti, posebnosti, izstopanja iz standardnih družbenih okvirjev, meril in pravil. Lahko je pozitivna ali negativna, vedno pa je izraz neformalnega odziva širšega okolja. V umetnosti jo pooseblja običajno ženska figura z zlatim pokrivalom, zlatim (lovorjevim) vencem v eni roki in rogom izobilja v drugi.

BOGASTVO IN RAZKOŠJE

Bogastvo so materialne ali nematerialne dobrine, ki bogatijo življenje. Največkrat ga razumemo kot denar in dragocenosti, vendar je za marsikoga pomembnejše duhovno in intelektualno bogastvo. Materialno bogastvo se kaže v dragocenih in razkošnih predmetih in je pogojeno s socialnim statusom; za reveža je bilo lahko veliko premoženje že nekaj novčičev in skromen nakit, za bogatejše sloje so bili to zlatniki, nakit, okrasno posodje, umetniški in eksotični predmeti.

Dragocenost predmetov stanovanjske opreme pa tudi oblačil, nakita in okrasnih predmetov sta v preteklosti določala material, iz katerega so bili izdelani, in bogastvo dekoracije. Prestižni materiali so bili med kovinami zlato in srebro ter dragocene vrste lesa, porcelan in kristalno steklo. Zlasti v 17. in 18. stoletju, v obdobjih baroka in rokokoja, pa tudi v drugi polovici 19. stoletja so se bogastvo, okus in moč odražali v dragocenih materialih, zapletenih oblikah in bogatem okrasju stanovanjske opreme, okrasnih predmetov in tudi knjig.

Za oblačila premožnih so uporabili dragocene tkanine, kot sta svila ali brokat, in jih okrasili z bogatimi vezeninami z zlatimi lamelami in čipkami iz zlate filigranske niti. Nakit se je pojavil zelo zgodaj v zgodovini človeštva. Najdragocenejši kosi so izdelani iz zlata in dragih kamnov. Med sodobnimi oblikovalci nakita je nekaj svetovno znanih slovenskih oblikovalcev.

Svoje premoženje oziroma dragocenosti so ljudje že od nekdaj shranjevali za čas morebitne krize, katastrofe ali pa za potomce. V časih negotovosti, grozeče vojne nevarnosti ali pa preprosto iz vsakodnevne bojazni pred krajo ali ropom so prebivalci vseh slojev dragocenosti skrivali v prebivališčih ali pa na svojem zemljišču. O tem početju pričajo predvsem zakladne najdbe.

Dragoceni predmeti, začimbe in eksotična barvila so prihajali iz daljnih dežel, z ladjami čez oceane in s karavanami po svilni cesti. Evropsko produkcijo stanovanjske opreme in okrasnih predmetov je zelo zaznamoval vpliv Bližnjega in Daljnega vzhoda, še posebej v obdobju secesije.

Srednjeveški slikarji so uporabljali zlato za prikaz svetosti prostora, kjer so se odvijali nabožni prizori. Pozneje je podobno vlogo prevzel okvir slike, ki je s svojo bogato dekoracijo in pozlato označeval najpomembnejše portretirance in dogodke.

ZLATA SLED (Zaključek)

Zlato si je kot neposredni izraz bogastva, moči in časti v tisočletjih zagotovilo vidno mesto v vseh plasteh človeškega bivanja. Z njim pa ne označujemo le doseženega prestiža: zlato v prenesenem pomenu zaznamuje tisto najdragocenejše, največjo vrednoto ali izjemen dosežek na nekem področju. Človeku tako zelo lastna jezik in literatura sta prežeta z besedama zlató in zlat. Srečujemo ju tako v ljudskem izročilu kot v sodobni literaturi, v urbanih mitih in stalnih besednih zvezah. Z njunimi pomenskimi odtenki praviloma slikamo največjo mero dobrega ali pozitivnega: zlata doba, zlati rez, zlate roke, zlata svoboda …

Le redkim je zares dano izpolniti hrepenenje po brezskrbnem življenju v izobilju. Kdo ve, ali so bili nekoč oblastniki tisti, ki so med ljudmi zasejali prepričanje, da je sredina zlata? Ali pa so to reklo za svojo tolažbo in opravičilo pred drugimi skovali tisti, ki so bili – ne po lastni izbiri – slabo založeni s to plemenito kovino? Dejstvo je, da zlato srednjo pot kot najboljšo izbiro svetuje mnogo del domačega in tujega slovstva. Zato lahko pogosto v isti sapi preberemo tudi zanikanje zlata kot sredstva za uresničitev sanj, češ, zlata veriga ne da svobode in prebrisana glava pa pridne roke so boljše bogastvo kot zlate gore.

Od tod pa je le korak do zlata v nasprotnih kontekstih, ko bogatašem vnaprej pripisujemo nepoštenost – ni vse zlato, kar se sveti, kajti zlat ključ vsaka vrata odpre – in jim obetamo pravično usodo, saj konj za sto zlatov tudi crkne.

Vse našteto še kako drži tudi danes, ko se z zlatom za prvenstvo kosa še ena pomembna vrednota – čas. Oba pojma že dolgo nastopata skupaj: čas je zlato; rana ura, zlata ura … Zato naj ob štirikratnem zlatem jubileju muzejstva na Slovenskem velja: naj spomin pozlati preteklost!

Več o praznovanju 200-letnice

Info:
NMSL PRESS

MAS – Mrežno i elektroničko izdanje kataloga ‘Mediteranski trenutci’ (PRESS)

Dragi prijatelji Muzeja antičkog stakla u Zadru, na ovoj poveznici

http://www.mas-zadar.hr/wp-content/uploads/2021/05/Mediteranski-trenutci.pdf

na muzejskoj web stranici možete pogledati mrežno izdanje kataloga izložbe Edit Szűr-Szabó: Mediteranski trenutci, koji je nažalost nije tiskan, ali je izdan i u elektroničkom obliku.

Ako ste u prilici, dođite nas posjetiti, izložba staklenih mozaika i vitraja mađarske umjetnice Edit Szűr-Szabó: „Mediteranski trenutci“ ostaje otvorena do 15. rujna 2021.

Lijep pozdrav iz Muzeja antičkog stakla u Zadru!

Info:
MAS PRESS

NMSL – Katalogi in monografije – KiM 44 (PRESS)

Katalogi in monografije
Catalogi et monographiae

Serija, ki izhaja od leta 1955, predstavlja sintetične predstavitve arheološkega gradiva različnih obdobij s pomembnih slovenskih arheoloških najdišč. Vse publikacije so prevedene v enega od svetovnih jezikov.

KiM 44
Biba TERŽAN, Matija ČREŠNAR
s sodelavci: Teja Gerbec, Lucija Grahek, Mihela Kajzer, Vesna Koprinik, Bine Kramberger, Tamara Leskovar, Mira Strmčnik Gulič, Iztok Štamfelj, Jayne-Leigh Thomas, Tatjana Tomazo Ravnik, Borut Toškan, Rafko Urankar

Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi

Pohorsko Podravje three millenia ago. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages

Izdajatelja: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Narodni muzej Slovenije.
2021, 589 str., 25 x 33,5 cm, trda vezava, besedilo teče vzporedno v slovenskem in angleškem jeziku, ISBN 978-961-06-0418-1.

Cena: 59 €

KiM 44: pdf (41.0 MB)

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva – Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). Pdf monografije lahko prenesete na svojo napravo. Grafične priloge v veliki ločljivosti so dostopne v tiskani izdaji, ki jo lahko naročite na e-naslovu blagajna@nms.si.

Info:
NMSL PEESS

AMZ – Izdan katalog izložbe “Segestika i Siscija – naselje s početka povijesti” (PRESS)

Arheološki muzej u Zagrebu izdao je katalog izložbe “Segestika i Siscija – naselje s početka povijesti”. Autor pojedinih tekstova i urednik kataloga je Ivan Drnić, koji je ujedino i autor izložbe.

Katalog, kao i izložba prikazuje nastanak i razvoj pretpovijesnog i protopovijesnog naselja smještenog na ušću rijeke Kupe u Savu, na prostoru današnjeg grada Siska, koje je u antičkim pisanim izvorima zabilježeno pod nazivom Segestika i Siscija. Naselje nastaje krajem kasnog brončanog doba u 10. stoljeću pr. Kr., a u željeznom dobu transformira se u ključni regionalni centar koji će zadržati važan status sve do rimskog osvajanja 35. godine pr. Kr.

Dvojezični katalog čije tekstove potpisuje jedanaest domaćih i stranih stručnjaka iz različitih polja arheologije i stare povijesti podijeljen je na devet dijelova. U prvom dijelu dan je povijesni i zemljopisni kontekst i pregled izvora, kako antičkih autora tako i epigrafičkih spomenika u kojima se spominje današnji Sisak. U drugom nalazi se pregled brončanodobnog vremena, obuhvaćajući onodobno ritualno odlaganje metalnih predmeta u vodu, naselje, običaje pokapanja i nalaz zlatnih torkvesa koji se čuvaju u Nemzeti muzeju u Mađarskoj. Željeznodobno naselje obrađeno je u trećem poglavlju, dok je proizvodnja i priprema hrane obrađena u četvrtom poglavlju. U sljedećem poglavlju obrađuje se ženska nošnja i ratnička oprema koja je dodatno pojašnjena rekonstrukcijama u ilustracijama. Slijedi opis Segestike i Siscije kao proizvodnog centra za keramičke posude, tkaninu, metalne predmete i proizvodnju željeza. Trgovina i razmjena obrađena je u sedmom poglavlju koje prikazuje sisačko željeznodobno naselje kao važnu točku u komunikacijskim mrežama kojima su kolali ljudi, predmeti, ali i znanja, ideje i tehnologije. Umjetnost i duhovnost obrađuju se u predzadnjem poglavlju dok je deveto poglavlje posvećeno rimskom osvajanju Segestike/Siscije i obuhvaća povijesni i politički kontekst tog vremena, Oktavijanov pohod u Iliriku, zatim arheološke tragove rimske opsade Segestike/Siscije i najranije vojne prisutnosti na području Siska, te segestanske ratnike.

Izložba „Segestika i Siscija – naselje s početka povijesti“ postavljena je u Arheološkom muzeju u Zagrebu prije potpunog zatvaranja zbog širenja pandemije Covid-19 u ožujku 2020 godine, s namjerom da publici bude predstavljena nakon potpunog zatvaranja. Ujutro 22. ožujka grad Zagreb i okolicu pogodio je razoran potres u kojemu je gradski centar, uključujući i zgradu Arheološkog muzeja, pretrpio znatnu štetu. Stalni muzejski postavi morali su biti evakuirani, kao i izložba „Segestika i Siscija – naselje s početka povijesti“ koja, iako u potpunosti postavljena, do sada nikada nije predstavljena publici u Zagrebu. Kratki dokumentarni film Arheološkog muzeja u Zagrebu „Broken Exhibition“ u režiji Simona Bogojevića Naratha i produkciji studija Neo Kenges posvećen je Izložbi i događanjima nakon potresa u Zagrebu. Film „Broken Exhibition“ premijerno je prikazan na online 6. Međunarodnom festivalu arheološkog filma u Splitu.

Izložba „Segestika i Siscija – naselje s početka povijesti“ otvorena je 7. listopada u Gradskom muzeju Sisak, gdje je dočekala razorne potrese 28. i 29. prosinca 2020. godine. Kustosi, restauratori i tehnička služba Arheološkog muzeja u Zagrebu evakuirala je 4. i 5. siječnja arheološku građu izložbe iz Gradskog muzeja Sisak.

Arheološki muzej u Zagrebu i dalje planira postaviti i publici predstaviti izložbu u vlastitim prostorima nakon sanacije šteta nastalih u potresima.

SADRŽAJ
1. Segestika i Siscija – naselje s početka povijesti (Alka Domić Kunić, Ivan Drnić)

1.1 Povijesni i zemljopisni kontekst
1.2 Segestika i Siscija u djelima antičkih autora
1.3 Segestika i Siscija na epigrafičkim spomenicima

2. Početak (Ivan Drnić, Daria Ložnjak Dizdar)

2.1 Brončano doba i prve aktivnosti na području Siska
2.2 Rijeka Kupa kao mjesto rituala
2.3 Osnivanje brončanodobnog naselja
2.4 Pokapanje
2.5 Zlatni torkvesi

3. Željeznodobno naselje u Sisku (Ivan Drnić)

3.1 Naseobinska dinamika
3.2 Arhitektura željeznodobnih nastambi

4. Proizvodnja i priprema hrane u sisačkom željeznodobnom naselju
(Ivan Drnić, Siniša Radović, Kelly Reed, Emily Zavodny)

4.1 Biljni ostatci iz željeznodobnog naselja u Sisku
4.2 Životinjski ostatci iz željeznodobnog naselja u Sisku
4.3 Lov
4.4 Rezultati analize stabilnih izotopa ugljika i dušika na uzorcima iz željeznodobnog naselja u Sisku
4.5 Priprema i konzumacija hrane i pića

5. Stanovnici (Ivan Drnić)

5.1 Ženska nošnja
5.2 Ratnici starijeg željeznog doba

6. Segestika i Siscija kao proizvodni centar (Ivan Drnić, Tena Karavidović, Julia Fileš Kramberger)

6.1 Proizvodnja keramičkih posuda
6.2 Glinom do tkanine. Pribor za izradu tkanine iz željeznodobnog naselja s položaja Pogorelac u Sisku
6.3 Proizvodnja metalnih predmeta
6.4 Proizvodnja željeza

7. Trgovina i razmjena (Tomislav Bilić, Ivan Drnić)

7.1 Metalno posuđe
7.2 Mlađeželjeznodobni numizmatički nalazi s područja Siska

8. Umjetnost i duhovnost (Ivan Drnić, Katharina Rebay-Salisbury)

8.1 Prikazi ljudskog lika u starijem željeznom dobu – glinene figurice iz Siska u kontekstu
8.2 Ostali antropomorfni prikazi
8.3 Prikazi životinja
8.4 Prikazi na keramici

9. Rimsko osvajanje Segestike/Siscije (Ivan Drnić, Ivan Radman-Livaja)

9.1 Povijesni i politički kontekst
9.2 Oktavijanov pohod u Iliriku
9.4 Arheološki tragovi rimske opsade Segestike/Siscije i najranije vojne prisutnosti
na podučju Siska
9.5 Segestanski ratnici

Bibliografija
nakladnik: Arheološki muzej u Zagrebu
urednik: Ivan Drnić
autori tekstova: Tomislav Bilić, Alka Domić Kunić, Ivan Drnić, Tena Karavidović, Julia Fileš Kramberger, Daria Ložnjak Dizdar, Ivan Radman Livaja, Siniša Radović, Katharina Rebay-Salisbury, Kelly Reed, Emily Zavodny
recenzenti: Marko Dizdar, Andrej Gaspari, Boštjan Laharnar
grafičko oblikovanje kataloga: Studio Šesnić&Turković, Martin Peranović
karte i 3d rekonstrukcije: Marin Mađerić
naklada: 400
Dvojezična publikacija (na hrvatskom i engleskom jeziku)
ISBN 978-953-8143-39-7

Postavljanje izložbe i tiskanje knjige financijski su pomogli Ministarstvo kulture i medija Republike Hrvatske, Grad Zagreb, Triglav osiguranje, Gradska plinara Zagreb

Katalog Segestika i Siscija

Info:
AMZ PRESS

AMZD – Program Arheološkog muzeja Zadar povodom obilježavanja Dana grada Zadra (PRESS)

Arheološki muzej Zadar, povodom obilježavanja Dana grada Zadra, priređuje prigodan program.

Program započinje u utorak, 21. studenog s početkom u 13 sati predstavljanjem kataloga Roberta Maršića „Fotografije dokumentacijskog odjela Arheološkog muzeja Zadar“.

Katalog će predstaviti doc. dr. sc. Antonija Mlikota. Kroz katalog je predstavljen izbor fotografija snimljenih na arheološkim terenima sjeverne Dalmacije tijekom druge polovice 20. stoljeća. Od ukupnog broja snimaka predstavljenih u katalogu, čiji broj iznosi 174, po motivima je najviše zastupljen grad Zadar, posebno arheološka istraživanja provedena tijekom poslijeratne obnove, slijedi zatim Nin i izdvojena mjesta Ravnih kotara.

U petak, 24. studenog u 12 sati otvara se izložba „Izdanja zadarskih tiskara u fondu Knjižnice Arheološkog muzeja Zadar“, čije su autorice viša knjižničarka Arheološkog muzeja Zadar Marina Maruna i magistra knjižničarstva Antonia Bunja. Izložbu prati istoimeni bogato ilustrirani katalog koji će predstaviti profesorica Elvira Katić.

Katalog „Izdanja zadarskih tiskara u fondu Knjižnice Arheološkog muzeja Zadar“ sadrži izdanja 18 zadarskih tiskara, tiskanih u Zadru u periodu od početka 19. do sredine 20 st., tj. od 1805. do 1943. Izdanja zadarskih tiskara, predstavljena kroz katalog i izložbu, važan su doprinos poznavanju razvoja tiskarstva u Zadru tijekom 19 i prve polovine 20 st.

Istoga dana u 13 sati na programu je radionica „Otisak slova“, organizirana u suradnji Arheološkog muzeja Zadar, Klasične gimnazije Ivana Pavla II. i Udruge Starinar. Pod mentorstvom muzejske pedagoginje Jelene Vekić Bašić i profesorice Elvire Katić, a u suradnji s Ivicom Ćurkovićem iz Udruge Starinar – Zadar, učenicima će se predočiti način tiskanja knjiga od izuma pomičnih slova s kraja 15. stoljeća do razvoja tiskarstva na zadarskom području. Poseban interes usmjerit će se na prijelaz iz XIX. u XX. stoljeće. Radionica je i poveznica s Izložbom tiskanih izdanja zadarskih tiskara čiji su se vrijedni primjerci zadržali u knjižnici Arheološkoga muzeja Zadar i svjedoče o produkciji tiskara toga vremena. Osim knjiga iz toga vremena, sačuvane su i matrice koje su u privatnoj zbirci gosp. Ćurkovića, a po kojima će se na ovoj jedinstvenoj radionici, grafičkom tehnikom visokoga tiska, podsjetiti na tradiciju nekadašnjeg tiskanja.

U sklopu proslave Dana grada Zadra, 24. studenog od 9 do 19 sati bit će slobodan ulaz u Arheološki muzej Zadar, a od 9 do 14 sati u Crkvu sv. Donata. Sve posjetitelje očekuje prigodna prodaja muzejskih publikacija i suvenira.

Od 9 do 19 sati slobodan ulaz u Arheološki muzej Zadar (besplatna vodstva uz prethodnu najavu).

Od 9 do 14 sati slobodan ulaz u crkvu sv. Donata.

Prigodna prodaja muzejskih publikacija i suvenira

Skupne posjete potrebno je unaprijed najaviti:

Arheološki muzej Zadar i crkva sv. Donata; ponedjeljak/petak 9-14 sati, subota 9-13 sati

Marina Brkić 023/250-613, 091/425-4089

Izvor

AMZD PRESS

 

 

Katalog – Košara (osvrt Vendi Jukić Buča)

Arheološki muzej Istre, Pula, 2017.
AMI
Za organizatora i izdavača: Darko Komšo
Autor: Željko Ujčić
Uredništvo: Darko Komšo, Adriana Gri Štorga, Katarina Zenzerović
Recenzenti: Peter Kos, Ivan Mirnik
Fotografije: Željko Ujčić
Jezik: hrvatski, engleski, talijanski
Stranica: 21
Cijena: 20 kn
ISBN 978-953-8082-16-0
Galerija fotografija [foto: VJB]

Naslovnica Kataloga. Foto: VJB.

Katalog “Košara” autora Željka Ujčića, 6. je svezak objavljen u okviru serije Katalozi izložbi Arheološkog muzeja Istre u Puli.

Arheolog Željko Ujčić voditelj je Srednjovjekovne zbirke Arheološkog muzeja Istre u Puli.

Publikacijom je predstavljen mozaik s prikazom košare na području bazilike sv. Marije Formoze u Puli pronađen tijekom arheoloških istraživanja na području istočnog dijela južnog broda Bazilike 2016. godine.

Tijekom arheološkog istraživanja istočnog dijela južnoga broda bazilike sv. Marije Formoze u Puli 2016. g. pronađena su dva ulomka izvornog podnog mozaika (veći u polju broda: stilizirani prikaz listova vinove loze i manji: prikaz košare između dviju ptica močvarica). Novonađeni figuralni prikaz s košarom ističe se među ostalim znanim jednostavnijim ukrasima (geometrijski i stilizirani biljni motivi) podnih mozaika ove bazilike.

Iz poglavlja ‘Bljesak mozaika bazilike sv. Marije Formoze u Puli’, autor Željko Ujčić

Prezentirane su okolnosti i pozicija nalaza te se raspravlja o motivu košare, koji se povezuje s Novim zavjetom u okviru parabole o vinogradu te prispodobe Kristova umnažanja kruha i ribe. Navode se najznačajnije analogije na području Izraela i Antiohije.

Osim što se često prikazuje na mozaicima, košara je svojim oblikom osnova košarastim kapitelima koji su često prisutni tijekom ranokršćanskog razdoblja, a u bazilici sv. Marije Formoze motiv košare izrađen je u stucco dekoraciji.

Kataloški dio sadrži detalje o podnom višebojnom mozaiku i kapitelu od prokoneškog mramora iz bazilike sv. Marije Formoze.

Publikacija sadrži brojne fotografije.

Zahvaljujem Arheološkom muzeju Istre u Puli na ustupljenom primjerku.

Vendi Jukić Buča
Zagreb, 16. 10. 2017.

 

Uz članak Katalog – Košara (osvrt Vendi Jukić Buča) >http://www.arheologija.hr/?p=11086. Fotografije: Vendi Jukić Buča.

Posted by Arheologija on 16. listopada 2017