AMZD – Otvorenje izložbe ‘Multikulturalni aspekt neolitičkog nalazišta Brezovljani’ (PRESS)

Arheološki muzej Zadar, Muzej ninskih starina i Gradski muzej Križevci imaju čast pozvati na otvorenje izložbe „Multikulturalni aspekt neolitičkog nalazišta Brezovljani“, u petak 3. kolovoza 2018. godine u 20:30 sati u Muzeju ninskih starina.

Izložbom je predstavljeno arheološko nalazište Brezovljani, smješteno 13 km južno od Križevaca koje se datira u prijelaz srednjeg na kasni neolitik (5000/4900 – 4600 pr. Kr.).

Prvo je iskopavanje 1973. godine proveo S. Dimitrijević izdvojivši brezovljanski tip sopotske kulture. Nastavak istraživanja pokrenut je 2002. godine. Sustavna istraživanja koja su trajala do 2016. godine rezultirala su izdvajanjem horizonta Brezovljani-Sé-Lužianky.

Naglasak izložbe je stavljen na posebne keramičke nalaze koji ukazuju na povezanost lokaliteta Brezovljani sa širokim prostorom kultura protolenđelskog kruga s područja današnje jugozapadne Slovačke, Donje Austrije i austrijskog Gradišća te jugozapadne Mađarske. Keramički nalazi sa lokaliteta Brezovljani upućuju i na kontakte s područjem današnje Moravske i Donje Austrije na kojima je rasprostranjena ubodnotrakasta keramika, ali i kontakte sa područjem središnje Bosne na kojem se nalazi butmirska kultura.

Izvor

AMZD PRESS

AMZD – Otvorenje izložbe TROJA NA PUTU – GODINA TROJE U HRVATSKOJ (PRESS)

Arheološki muzej Zadar, Turski kulturni centar Yunus Emre Zagreb i Arheološki muzej u Zagrebu imaju čast pozvati na otvorenje izložbe TROJA NA PUTU – GODINA TROJE U HRVATSKOJ, u ponedjeljak, 30 srpnja 2018., u 20:30 sati u crkvi sv. Donata.

Izložba kojom Arheološki muzej u Zagrebu namjerava obilježiti Godinu Troje svoje će mjesto pronaći u autentičnom povijesnom interijeru Crkve Sv. Donata,  tijekom ljetnih mjeseci. Izložbenim posterima, interpoliranim u autentičan povijesni interijer, nastojimo promovirati ovaj lokalitet iznimnog povijesno-kulturnog značaja te arheološku baštinu u njenom najupečatljivijem sjaju.

Iako konceptualno jednostavna i naizgled statična forma izložbe „Troja na putu“, vitalnost poprima kroz formu putujuće izložbe koja će biti predstavljena kako zadarskoj, tako i zagrebačkoj, puležanskoj, riječkoj, osječkoj i karlovačkoj publici.

Jednako tako, skloni smo vjerovati kako Izložba može dodatno popularizirati turistički i kulturni značaj same Troje pa je ista oblikovana kao zaokružena cjelina pogodna za jednostavnu implementaciju u razne muzejsko-galerijske i prostore na otvorenom što joj daje odlike putujuće i pop-up izložbe.

Izložba ostaje otvorena do 1. rujna 2018.

Izvor

AMZD PRESS

AMZD – Izložba “ABRACADABRA – Magija i praznovjerje u starom vijeku kroz fundus Arheološkoga muzeja Zadar” (PRESS)

Arheološki muzej Zadar ima čast pozvati na otvorenje izložbe „ABRACADABRA – Magija i praznovjerje u starom vijeku kroz fundus Arheološkoga muzeja Zadar“  u četvrtak, 26. srpnja 2018., u 20:30 sati u Arheološkom muzeju Zadar.

Magija (magika, vračanje ili čaranje) mistična je vještina kojom se pomoću manipulacije sviješću i autosugestijom nastoje postići određeni rezultati i steći natprirodne moći i sposobnosti, služeći se za tu svrhu uspostavljenim ritualima. Magijska praksa dotiče se i drugih ideoloških sustava poput religije, misticizma, okultizma i psihologije.

U antičkoj  Grčkoj priređivane su misterije i bakanalije na kojima su se odvijali magijski i mistični obredi. Magija je bila popularna i u starom Rimu, gdje je većinom zabilježena kroz magijske obrede, proricanja i trovanja. Vrlo religiozni, Rimljani su bili i vrlo praznovjerni. Vjerovali su u razne čarobnjake, vještice i astrologe. U antičko su vrijeme brojni bili vračevi i proroci koji su u ime nekog božanstva donosili proročanstva.

Kroz nalaze  iz fundusa Arheološkog muzeja Zadar, autorica želi predstaviti temu manje poznatu široj javnosti.

Autorica  izložba je  dr. sc. Kornelija A. Giunio, muzejska savjetnica Arheološkog muzeja Zadar.

Izvor

AMZD PRESS

HAD – Prijavnica za Znanstveni skup u Požegi newsletter HADa #28 (PRESS)

Newsletter

Znanstveni skup

Znanstveni skup „Arheologija Požeške kotline i zapadne Slavonije“ organiziraju Hrvatsko arheološko društvo, Gradski muzej Požega i Centar za prapovijesna istraživanja. Tema skupa vezana je uz prostor koji je nastanjen još od kamenog doba, a tragovi prošlih vremena svjedoče o kontinuitetu naseljavanja.  Neka od arheoloških nalazišta ovog prostora, poznata su i u širim okvirima i čine nezaobilazan korpus nacionalne kulturne baštine. Stoga pozivamo kolege koji su istraživali na ovome prostoru da sudjeluju i doprinesu uspjehu skupa svojim prilozima.
Predavanja će se održati u prostorijama Gimanzije u Požegi  (Ulica Dr. Franje Tuđmana 4/A) od 8. do 12. listopada 2018.

Smještaj za sudionike Skupa biti će u Vili Stanišić, Ulica Dr. Franje Tuđmana 10. Molim Vas da ispunite prijavu ili pošaljete nam ili sami napravite rezervaciju u hotelu. Napominjemo da su u Požegi kapaciteti ograničeni, stoga Vas molimo da požurite s prijavama.  (hrvatsko.arheolosko.drustvo@ zg.t-com.hr).

Kotizacija za sudjelovanje na skupu iznosi 200 kn. Predavači su, ukoliko redovito plaćaju članarinu Društvu, oslobođeni plaćanja kotizacije, dok za predavače koji nisu članovi Društva ona iznosi 200 kn. Kotizaciju je moguće platiti na žiro račun Društva (podaci na web stranicama Društva).

Veselimo se Vašem dolasku i do skorog viđenja u Zlatnoj dolini!

Nagrade HAD-a

DRUŠTVENE NAGRADE

Molimo članove da u skladu s Pravilnikom o nagradama Hrvatskog arheološkog društva predlože kandidate za ove nagrade:

  • „Don Frane Bulić“ – Nagrada za životno djelo,
  • „Josip Brunšmid“ – Nagrada za jednokratni prinos s područja arheologije, odnosno za izložbu, konzervatorski rad, stručnu ili znanstvenu publikaciju, uvođenje novih metoda, uključivanje arheoloških spomenika u turističku ponudu i povećanje ugleda hrvatske arheologije u Hrvatskoj ili u inozemstvu,
  •  Počasne članove Društva.
Pismeno obrazloženi prijedlozi primaju se do 1. rujna, a mogu se slati na e-mailove (jbalen@amz.hr  ili hrvatsko.arheolosko.drustvo@zg.t-com.hr) ili na adresu Društva.

Poseban nalaz

SREBRO

Koristimo priliku da Vas podsjetimo na neke ostave sa srebrnim nalazima koje su pronađene u Hrvatskoj. Pri tome se nećemo osvrtati na Seusovo blago nego na  ostave iz Vinkovaca, Petrijanca i iz Siska.

Vinkovačko srebro je ostava bogato ukrašenog rimskog srebrnog posuđa s početka 4. st., otkrivena 23. ožujka 2012. u Vinkovcima, prigodom zaštitnih arheoloških istraživanja u Dugoj ulici 26. Ostava se sastoji od 46 predmeta: pladnjeva, zdjela, tanjura, čaša, vrčeva i žlica, ukupne mase oko 36 kg, od kojih su neki ukrašeni tehnikama pozlate i niella.

Ostava pronađena u mjestu Petrijanec kod Varaždina u listopadu 2005. godine.  sadrži 27735 komada posrebrenog brončanog novca te tri srebrna tanjura. Prema nalazima novca ostava se datira u 294. godinu. Postoji mogućnost da ostava tvori cjelinu s ostavom zlatnih predmeta iz Petrijanca iz 1805. godine.

Ostava od 2000 komada srebrnog novca  s kraja 3. stoljeća, otkrivena je u Sisku u  Rimskoj ulici 1953. godine.

Uz sjećanje na ove posebne nalaze želimo Vam uspješna arheološka istraživanja!

Baza antičkih arheoloških lokaliteta Republike Hrvatske
Institut za arheologiju (BAZA)

 Projekt Baza antičkih arheoloških lokaliteta Republike Hrvatske Instituta za arheologiju (BAZA) kao svoj temelj koristi bogatstvo hrvatskih arheoloških lokaliteta. Stvorena je u cilju strukturiranja podataka sakupljenih pri radu Instituta. Kao izvor podataka korištena je dostupna literatura, saznanja koja su prikupljena znanstvenom djelatnošću Instituta te pohranjena u arhivi Instituta za arheologiju.
Riječ je o stvaranju baze podataka o arheološkim lokalitetima koja je temelj za znanost, kulturu, očuvanje hrvatske baštine, ali i prezentaciju kulturnoga turizma.
BAZA se od svibnja nalazi online na stranici Instituta za arheologiju, a novosti možete pratiti i na Facebook profilu.
Ako u bazu upišete pojam npr. ostava dobit ćete 91 lokalitet (za sada) na kojemu su pronađene ostave.
Poštovani članovi!

PODSJEĆAMO NA UPLATU ČLANARINE ZA 2018. GODINU.
Uplatnice se NEĆE slati poštom!

Članarina iznosi: 100 kuna za umirovljenike i pripravnike, 200 kuna za redovite članove 250 kn za članove u inozemstvu Članarina se uplaćuje na račun Društva IBAN HR 3023600001101512624 (općom uplatnicom ili putem Internet bankarstva), uz napomenu da se pod poziv na broj upiše članski broj koji se nalazi na članskoj iskaznici Uplatnice se više neće slati poštom.

Prilikom zaprimljene uplate na Vašu kontakt adresu biti će poslana markica za 2017. godinu. Nakon uplate slobodno kontaktirajte tajnicu Društva kako bi ubrzali proces dostave markica. Ukoliko Vašu članarinu plaća Vaš muzej koji prema fiskalnoj odgovornosti treba račun kako bi platio članarinu molim kontaktirajte tajnicu Društva kako bi Vam računovodstvo HAD-a ispostavilo isti.

OBAVIJESTI IZ RADA DRUŠTVA

Izdanja Hrvatskog

arheološkog društva

Prilozi za iduća Izdanja Hrvatskog arheološkog društva « Okolica Kaštelanskog zaljeva u prošlosti» primalasu se do 1. travnja 2018.

Rukopis treba dostaviti isključivo na CD/DVD-u, ili pak poslati na e-mail Društva
(hrvatsko.arheolosko.drustvo@zg.t-com.hr).

POTPUNI TEKST S DETALJNIM UPUTAMA MOŽETE NAĆI OVDJE.

Ukoliko se još niste odazvali na ovu obavijest molimo obratite pažnju!
Prema novom zakonu o udrugama svaka udruga je dužna voditi popis svojih članova s podacima koji sadrži podatke o osobnom imenu (nazivu), osobnom identifikacijskom broju (OIB), datumu rođenja, datumu pristupanja udruzi, kategoriji članstva, ako su utvrđene statutom udruge te datumu prestanka članstva u udruzi, a može sadržavati i druge podatke. Koristimo ovu priliku da Vas zamolimo, ako već niste da nam što hitnije dostavite ove podatke na email društva. hrvatsko.arheolosko.drustvo@zg.t-com.hr

Obavijesti HAD-a upute autorima

Prilozi za idući broj Obavijesti HAD-a primala su se do 20. travnja 2018.

Rukopis treba dostaviti isključivo na CD/DVD-u, ili pak poslati na e-mail Društva
(hrvatsko.arheolosko.drustvo@zg.t-com.hr).

POTPUNI TEKST S DETALJNIM UPUTAMA MOŽETE NAĆI OVDJE.

Unutar rubrike pod nasovom POSEBAN NALAZ možete poslati uredništvu newsletter-a informaciju o nečem novom iz Vaših  istraživanja,  bilo da je riječ o izuzetno zanimljivom lokalitetu, pokretnom nalazu, podatku iz arhive ili  novim analizama. Kako je navedeno i kod uputa za Vaše obavijesti, tekst ne smije biti veći od 700 slovnih mjesta i mora biti popraćen fotografijom.  Poželjno bi bilo da  je lektoriran. U svakom newsletteru predstavit ćemo po jedan takav nalaz. Nalaz može biti i povezan uz muzejsku izložbu,  stalni postav ili objavu kao u oglednom primjeru, ali prihavćamo i informacije koje  nisu  predviđene za izlaganje ili objavu. Iskoristite Newsletter društva za diseminaciju vašeg rada i podijelite s nama vaše posebne nalaze.

UPUTE ZA NEWSLETTER

VAŠE OBAVIJESTI

Vrlo rado ćemo i Vaše obavijesti (o muzejskim izložbama, projektima, publikacijama, znanstvenim skupovima, te za rubriku Poseban nalaz) slati kroz naš newsletter koji će izlaziti više puta godišnje. Kako bi i Vaše obavijesti, koje Vam šaljemo ovim putem, bile što kvalitetnije molimo Vas da uredništvu olakšate posao te da tekst ne prelazi 700 slovnih mjesta, a za najave izložbi i znanstvenih skupova molimo vas da tekst oblikujte u kratke natuknice. Načelno, kao model možete koristiti prethodni broj Newslettera. Ukoliko su informacije o događanju koje najavljujete postavljene na mrežne stranice molimo Vas nam da nam dostavite i link na njih. Uvijek je ljepše ako je popraćeno fotografijom po Vašem izboru. Također ukoliko imate informaciju da netko od članova društva ne prima newsletter biti ćemo zahvalni ako ga proslijedite te sugerirajte članu da se može prijaviti na listu klikom na predviđeni link na dnu newslettera ili neka valjanu adresu pošalje na službeni mail Društva.
hrvatsko.arheolosko.drustvo@zg.t-com.hr

Arhiva zapisinika i izvještaja o radu

godišnja skupština i zapisnik sjednice Središnjeg odbora

Navedene zapisnike možete pročitati na stranici “zapisnici Središnjeg odbora” ili “zapisnici godišnjih skupština“. (na stranice možete otići i pritiskom na link)

Izvještaj o radu Društva možete naći ovdje.

Academia.edu profil Društva

Pratite publikacije društva na našem Academia.edu profilu

Izvor

HAD PRESS

(SLO) NMS – VRNITEV BRONASTEGA BODALA Z IGA NARODNEMU MUZEJU SLOVENIJE (PRESS)

NOVINARSKA KONFERENCA OB VRNITVI BRONASTEGA BODALA Z IGA NARODNEMU MUZEJU SLOVENIJE

Potek vrnitve muzejskega eksponata in njegov pomen v slovenski kulturni dediščini bodo predstavili:

  • Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo,
  • David Brozina, generalni direktor za zadeve EU na Ministrstvu za zunanje zadeve,
  • Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi,  
  • Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, in
  • Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije.

 

Sreda, 11. julij 2018

Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana

 

BRONASTO BODALO Z IGA PO VEČ KOT TREH DESETLETJIH VRNJENO V NARODNI MUZEJ SLOVENIJE

Bronasto bodalo z Iga, staro približno 3600 let, sodi med najdragocenejše primerke bronastodobnega orožja. Gre za unikatno umetniško delo, ki je zaradi odlične ohranjenosti in unikatnega okrasja izjemnega pomena. Prikazuje mojstrsko obrtno znanje livarjev na območju današnje Slovenije v 2. tisočletju pr. n. št. Namenjeno je bilo izkazovanju statusa in prestiža dostojanstvenikov, ne pa običajni bojni opremi bronastodobnega bojevnika.

Septembra leta 1985 je bilo v razstavnih zbirkah Narodnega muzeja Slovenije vlomljeno v dve vitrini, iz katerih je izginilo 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja (40 iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije in 5 iz Pokrajinskega muzeja Maribor), med njimi tudi bronasto bodalo z Iga. Policijska preiskava je potekala v smeri odkritja ukradenih predmetov, zaradi česar je bil podan razpis iskanja predmetov. Pozivi v časopisih in ponudba nagrade za kakršne koli informacije pa žal niso pripeljale na nobeno sled. Na podlagi policijskega razpisa iskanja so bili ukradeni predmeti naknadno vnešeni v Interpolovo bazo ukradenih umetnin in na podlagi te objave je bilo leta 2015 bodalo prepoznano na dražbi. Vrnitev pomembnega muzejskega eksponata je v sodelovanju z Interpolom in Registrom ukradenih umetnin (The Art Loss Register) sprva vodila Policija RS, ker pa je zastaralni rok za pregon kaznivega dejanja Sloveniji zastaral, je vrnitev prevzelo Ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo Veleposlaništva RS v Londonu. 5. julija 2018 se je bodalo vrnilo v Slovenijo, 6. julija pa ga je prevzel Narodni muzej Slovenije. Vrnitev bodala je rezultat odličnega skupnega dela vseh sodelujočih ustanov (Narodnega muzeja Slovenije, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za zunanje zadeve in Veleposlaništva RS v Londonu ter Policije RS).

Podrobna muzejska dokumentacija je bila ključna pri preiskavi, saj je bilo treba dokazati, da je najdeno bodalo v resnici pogrešan muzejski eksponat, ki je iz Narodnega muzeja Slovenije izginil leta 1985. Obsežno dokazno gradivo je vsebovalo podatke iz muzejske inventarne knjige, natančne opise in risbe iz prvih objav, predvsem pa vrsto fotografij bodala, ki je bilo natančno dokumentirano. Ena od pomembnejših dokaznih fotografij bodala je tudi tista, ki prikazuje luknjici, nastali pri jemanju vzorcev brona v 60-ih letih. Luknjici sta na predmetu še vedno vidni.

Na podlagi osvežene dokumentacije je Interpol leta 2015 na eni izmed dražb v Veliki Britaniji izsledil bronasto bodalo z Iga, ki je bilo na prodaj kot del zbirke pokojnega britanskega zbiralca. Slednji je bodalo kupil leta 2005 na neki dražbi v New Yorku. Pri obeh prodajah so bili v katalogu ob bodalu navedeni lažni podatki, namreč, da izvira iz zbirke vojvodinje Mecklenburg, ki naj bi ga okoli leta 1900 podarila neki nemški plemiški družini. Vojvodinja je na začetku 20. stoletja izkopavala na mnogih slovenskih arheoloških najdiščih, bogato gradivo z njenih izkopavanj pa je zdaj razpršeno po svetu. Pripisovanje predmetov njeni zbirki je sicer primerna krinka za razpečevalce gradiva, ki izhaja iz sumljivih okoliščin. Toda bronasto bodalo z Iga ne izhaja iz zbirke vojvodinje Mecklenburške, saj je bilo odkrito že tri desetletja pred njenimi raziskavami, in sicer leta 1876 med izkopavanji na drugem Dežmanovem kolišču pri Igu na Ljubljanskem barju. Odtlej je bilo del zbirk in stalne razstave tedanjega Deželnega muzeja za Kranjsko.

O BRONASTEM BODALU Z IGA

Bronasto bodalo izhaja iz drugega kolišča pri Igu, ki ga je tedanji kustos Deželnega muzeja za Kranjsko Dragotin Dežman raziskoval v letih 1876 in 1877. Najdbe iz tega kolišča datiramo v sredino 3. tisočletja pr. n. št., medtem ko je bodalo (skupaj z nekaj drugimi najdbami) za slabo tisočletje mlajše. Glede na primerjave za tovrstna bronasta bodala s polkrožno ročajno ploščo ga datiramo v 17. (ali 16.) stoletje pr. n. št.

Izdelavo bronastega bodala z Iga uokvirjamo v čas in v livarsko-obrtniški krog, v katerem so predmeti, predvsem orožje (bodala in meči) izdelani kot unikatna umetniška dela. Tak je pri bodalu z Iga predvsem okras, ki ga sicer zaradi posameznih značilnih elementov (vrezi na polkrožni ročajni plošči, viseči šrafirani trikotniki pod njo) uvrščamo v značilne oblike zaključka zgodnje bronaste dobe, tj. 17. stoletja pr. n. št. Kot celota je bodalo tako zaradi odlične ohranjenosti kot zaradi kombinacije klasičnega in redko nastopajočega okrasja (polkrožne girlande) izjemno. Je torej unikatno umetniško delo, primerljivo z nekaterimi sočasnimi in nekoliko mlajšimi meči iz Ljubljanice, Lavrice in Jabelj (17.-15. st. pr. n. št.), iz časa torej, ko so meči izjemni obrtniški in umetniški izdelki, namenjeni izkazovanju statusa in prestiža dostojanstvenikov, ne pa običajni bojni opremi vojaka.

Bronasto bodalo z Iga je torej eden redkih predmetov, ki v času prve polovice 2. tisočletja pr. n. št. izkazuje visoko obrtno veščino tukajšnjih livarjev. Ta čas sicer v Sloveniji slabo poznamo. Naselbinski ostanki tega obdobja so namreč skoraj izključno majhne nižinske neutrjene vasi s preprostimi lesenimi hišami, grajenimi na stojke, ki ne odražajo civilizacijskih presežkov, na kakršne lahko naletimo v bolj oddaljenih pokrajinah (gosto poseljene »tell« naselbine v severnem Karpatskem prostoru, utrjena gradišča vzdolž Jadranske obale, zgodnja mikenska kultura v Egejskem prostoru). Ob odsotnosti presežnih naselbinskih pojavov na ozemlju Slovenije v tem času so prav omenjeni obrtniško izjemni livarski izdelki v bronu odlični pokazatelji tukajšnje ustvarjalnosti izpred 3500 in več let.

Foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije

UKRADENI PREDMETI, KI SO ŠE VEDNO POGREŠANI

Izmed 45 predmetov (40 iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije in 5 iz Pokrajinskega muzeja Maribor), ki so bili leta 1985 odtujeni iz razstavnih zbirk današnjega Narodnega muzeja Slovenije, je preiskovalcem uspelo izslediti le bronasto bodalo z Iga, preostalih 44 dragocenih predmetov, pomembnih za razumevanje naše prazgodovine, pa je še vedno neodkritih.

Med njimi so tudi

Depojska najdba iz Tomišlja. Tri bronaste sekire, ukradene leta 1985.
Foto: J. Kotar, 1905, Arhiv Narodnega muzeja Slovenije

Trije bronasti meči (z Lavrice, iz Avberja in Vnanjih Goric), ukradeni leta 1985.

Fotograf neznan, verjetno iz leta 1905, Arhiv Narodnega muzeja Slovenije

 

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 11. julij 2018

UKRADENO BRONASTO BODALO Z IGA PO TREH DESETLETJIH PONOVNO V NARODNEM MUZEJU SLOVENIJE

Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zunanje zadeve, Policija RS in Narodni muzej Slovenije so ob vrnitvi enega izmed najdragocenejših primerkov bronastodobnega orožja – bronastega bodala z Iga – na današnji skupni novinarski konferenci predstavili potek vrnitve dolgo pogrešanega muzejskega eksponata v Narodni muzej Slovenije in njegov pomen za slovensko kulturno dediščino.

Septembra leta 1985 je bilo vlomljeno v dve vitrini razstavnih zbirk Narodnega muzeja Slovenije, iz katerih je izginilo 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja, med njimi tudi bronasto bodalo z Iga. Vrnitev predmeta je v sodelovanju z Interpolom in Registrom ukradenih umetnin (The Art Loss Register) sprva vodila Policija RS, ker pa je rok za pregon kaznivega dejanja v Sloveniji zastaral, je postopek prevzelo Ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo Veleposlaništva RS v Londonu. 5. julija 2018 se je bodalo vrnilo v Slovenijo, 6. julija pa ga je prevzel Narodni muzej Slovenije.

Direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik je uvodoma izrazila veselje ob vrnitvi tega izjemnega predmeta in poudarila prizadevanja muzejskih sodelavcev, da bi bilo bronasto bodalo z Iga lahko kmalu ponovno na ogled. »Bodalo se je v muzej vrnilo ravno v času, ko intenzivno pripravljamo novo stalno razstavo o prazgodovinskem obdobju na naših tleh, ki bo na ogled prihodnje leto. Razburljivo zgodbo o njem pa želimo obiskovalcem približati že sedaj, zato bomo ta posebni predmet in njegovo razgibano pot domov kmalu predstavili tudi na manjši razstavi.«

V nadaljevanju novinarske konference je dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, podrobneje predstavil predmet in njegovo pristnost. Poudaril je, da je bronasto bodalo, staro približno 3600 let, unikatno umetniško delo, ki je zaradi odlične ohranjenosti in enkratnega okrasja izjemnega pomena. Namenjeno je bilo izkazovanju statusa in prestiža dostojanstvenikov, ne pa običajni bojni opremi bronastodobnega bojevnika. »Bronasto bodalo z Iga je eden redkih predmetov, ki prikazuje mojstrsko obrtno znanje livarjev na območju današnje Slovenije v 2. tisočletju pr. n. št. Ta čas sicer v Sloveniji slabo poznamo. Naselbinski ostanki tega obdobja so namreč skoraj izključno majhne nižinske neutrjene vasi s preprostimi lesenimi hišami, ki ne odražajo posebnih civilizacijskih presežkov. Prav zato so takšni izjemni obrtniško livarski izdelki v bronu, kot je bodalo z Iga, odlični pokazatelji tukajšnje ustvarjalnosti izpred 3500 in več let.«

 

Mag. Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi je povedala, da je bila policija septembra 1985 obveščena o vlomu v vitrine v Narodnem muzeju Slovenije, pri čemer je bilo ukradeno večje število arheoloških predmetov, ki so imeli status kulturne dediščine, med katerimi je bilo tudi zadevno bodalo. V fazi preiskave je bilo za vse ukradene predmete razpisano iskanje, v nadaljevanju pa so bili vsi predmeti vpisani tudi v bazo ukradenih umetnin Interpola. »Preko Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje je sledilo večkratno obnavljanje razpisa iskanja za vse ukradene predmete. Vedno je namreč v interesu preiskave, da se predmet dediščine vrne na svoje izvorno mesto, tudi če od storitve dejanja preteče več let ali celo desetletij,« je povedala. V oktobru 2015 pa je slovensko policijo o prodaji bodala na dražbi v Londonu obvestil Interpol Manchester, ki je v sodelovanju z zasebnim londonskim podjetjem Register izgubljenih umetnin (Art Loss Register) prepoznal bodalo kot ukradeno, saj je bilo še vedno objavljeno v interpolovi bazi ukradenih umetnin. Bodalo je bilo umaknjeno iz prodaje, slovenska policija pa je bila zaprošena, da potrdi oziroma identificira sporen predmet kot predmet ukraden iz Narodnega muzeja Slovenije. Na podlagi strokovnega mnenja Narodnega muzeja Slovenije je bilo Interpolu Manchester sporočeno, da gre dejansko za bodalo ukradeno v Sloveniji leta 1985. Ker pa je rok za kazenski pregon kaznivega dejanja zastaral, policija ni imela več pristojnosti pri postopku vračanja bodala. Zato je bila Ministrstvu za kulturo dana pobuda, da v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve pričnejo postopek vračanja bodala po diplomatski poti.

Mag. David Brozina, generalni direktor za zadeve EU na Ministrstvu za zunanje zadeve, je pojasnil, kako je potekal postopek identifikacije in vrnitve bodala z Iga v Slovenijo. »Ministrstvo za zunanje zadeve se je v postopek vračanja muzejskega eksponata po diplomatski poti vključilo maja 2018. Ključno vlogo v postopku je imelo Veleposlaništvo RS v Londonu, ki se je učinkovito povezalo s tamkajšnjim podjetjem Register izgubljenih umetnin. Gre za največji register izgubljenih in ukradenih umetnin v svetovnem merilu, ki se ukvarja z iskanjem in vračilom ukradenih umetnin in preko katerega je bila opravljena identifikacija ukradenega predmeta. Potrebno je bilo dokazati, da dejansko gre za predmet, ki je bil leta 1985 ukraden iz Narodnega muzeja Slovenije. Veleposlaništvo je Registru izgubljenih umetnin posredovalo identifikacijsko dokumentacijo, prejeto s strani Narodnega muzeja Slovenije. Galerija, v kateri se je nahajal ukraden muzejski eksponat, je bodalo 7. junija 2018 predala predstavnikom Registra izgubljenih umetnin. Nato je bilo pridobljeno še končno soglasje britanskega Interpola v Manchestru za vrnitev bodala v Slovenijo. Direktor Registra izgubljenih umetnin James Ratcliffe je 8. junija 2018 bodalo osebno predal Veleposlaništvu RS v Londonu. Ker bodala ni bilo mogoče dostaviti v Slovenijo kot diplomatsko pošto v kabinski prtljagi na letalu, je bilo v Slovenijo pripeljano po kopnem, z vlakom in kombijem, s pomočjo uslužbencev Ministrstva za zunanje zadeve. 5. julija 2018 je bilo bodalo dostavljeno v Ministrstvo za zunanje zadeve, 6. julija pa ga je Ministrstvo predalo Narodnemu muzeju Slovenije.« Generalni direktor mag. Brozina je v imenu Ministrstva za zunanje zadeve izrazil zadovoljstvo in zahvalo vsem institucijam, ki so sodelovale pri uspešni vrnitvi bodala z Iga v Slovenijo.

Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, je povedala, da je vrnitev bodala rezultat izjemno dobrega sodelovanja vseh sodelujočih ustanov (Narodnega muzeja Slovenije, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za zunanje zadeve in Veleposlaništva RS v Londonu ter Policije RS). »Kot država smo pokazali, da znamo stopiti skupaj za skupni cilj,« je poudarila in izrazila zadovoljstvo, ker se je bodalo vrnilo prav letos, ko obeležujemo Evropsko leto kulturne dediščine, ki nas opozarja in hkrati spodbuja, da prepoznamo in razkrijemo pozitivno in povezovalno moč skupne kulturne dediščine. Pojasnila je, da sta mednarodna skupnost in Evropska unija s konvencijami in predpisi opredelili nelegalno trgovino in določili minimalne ukrepe za njeno preprečevanje. »Slovenija je podpisnica vseh relevantnih konvencij, ukrepe je sprejela in jih tudi izvaja. Velik del siceršnjega nelegalnega prometa je usmerjen v arheološke najdbe, tako iz zbirk kot izkopavanj, pogosto pa je tudi nelegalno trgovanje z umetniškimi deli in etnološkimi predmeti. Za lastnike (tako vse muzeje in galerije kot zasebnike) je zato zelo pomembno, da vodijo ustrezno dokumentacijo o posameznem predmetu z dovolj natančnim opisom in kvalitetno fotografijo. Provenienca je bistven moment v trgovini z dediščino, tako za kupca kot za verodostojnost in ugled prodajalca,« je pojasnila in dodala, da je v primerih kot je bodalo, zato zelo pomembno hitro ukrepanje, ko je vračilo mogoče zahtevati dokler je predmet še v avkcijski hiši. »Daljša kot je prodajna veriga, težje je predmet pridobiti nazaj. Za lažje vračilo pa je bistvena dokumentacija, ki pripomore k dokazovanju provenience,« je povedala Pečnikova. Izpostavila je tudi pomen, ki ga ima vrnjeno bodalo za razumevanje naše prazgodovine in izrazila upanje, da bo njegovo ponovno odkritje spodbudilo vrnitve tudi drugih eksponatov, ki so bili odtujeni pred več kot 30 leti.«

Galerija fotografija

Izvor

NMS PRESS