Dreaming [in]Spires (of) Oxford* – The Ashmolean Museum of Art and Archaeology (osvrt Vendi Jukić Buča)

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča.

Ashmolean Museum (punim imenom The Ashmolean Museum of Art and Archaeology) kultna je muzejska institucija i arheološka meka, prvi sveučilišni i najpoznatiji arheološki muzej na svijetu. Osnovan je na temelju privatne kolekcije koju je Elias Ashmole (1617. – 1692.) darovao Sveučilištu u Oxfordu 1677. godine. Prvotna kolekcija sadržavala je antički novac, knjige, geološke uzorke i zoološke primjerke (primjerice, posljednjeg prepariranog dodoa, koji je u međuvremenu propao). Ovaj kabinet kurioziteta prvotno je smješten u građevinu u Broad Street (‘Stari Ashmolean’), u kojoj se danas nalazi Museum of the History and Science. Smatra se da je ova građevina prva u Britaniji, a vjerojatno i na svijetu, izgrađena za muzej, odnosno u skladu s potrebama muzeja.

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča.

‘Old Ashmolean’ sadržavao je golemu količinu artefakta prirodne i umjetne (artificial – proizvedeno ljudskom rukom) provenijencije pohranjenih (naguranih) u jednoj prostoriji. U građevini su se nalazili još prostor za predavanja i laboratorij. Stoga je ova građevina, za koju se prvi puta u povijesti uvriježio naziv muzej (originalno značenje riječi odnosti se na svetište muza), obuhvaćala djelatnosti čuvanja i prezentacije (artefakata), proučavanja (na temelju čega su nastajala saznanja i zaključci) i poučavanja (očuvanja znanja i njegov prijenos).

Građevinu u Beaumont Street, u kojoj se danas nalazi Muzej, izgradio je u razdoblju od 1841. do 1845. godine Charles Robert Cockerell (1788. – 1863.), engleski arhitekt, arheolog i pisac.

Početna kolekcija vremenom je proširena arheološkom i povijesnoumjetničkom građom, a dio vezan za zoološke primjerke i geološke uzorke pripao je današnjem Museum of Natural History, smještenom u Parks Roadu (odlična ponuda kave i kolača, preporučamo red velvet cake, u caféu na galeriji s impozantnim pogledom na dinosaure i muzejski postav).

Stalni postav potpuno je besplatan za posjetitelje, a plaća se samo ulaz na povremene izložbe, dok su donacije svakako dobrodošle i podupiru rad Muzeja (isti sistem vrijedi za sve sveučilišne Gardens, Libraries & Museums).

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford.

Postav se prostire na nekoliko etaža i obuhvaća odjele ‘Antiquities’ (Antikviteti), ‘Coins’ (Numizmatika), ‘Western Art’ (Zapadnjačka umjetnost), ‘Eastern Art’ (Istočnjačka umjetnost) i ‘Cast Gallery’ (Galerija odljeva). Arheološki artefakti prezentirani su unutar ‘Antiquities’, podijeljeni na kolekcije: ‘Prehistoric Europe’ (Prapovijesna Europa), ‘Ancient Near East’ (Drevni Bliski Istok), ‘Ancient Egypt and Sudan’ (Drevni Egipat i Sudan), ‘Minoan Aegean’ (Minojska egejska kultura), ‘Mycenean and Classical Greece’ (Mikenska i klasična Grčka), ‘Ancient Cyprus’ (Drevni Cipar), the Roman world (Rimski svijet), ‘Medieval and later Europe’ (Srednjovjekovna i kasna Europa) te muzejska ‘Founding Collection’ (početna kolekcija) i povijesni arhivi.

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford.

Osim arheoloških izložaka predstavljen je i rad konzervatorskog odjela (Conservation department). Osim što je odgovoran za skrb i zaštitu muzejske građe, Odjel provodi konzervaciju papira, tekstila, artefakata i slika. Pomoću suvremenih metoda, poput rentgena, radiografije i RTI tehnologije, omogućava se pogled od 360 stupnjeva na ispodpovršinske dijelove nekih od najznačajnijih muzejskih artefakata.

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford.

Muzej ima četiri kata uz prizemlje i prostor koji se nalazi na -1 nivou. Izlošci su prezentirani tematski, a gdje je moguće i kronološki. Često se na istom katu mogu vidjeti izlošci iz različitih vremenskih razdoblja (primjerce u istoj vitrini nalaze se artefakti iz kasne antike i umjetnine iz 19. stoljeća).

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford.

Na -1 nivou arheološke kolekcije prezentirane su kroz cjeline ‘Exploring the past 1’ (Istraživanje prošlosti 1), ‘Ark to Ashmolean’ (Arka k Ashmoleanu), ‘Conservation’ (Konzervacija), ‘Crossing Cultures’ (Isprepletene kulture), ‘Money’ (Novac), ‘Reading and Writing’ (Čitanje i pisanje), ‘Textiles’ (Tekstili), a nastavljaju se u prizemlju cjelinama ‘Aegean World’ (Egejski svijet), ‘Ancient Cyprus and Ancient Near East’ (‘Drevni Cipar i drevni Bliski Istok), ‘Ancient Egypt and Nubia’ (Drevni Egipat i Nubija), ‘Cast Gallery’ (Galerija odljeva), ‘China to AD 800, Chinese Painting’ (Kina do 800. godine, kinesko slikarstvo), ‘European Prehistory’ (Europska prapovijest), ‘Greece, Italy and Rome’ (Grčka, Italija i Rim) i ‘India to AD 600’ (Indija do 600. godine).

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford.

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford. AN1896-1908. Red pottery lion.

Na prvom katu arheološki artefakti uglavnom su prezentirani u okviru cjelina ‘Asian Crossroads’ (Azijska raskrižja), ‘India from AD 600’ (Indija od 600. godine), ‘Islamic Middle East’, ‘Medieval Cyprus’ (Srednjovjekovni Cipar), ‘Mediterranean World’ (Mediteranski svijet). Na drugom značajnija cjelina tiče se srednjovjekovne Engleske – ‘England 400 – 1600’ (Engleska od 400. do 1600. godine).

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford.

Ashmolean čuva neke od najpoznatijih i najzanimljivijih arheoloških artefakata – mogu se istaknuti zbirke iznimnih i jedinstvenih primjeraka. Obradovalo me uživo vidjeti keramičke božice sa zmijama u rukama i posude s prikazima živopisnih hobotnica o kojima sam slušala na predavanjima o minojskoj civilizaciji, na studiju arheologije Filozofskog fakulteta u Zagrebu, profesorice Helene Tomas, koja je doktorirala u Oxfordu s temom linear A i linear B pisma. Ovo su bila neka od najzanimljivijih predavanja, praćena fascinantnim ilustrativnim materijalom.

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford.

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford. AN1911.608. Knosos three-handled jar depicts an octopus.

Artefakti potječu iz raznih krajeva svijeta, a treba istaknuti i lokalne znamenitosti. U okviru zbirke ‘England 400 – 1600’ nalaze se dva izuzetna artefakta – Alfred Jewel, dragulj kralja Alfreda Velikog (vladao 871. – 899.) i škrinjica Thomasa Becketa. Prvi je značajan jer sadrži natpis kojim je navedeno da ga je dao izraditi Alfred te prikaz samog kralja u emajlu, a na drugom je prikazano ubojstvo arhibiskupa Canterburyja (primas engleske crkve),Thomasa Becketa (1119. – 1170).

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford. AN1836 p.135.371. Alfred Jewel.

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford. AN2008.36. Thomas Becket casket.

Ashmolean čuva i jedan vrlo poznati artefakt pronađen na području Hrvatske – glavu carice Livije koju je Arthur Evans otkupio u Metkoviću 1878. godine. Izložena je na postamentu u prostoriji s rimskim izlošcima.

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford. AN1941.808 Marble head from a statue of Livia.

Osim artefakata, Ashmolean čuva jednu od najstarijih, najvećih i najbolje očuvanih zbirki odljeva grčkih i rimskih skulptura u Britaniji. Kolekcija okuplja povijesne odljeve izrađene tijekom 18. i 19. stoljeća, a oformljena je 1884. godine za potrebe poučavanja klasične arheologije na Sveučilištu. Među brojnim poznatim prikazima ističe se obojan odljev Augusta Prima Porta (jedan od najpoznatijih portreta cara Augusta, iz 1. stoljeća, pronađen u ruševinama Vile Livije, danas u Novom krilu vatikanskih muzeja).

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford.

Donju etažu s izlošcima koje, zbog njihove brojnosti, nije bilo moguće izložiti u Galeriju posjetitelji mogu obići u okviru stučnih vodstava svakog četvrtka i subote. Po dva vodiča zainteresiranima će prezentirati karakteristike i izradu odljeva te prezentirati pojedinačne skulpture po vlastitom izboru. Po završetku vodstva moguće je samostalno razgledati odljeve.

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford. Vendi & August.

Prvi puta posjetila sam Ashmolean u lipnju, a vratila sam se još tri puta u posljednjih mjesec dana, otkad sam u Oxfordu. Svaki put obišla sam jedan kat, a nakon što ih obiđem sve, zaključujem da će mi još mjeseci biti potrebni za detaljno proučavanje svih prostorija zasebno. Šetnja kroz arheološko carstvo u gradu koji živi svoju povijest, producira znanje okupljajući vrhunske znanstvenike, posebno je iskustvo koje vrijedi ponavljati.

Autor fotografije: Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford.

Osim stalnog postava, Muzej organizira povremene izložbe na trećem katu. Također, Ashmolean ustupa svoje prostore u suradnji s brojnim organizacijama pri održavanju različitih festivala. Prošli vikend održan je One World Festival u Oxfordu te je dio programa održan u Ashmoleanu. Tom prilikom prisustvovali smo predavanjima, glazbenim izvedbama i degustirali specijalitete sirijske i indijske kulinarike.

Kao organizator sadržaja namijenjog različitoj publici, Ashmolean je institucija otvorena i zanimljiva svima, od znanstvenika do znatiželjnika.

U okviru Muzeja djeluje kavarnica s raznolikom ponudom kolača i malih zalogaja, muzejski shop i veliki restoran na krovnoj terasi (četvrta etaža). Preporučamo carrot cake i posjet suvenirnici.

Zahvaljujemo muzeju Ashmolean na mogućnosti obilaska i dozvoli objave fotografija.

Vendi Jukić Buča

U Oxfordu, 25. 11. 2017.

*Igra riječima. Nadimak Oxforda je the City of Dreaming Spires.

Galerija fotografija (autor Vendi Jukić Buča with permission of the Ashmolean Museum, University of Oxford).

(SLO) Ta veseli dan kulture na razstavi Moja Ljubljanica (PRESS)

Pred 17 leti je ministrstvo za kulturo v okviru Prešernovega leta začelo s pobudo dneva odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov. Skozi leta se je iz te pobude razvil Ta veseli dan kulture, ki je prerastel v množičen kulturni dogodek ob 3. decembru, Prešernovem rojstnem dnevu.

Tudi na razstavi Moja Ljubljanica se dogodku pridružujemo z Dnevom odprtih vrat ter številnimi brezplačnimi dogodki, ki bodo potekali v tednu med 3. in 10. decembrom.

 

 http://mojaljubljanica.si/wp-content/uploads/2017/11/Ta_veseli_dan_2017.jpg

 

NEDELJA, 3.12.2017 – DAN ODPRTIH VRAT, 10.00 – 18.00

11.00 in 16.00 Brezplačna javna vodstva – prijave zbiramo na info@mojaljubljanica.si

 

11.00 Uprizoritev glasbene pravljice Mali plac

Ob 11. uri v sodelovanju z zavodom Škrateljc pripravljamo uprizoritev glasbene pravljice MALI PLAC, ki bo prvič razveselila otroke in starše na Vrhniki!
Ana Kravanja, Samo Kutin in Nina Peče Grilc jo bodo tokrat izvedli v razstavišču Moja Ljubljanica. Čaka vas napeto popotovanje male želve skozi temačni škratov gozd in reševanje zagonetnih škratjih ugank. Predstavi sledi delavnica, v kateri otroci sestavijo pravi orkester močvirskih škratov. Škratje veselo bo!
Partner: Škrateljc

 

16.00 – 18.00 Koliščarska delavnica “Na dvorišču v kolišču”

Na delavnici »Na dvorišču v kolišču« se lahko preizkusite v vsakodnevnih opravilih in veščinah koliščarjev – predenju niti, tkanju na ročnih statvah, mletju žita na žrmljah in ostrenju kamnitih orodij.

 

17.00 Predstavitev arheološkega najdišča NAUPORTUS – Dolge njive

Ob 17. uri se lahko pridružite vodstvu doc. dr. Andreja Gasparija na temo Nauportus – Dolge njive in predstavitvi nove pridobitve razstave Moja Ljubljanica – meč iz 1. stol. pr. n. št.

Ta veseli dan kulture na razstavi Moja Ljubljanica smo razšili z zanimivim program dogodki, ki bodo potekali med 6. in 10. decembrom. Dogodki so zelo raznoliki in namenjeni tako otrokom kot odraslim. Vsi dogodki so brezplačni.

Vabljeni, VSTOP PROST!

 

Link: http://mojaljubljanica.si/ta-veseli-dan-kulture-na-razstavi-moja-ljubljanica-2/

Izvor

MLJ PRESS

(SLO) NMS – Serija predavanj SLOVENSKEGA ARHEOLOŠKEGA DRUŠTVA (PRESS)

Vsak ponedeljek, od 20. 11. 2017 do vključno 18. 12. 2017, ob 18. uri na Muzejski

V sodelovanju s Slovenskim arheološkim društvom v novembru in decembru Narodni muzej Slovenije organiziramo serijo ponedeljkovih predavanj o nekaterih zanimivejših novih dognanjih slovenskih arheologov.

Brezplačno.

PROGRAM

Ponedeljek, 20. 11. 2017, ob 18. uri
doc. dr. Andrej GASPARI
Ladje in čolni pozno-prazgodovinskega in rimskega Navporta. Prenos in inovacije v ladjedelniških tehnologijah na severnem obrobju Sredozemlja (2. stoletje pr. n. št. – 1. stoletje n. št.)
“Doc. dr. Andrej Gaspari se obiskovalcem predavanja o ladjedelništvu predrimskega in rimskega Navporta dne 20. 11. 2017 globoko opravičuje za zamudo pri začetku predstavitve, do katere je prišlo zaradi višje sile.”
Ponedeljek, 27. 11. 2017, ob 18. uri
prof. dr. Bojan DJURIĆ
»Cesara smo najšli, v Dravi! – A je pravi?« Zmagovalec Partov pod Borlom?
Ponedeljek, 4. 12. 2017, ob 18. uri
dr. Boštjan LAHARNAR
Tod sekla bridka so jekla: po sledeh bitk iz obdobja rimskega osvajanja naših krajev
Ponedeljek, 11. 12. 2017, ob 18. uri
dr. Jana HORVAT
Začetek rimske dobe: domačini, trgovci, priseljenci
Ponedeljek, 18. 12. 2017, ob 18. uri
akad. prof. dr. Biba TERŽAN
Sizifov sindrom – vzpon in padec bronastodobne protourbane naselbine na Monkodonji v Istri (2. tisočletje pr.n.št.)
http://www.nms.si/images/stories/NMS/Izobrazevanje/SAD_logo_rumen.jpg
Izvor
NMS PRESS

(SLO) NMS – Otvorenje izložbe ‘NA PERGAMENTU IN PAPIRJU. Rokopisi in tiski iz mariborskih zbirk’ (PRESS)

Narodni muzej Slovenije – Metelkova
Na ogled od 8. decembra 2017 do 8. februarja 2018
Odprtje 8. decembra 2017 ob 18 uri
V Ljubljano prihajajo na obisk najlepši spomeniki srednjega veka in renesanse, kar jih hranijo Nadškofijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor. Nastali so v različnih krajih in obdobjih, zato so njihove podobe mnogotere: razstavljeni bodo dokumenti iz papeške pisarne v Rimu, rokopisi iz kraljevskih delavnic Prage in Dunaja pa tudi knjige, ki so jih natisnili v velikih tiskarnah in so jim slikarski okras dodali spretni mojstri peresa in čopiča.
O stoletjih med Brižinskimi spomeniki in Primožem Trubarjem prevladuje vtis, da so bili ljudje skorajda nepismeni in da so bile knjige odsotne. Res so bile redke in dragocene, a bile so. Iz časov pred petsto ali celo osemsto leti bo na razstavi več kot 30 knjižnih del. To je izjemen dogodek, saj so srednjeveški rokopisi občutljivi in zato redkokdaj javno dostopni. Vsak po svoje razkriva občutek prepisovalcev, knjižnih slikarjev in knjigovezov, ki so prispevali svoj delež k popolnosti in lepoti knjige. Na začetkih besedil so velike črke – iniciale, prave male slikarske mojstrovine. Fantazijski svet živobarvnega rastlinja in živali je v vsakem knjižnem spomeniku drugačen.
Avtorica razstave je prof. ddr. Nataša Golob.
http://www.nms.si/images/stories/NMS/Razstave/Obcasne/NaPergmentuInPapirju/NaPergamentu_splet.jpg
Na sliki: Marijino oznanjenje
Iniciala z upodobitvijo Marijinega oznanjenja, ok. 1385–1390, delo knjižnega slikarja iz kroga umetnikov, ki so delali za češkega kralja Vaclava IV. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor, Ms 12.
Izvor
NMS PRESS

(SLO) NMS – MAGIČNE BASNI, delavnica za otroke (PRESS)

Sobota, 9. decembra 2017, ob 11. uri v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova

V hladnem, neprijetnem vremenu zavijte v muzej in se prepustite čarobnim zgodbam iz davne preteklosti. Na delavnici se bomo seznanili z različnimi basnimi in poskušali ugotoviti, kje vse so jih napisali in zakaj. Česa nas učijo njihovi nauki? Privoščili si bomo še ščepec prazničnega duha in si izdelali novoletne okraske, premražene prste pa ogreli s čajem!
Cena: 5,5 EUR. Trajanje programa: 90 minut. Delavnica je primerna za otroke od 6. do 11. leta. Rezervacije in prijave: arheozabava@nms.si ali 051 384 888.
http://www.nms.si/images/stories/NMS/Izobrazevanje/3M/Kolaz/PhotoGrid_1356181195517.jpg
Izvor
NMS PRESS

(SLO) MGML – Ta veseli dan kulture 2017 v MGML (PRESS)

Kot uvod v veseli december, natančneje med prižigom lučk v Ljubljani (1. 12.) in sprevodom Miklavža (5. 12.), kulturne ustanove letos že sedemnajstič zapored obeležujemo rojstni dan pesnika Franceta Prešerna (letos bi praznoval 217 let) na način, ki ga imate najraje: tako, da odpiramo svoja vrata!

3. decembra, kar je letos nedelja, vas torej vabimo v našo družbo:

Mestni muzej Ljubljana
Gosposka 15, 1000 Ljubljana

*10.00–21.00
Srednjeveška Ljubljana
Lesena posoda iz leta 990 spreminja pogled na čas nastanka srednjeveške Ljubljane, usnjarski izdelki vabijo v zgodnjesrednjeveško čevljarsko delavnico, grob plemenitega viteza razkriva podobe mestnega prestiža v času turških vpadov. Spoznajte nova odkritja iz središča Ljubljane in doživite zgodbe, ki so nastajale 500 let.

*10.00 in 15.00
Steklo v srednjem veku, vodstvo arheologa in kustosa za srednji vek Martina Horvata ob razstavi Srednjeveška Ljubljana.

*16.30
Srednjeveška Ljubljana, javno vodstvo v angleščini / Medieval Ljubljana, guided tour in English

*11.00, 17.00 in 18.00

Ivanka Pašalić: Demonstracija pihanja stekla ob razstavi Srednjeveška Ljubljana.


Plečnikova hiša

Karunova 4 in 6, Ljubljana

*10.00–21.00
Ogled stalne razstave o Plečnikovi dediščini
Plečnikova hiša je od prenove bogatejša še za novo stalno razstavo, ki predstavlja najpomembnejše projekte Jožeta Plečnika in arhitektovo življenje.

*10.00–21.00
Ogled občasne razstave Plečnik in voda: vodnjaki v mestu
Oglejte si Plečnikove skice in načrte ter fotografije različnih manjših projektov, ki jih je arhitekt snoval v povezavi z vodo.

*10.00–21.00
Vodeni ogledi Plečnikovega domovanja
15 minutna vodstva bodo potekala za skupine do 7 ljudi. Obvezne vnaprejšnje rezervacije mest sprejemamo v četrtek in petek, 30. 11. in 1. 12. od 8.00 do 14.00 na
prijava(at)mgml.si ali 01 24 12 506.

*10.00–21.00
Okna naj bodo bela, bela, čista, predvajanje dokumentarnega filma o obnovi Plečnikove hiše, 2013–2015
Film z naslovom ”Okna naj bodo bela, bela, čista” – to naj bi bile po pričevanju Plečnikove gospodinje Urške Luzar zadnje besede arhitekta Jožeta Plečnika – je posnel filmski ustvarjalec in fotograf Tone Stojko, nastal pa je v produkciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Galerija Jakopič
Slovenska c. 9, 1000 Ljubljana

*10.00–21.00
Tihomir Pinter: Kemija podobe
Tihomirja Pinterja, mojstra črno-bele analogne fotografije, predstavljamo na retrospektivni razstavi ob fotografovi 80-letnici. Splošno poznavanje njegovega opusa je pogosto omejeno na fotografske portrete umetnikov, a celovit pregled fotografovega arhiva razkriva zanimive sklope in razvoj njegove avtorske poetike skozi skoraj pet desetletij fotografskega ustvarjanja.

*16.30
Vodstvo s kustosinjo in avtorjem razstave

Mestna galerija Ljubljana
Mestni trg 5, 1000 Ljubljana

*11.00–21.00
Tugomir Sušnik: Kvazimodo (1971–2017)
Zdi se, da Tugo Šušnik ne bi mogel radikalneje in z več samoironije opredeliti svojega štiriinštiridesetletnega javnega umetniškega delovanja, kot je to storil z izbranim, metaforičnim naslovom svoje pregledne razstave, ki jo pooseblja slovita figura Kvazimoda iz Hugojevega romana Notredamski zvonar.

Bežigrajska galerija 1 
Dunajska 31, 1000 Ljubljana

*10.00–18.00
Tina Konec: Črte, risbe
Pregledna razstava mlade avtorice, katere dela temeljijo na upodobitvah drevesnih krošenj. Razstavljenih je okoli sto izbranih risb manjšega in večjega formata, ki so bile ustvarjene v zadnjem obdobju.

Bežigrajska galerija 2
Vodovodna 3, 1000 Ljubljana

*10.00–18.00
SAETA 40 LET 1977–2017
Razstava notacij, grafičnih notacij, risb, slik, fotografij, filmov in videov članov glasbene skupine SAETA ter skladateljev in umetnikov, s katerimi je skupina ustvarjala in sodelovala.

*10.00 
Vodstvo po razstavi z Brino Jež Brezavšček in Milošem Bašinom

Galerija Vžigalica
Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana

*10.00–21.00
Odlivanje smrti
Kaj je posmrtna maska? Čemu je služila? Je stvar preteklosti ali del žive, a spregledane kiparske prakse? Koliko posmrtnih mask hranijo javne zbirke po Sloveniji? In kdo so pravzaprav ti ljudje, katerih obličja so bila nekoč odlita? Razstava se osredotoča na prakso odlivanja, hranjenja in arhiviranja posmrtnih mask ter na njihovo večnamensko uporabnost.

Dokumenti:

Izvor
MGML PRESS