(SLO) Koliščarski dan 2017. (PRESS)

Učenje in zabava za celo družino

Društvo Fran Govekar Ig vsako leto konec avgusta v Dragi pri Igu pripravi Koliščarski dan. Letos bo to v soboto, 26. avgusta, od 10. do 18. ure. Dogaja se ob bajerju, na travniku, v gozdu – povsod, kjer so se sicer gibali koliščarji pred tri do pet tisoč leti. Arheologi so že precej raziskali njihov način življenja, tako da lahko kar verodostojno povedo, kaj vse so počeli, kako so se preživljali, kaj vse so že vedeli in znali. Obiskovalci lahko o tem slišijo na predavanju arheologa, izkustveno pa spoznajo na delavnicah, ki jih vodijo strokovnjaki za določena področja. Delavnic je veliko, po tematiki pa so razdeljene na arheološko-izkustvene, naravoslovne in ustvarjalne delavnice in predstavitve. Vsako leto je v središču prireditve drugo področje življenja koliščarjev, letos so to oblačila. Ker so poznali lan, so si znali izdelati marsikaj, ne le oblačil iz kožuhovine. Izdelovali so tudi okrasne izdelke iz keramike. Da si bomo stvari laže predstavljali, bo na sporedu modna revija.

Bogato je tudi dogajanje na odru, saj poleg arheologa Antona Veluščka nastopi tudi Varuh zakladov Ljubljanskega barja, arheolog izpred 150 let Karl Dežman bo pripovedoval o veliki najdbi, obiskovalci bodo lahko izvedeli več o koliščih na območju Alp, poslušali pripoved o življenju ljudi takrat …

Slike s Koliščarskega dneva 2016 so dostopne na: https://www.vdezelikoliscarjev.si/galerija.

Galerija fotografija (Autor Tomaž A. udovič)

Image may contain: 1 person, smiling, text

Izkustvene arheološke delavnice

  • Delavnica predenja NOVO!

Kako priti do niti, iz katere stkemo blago ali izdelamo ribiško mrežo?

Na delavnici boste prepoznavali različne surovine za izdelavo in barvanje oblačil ter spoznavali različne predmete, povezane z izdelavo, in se učili delati z njimi. Preizkusili se boste v predenju niti in uporabili nitko pri šivanju s šivanko iz roževine. Nitke so uporabljali tudi za izdelavo vrvi, ribiških mrež in drugih izdelkov. Preizkusili se boste v pletenju ribiške mreže.

Pripravlja Skupina STIK (Arheofakt).

  • Delavnica polstenja NOVO!

Volna je zanimiv material, katerega lahko tudi polstimo (filcamo). 

Spoznali boste naravno ovčjo volno in tehniko polstenja. Iz mikane volne boste izdelali kroglice, ki jih doma lahko npr. nanizate v čisto posebno ogrlico.

Pripravlja CUDV Draga.

  • Kako so si koliščarji izdelovali oblačila?

Predstavitev in delavnica

Veste, kako se tke blago na statvah?

Spoznajte delovanje statev in se preizkusite v tkanju na rekonstrukciji statev, kakršne so uporabljali koliščarji. Izdelali si boste tudi glinen amulet za srečo z okrasom, ki ga sicer najdemo na koliščarskem posodju.

Pripravlja Narodni muzej Slovenije.

  • Predelava lanu predstavitev

Lan so poznali že koliščarji kako ga pridelamo in iz njega izdelamo platno?

Imate doma kakšen kos poletne garderobe iz lanenega platna? Pa veste, kako tako blago nastane? Začne se z lanom, rastlino, ki so jo poznali že koliščarji. Predstavili vam bomo, kako lan pridelamo, predelamo v laneno platno, kakšni so postopki obdelave lanenih izdelkov. Katera orodja potrebujemo, da laneno slamo pripravimo za nadaljnje postopke izdelave lanenega platna?

Vodi Janez Skubic z Lanišča.

  • Domače živali predstavitev in delavnica

Obiščite mini živalski vrt z domačimi živalmi ter si izdelajte mošnjiček iz usnja.

Koliščarji so že poznali udomačene živali, mdr. tudi koze in ovce. V njih niso videli le vira hrane, ampak so lahko uporabljali tudi druge dele živali npr. ovčje runo, ki jih je grelo v hladnih dneh. Ogledali si boste lahko mini živalski vrst udomačenih živali ter na delavnici izdelali mošnjiček iz usnja.

Predstavitev bo pripravila kmetija Kržič.

  • Veščine iz pradavnine predstavitev

Sestavite leseno kolo ter se oblecite in okrasite po koliščarsko.

Odpotujte pet tisoč let v preteklost, v čas koliščarjev, ki so živeli na današnjem Ljubljanskem barju. Preskusite se v sestavljanju prazgodovinskega lesenega kolesa in ugotovite, na kakšen način so ga uporabljali. Če pa želite postati pravi koliščarji, si oblecite oblačilo, naslikajte pravi barjanski tatu in si izberite koliščarsko ime.

Predstavitev so pripravili v Muzej in galerije mesta Ljubljane.

  • Arheološka delavnica

Postanite arheolog in odkrijte svojo arheološko najdbo!

Otroci boste v mivki s pomočjo čopičev razkrivali arheološke najdbe, med katerimi bo verjetno veliko poškodovanih, zato jih bo treba sestaviti in zlepiti. Le kaj zanimivega boste odkrili? Ugotovili boste lahko, ali imate dovolj potrpežljivosti in natančnosti, da nekoč postanete arheologi.

Vodi arheologinja mag. Pavla Peterle Udovič, ArheoVed.

  • Koliščarska kuhinja predstavitev in delavnica

Vse o pripravi hrane in živilih, ki so jih poznali koliščarji. Degustacije in peka kruha.

Obiskovalci boste lahko sami pripravili testo za kruh ter ga spekli na ognjišču. Še pred tem pa poskusili namleti dovolj moke na žrmljah.

Prikazali bomo peko krapa v glini. Pripravljamo tudi degustacijo žitnih kav iz ječmena in želoda ter koliščarskega piva.

Moči bodo združili: člani Društva Fran Govekar Ig, Pražarna Lovro in Društvo ljubiteljev domačega pivovarstva.

  • Koliščarska hiša predstavitev in delavnica

Izdelava prepleta stene za koliščarsko hišo.

Koliščarske hiše na kolih, izdelane iz naravnih materialov: lesa in gline so bile prave pasivne hiše, kot bi rekli danes. Obiskovalci se boste preizkusili v izdelovanju stene, ki bo nastala s prepletanjem vejevja. Da pa ne bo pihalo iz špranj, se bo na tako izdelano steno nanesel še glinen omet.

Vodi Erik Udovič, DPM Lavrica

  • Koliščarski voz in sekira delavnica

Sestavljanje lesenega kolesa ali sekire

Les je bil med pomembnejšimi materiali, ki je prišel prav za izdelavo marsičesa ‒ hiše, drevaka, voza, orožja in orodja. Na delavnici boste malo starejši otroci sestavljali gradnik koliščarskega voza, malo mlajši pa si boste izdelali leseno sekiro. Izdelke boste seveda lahko odnesli s seboj!

Izvajata: Marjan Alojz Sever in Art-les

  • Glina delavnica

Izdelali boste posodo iz gline ter uporabili zanimive pripomočke za okrasitev.

Na delavnici se boste preizkusili v izdelovanju posodic iz gline ‒ ker koliščarji še niso poznali lončarskega kolesa, bo treba uporabiti preprostejše tehnike ‒ bodisi izdelati najprej glinene svaljke in jih nalagati drugega na drugega bodisi začeti oblikovanje kar z luknjo v kepi gline … Izdelali si boste lahko tudi glineno ploščico ter jo po svoje okrasili.

Izvajata rokodelska mojstrica Jožica Korenjak in arheologinja Elena Leghissa.

  • Pletenje košar delavnica

Naučite se tehnike pletenja in si izdelajte košarico.

Ali je vsaka veja primerna za pletenje košar? Mora biti sveže odrezana? Košare mojstri pletejo iz vrbove veje ‒ šibe. Najprej izdelajo dno, nato steno in delo zaključijo z izdelavo ročaja. Bi zmogli to tudi vi pod vodstvom izkušenega mentorja?

Pletli boste pod vodstvom Janeza Janžlja s Pakega pri Borovnici.

  • Prazgodovinska kolišča okoli Alp predstavitev

Prazgodovinska kolišča okoli Alp vključno s skupino kolišč na Ljubljanskem barju so od leta 2011 vpisana na seznam svetovne dediščine pri Unescu.

Pripravlja Mednarodni koordinacijski odbor za Unescova Prazgodovinska kolišča okoli Alp (Kurathorium Pfahlbauten, Naturhistorischen Museum Wien)

  • Rekonstrukcije prazgodovinskih oblačil predstavitev

Spoznali boste rekonstruirana prazgodovinska oblačila, materiale in

tehnike izdelave.

Pripravlja Kurathorium Pfahlbauten, Naturhistorischen Museum Wien

 

Ustvarjalne delavnice in igre

  • Igra Lov na belega bobra

Pustolovska igra vas bo po različnih nalogah pripeljala do čisto posebnega belega bobra. Pri tem si boste morali izdelati tudi lok!

Poznate belega bobra? Ker je redek, ga ne najde čisto vsak. Tistemu, ki mu ga uspe videti, pa prinaša srečo. Najprej si izdelajte lok in puščice ter se pomerite v streljanju na tarčo, nato pa se kot ekipa podajte na pot čez drn in strn, poiščite skrite namige in odgovorite na vprašanja ter čim prej prihitite do cilja. Najhitrejše in največje poznavalce koliščarjev čakajo nagrade!

Pripravlja DFG v sodelovanju s skavti.

  • Koliščarsko okrasje predstavitev in delavnica

Drobne predmete okrasite s koliščarskimi motivi in dobite čudovit unikaten nakit.

Mnogi ustvarjalci navdih za svoja dela najdejo v naši kulturni dediščini. Zakaj ga ne bi tam našli tudi vi ‒ okrasite si nakit ali kakšen drug uporaben predmet z motivi, ki so jih uporabljali koliščarji!

Delavnica je primerna za vse generacije.

Vodi rokodelska mojstrica Meta Šmalcelj.

  • Literarna delavnica

Izberite si koliščarsko ime ter spoznajte literarna dela o koliščarjih.

Le kdo ni slišal za knjigo Bobri Janeza Jalna? Vsi koliščarski liki v njej imajo zanimiva imena npr. Brkati Som, ki je oče Sinjeoke Kodrolaske in Ostrorogega Jelena. Predlagamo, da si za Koliščarski dan tudi vi izberete koliščarsko ime. Tisti, ki knjigo bolje poznate, pa boste svoje znanje preverili v kvizu.

Delavnico vodi Marjeta Žebovec.

  • Slikarska kolonija predstavitev in delavnica

Slikarska kolonija na prostem, kjer lahko slikarje bodisi opazujete bodisi sami primete za čopič.

Pripravljajo člani Likovne skupine DFG Ig.

 

Naravoslovne delavnice

  • Gozdne živali in rastline v času kolišč NOVO!

Prek zabavnih aktivnosti boste spoznali, kakšen je bil gozd v preteklosti.

Le katere dele gozdnih živali in rastlin so poznali in uporabljali koliščarji? Bodisi za gradnjo bivališč, hrano pa tudi izdelavo orodja in orožja. Najbolj zvedavi lahko sodelujete v nagradnem kvizu, na ustvarjalni delavnici pa se prepustile domišljiji in ustvarite gozd v času koliščarjev in gozd prihodnosti.

Pripravlja: Gozd eksperimentov Gozdarskega inštituta Slovenije

  • Čebelji vosek in med predstavitev in delavnica NOVO!

Spoznajte še danes priljubljena čebelja pridelka med in vosek ter si izdelajte čisto pravo svečo.

Med divjih čebel je bil zagotovo koliščarska poslastica … Čebele pa ne ‘delajo’ samo medu, ampak tudi vosek. Le kakšen je in kako diši? Iz naravnega čebeljega voska si boste na preprost način izdelali svečo, manjkala ne bo degustacija medu.

Pripravlja: Čebelarstvo Tolar

  • Geološka delavnica

Vse o geoloških značilnostih Ljubljanskega barja in še čem.

Izvedeli boste več o različnih geoloških materialih, njihovih lastnostnih in uporabnosti ter jih uporabili za izdelavo različnih izdelkov: različne vrste peska za peščene slike, naravna barvila za barvanje tekstila. S praktičnimi poizkusi boste spoznavali geologijo Ljubljanskega barja in njegovo vodno bogastvo (peščeni modeli vodonosnikov).

V sodelovanju z Oddelkom za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenskim geološkim društvom, Geološkim zavodom Slovenije in Zavodom RS za varstvo narave.

  • Etnobotanika predstavitev in delavnica

Kakšen je odnos med nami in rastlinami? Spoznajte rastline Ljubljanskega barja in si izberite najljubšo! 

Etnobotanika (iz: etnologija ‒ narodoslovje in botanika ‒ rastlinoslovje) odseva odnose družbe do rastlinske dediščine. Vabljeni med posebneže rastlinske odeje, kjer si boste lahko izbrali svojo rastlino z Ljubljanskega barja in jo posajeno odnesli s seboj. Mogoče boste ustvarili lastno mojstrovino iz rastlin v igri simboličnih nagrad in uporabnih namigov? Za najbolj zvedave še praktična demonstracija biotesta poškodovanosti pelodnih zrn ‒ kako vitalne so rastline in kje vse koristne na Ljubljanskem barju?

Vodi zasebna raziskovalka dr. Jasna Paradiž.

  • Krajinski park Ljubljansko barje predstavitev

Parkovni vodniki bodo predstavili informativna gradiva, tematske poti in številne druge zanimivosti Ljubljanskega barja.

Pridite in si oglejte ‘barjansko gibanico’, potopite se v Barjanski mozaik, vstopite v škratovski Mali plac in prisluhnite Varuhu zakladov.

Z vami bo Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje.

  • Kosec išče dom predstavitev in delavnica

Spoznajte ptice Ljubljanskega barja ter sodelujte v zanimivi igri, povezani s koscem.

Prek družabne igre boste spoznali ogroženo travniško ptico ‒ kosca, ki živi na Ljubljanskem barju. Izvedeli boste tudi več o pomenu barjanskih travnikov za ogrožene vrste ptic. Najmlajši pa boste ptice spoznali ob pobarvankah.

V sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

 

Izvor

Arheoved PRESS

AMZ – Ljetni kamp u Arheološkom muzeju u Zagrebu (PRESS)

Ljetni kamp u Arheološkom muzeju u Zagrebu

(press priopćenje)

Ljetni kamp održat će se od 17. do 21. srpnja i od 21. do 25. kolovoza, svaki dan od 9 do 16,30h. Na jedan dan svi ćemo biti arheolozi, upoznat ćemo prapovijesne Japode te pisati starim pismima. Ekipa Mozgaonice naučit će nas kako novim i kreativnim igrama uposliti naš mozak, a potom će nas odvesti u jedan skroz drugačiji muzej. Nećemo vam još otkriti o kojem se muzeju radi, neka to bude pravo iznenađenje!

Naravno, sporta i rekreacije nikad dosta, pa vas to očekuje pomalo svaki dan, a posebno na zadnji dan kampa.
Opis programa koji smo osmislili možete pogledati ovdje

Nudimo vam boravak djece u Arheološkom muzeju u Zagrebu s ručkom i dvjema voćnim užinama od 9 do 16,30h. Djeca će imati stručno vodstvo i nadzor.
Cijena cjelotjednog programa je 700,00kn, a za Klub prijatelja AMZ-a, s aktivnim članskim paket Mladi arheolog, cijena je 500,00kn.
Prijave primamo putem mail-a na adresu zbabic@amz.hr. Požurite se prijaviti, broj sudionika je ograničen!

KRATKI OPIS PROGRAMA

  1. DAN – I JA SAM ARHEOLOG

Što je arheologija i čime se bavi? Kako se postaje arheologom? Kako izgleda rad na arheološkom lokalitetu? Želiš li i ti biti arheolog? – ovo je dan kada svi koji žele isprobati arheološki rad, imaju prilike!

  1. DAN – JAPODI

Japodi su bili narod koji je živio na prostoru Like i Gorskog kotara od 10. st. pr. Kr. pa sve do dolaska Rimljana krajem 1. st. pr. Kr. Danas ih upoznajemo kroz njihovu bogatu materijalnu baštinu koju čuvamo u Arheološkom muzeju u Zagrebu. Tko su oni zapravo bili? Kako su živjeli, oblačili se, ukrašavali? Što su sve radili? Znamo da su voljeli nositi nakit od staklene paste, ali i jantara. Kakav je to materijal te zašto je i danas vrlo omiljen u nakitu, doznajmo u drugom danu ljetnog kampa.

  1. DAN – ŠTO U PISMU PIŠE?

Jedno od najvećih dostignuća ljudske civilizacije bilo je pismo. Razvijalo se kroz nekoliko tisuća godina da bi danas izgledalo ovako kako izleda te nam omogućavalo raznovrsnu komunikaciju u cijelom svijetu. Kako je to bilo pri samim počecima razvoja pismenosti? Saznajmo u trećem danu ljetnog kampa kada ćemo naučiti i pisati drevnim pismima.

  1. DAN – MOZGAONICA

Ovog dana u goste nam stiže ekipa Mozgaonice kako bi nas naučili kreativnom razmišljanju i logičnim rješenjima raznih problema. Želite li se zabaviti i istovremeno razviti svoje moždane vijuge? Mozgaonica je pravi fitness centar za dobru formu vašeg mozga! Tko je ekipa mozgaonice, što nam sve pripremaju te u koji nas muzej kasnije vode, otkrijmo zajedno!

  1. DAN – REKREACIJA

Nakon fitnesa za mozak, slijedi fitnes za tijelo! Sport i rekreacija oduvijek imaju svoje posebno mjesto kako danas tako i u prošlosti. Zajedno ćemo otkrivati neke stare i neke nove vrste aktivnosti i sporta te ćemo se na taj način i malo rekreirati!

 

Izvor

AMZ PRESS