[SLO] NMS – Otvorenje izložbe ‘ARHEOMUZIKA’ (osvrt Vendi Jukić Buča)

U nedjelju, 11. lipnja 2017. godine, ispred Narodnog muzeja Slovenije – Prešernova, održano je svečano otvorenje izložbe ‘ARHEOMUZIKA’.

Otvorenje je započeto demonstracijom sviranja na replici keltske vojničke trube karniks iz godine 100. pr. n. e. koju je izveo Patrick Kenny. Prigodne govore održali su ravnateljica NMS-a mag. Barbara Ravnik, autor izložbe dr. Arnd Adje Both i državna sekretarka na Ministarstu za kultutu gospođa Damjana Pečnik, koja je izložbu službeno otvorila. Na kraju smo još jednom čuli zvuk arheoinstrumenata; na replici neandertalske frule iz Divjih Baba zasvirao je Boštjan Gombač, a s replike rimske vojne trube/roga Gaetano Delfini.

Putujuća izložba ostvarena je u okviru dugogodišnjeg sveeuropskog projekta EMAP (The European Music Archaeology Project). U Narodnom muzeju Slovenije postavljena je nakon gostovanja u Ystadu u Švedskoj i Valladolidu u Španjolskoj, a nakon boravka u Ljubljani, predstavit će se u Rimu.

Namjena izložbe je kroz suvremen i interaktivan način predočiti najstarija razdoblja glazbenog stvaranja, od starijeg kamenog doba do rimskog razdoblja i srednjeg vijeka.

Arheo(loška)muzika je izložbom ilustrirana kroz prezentaciju najstarijih artefakata u obliku dokaza za postojanje glazbe i proizvodnju zvuka. Koncipirana je na način da se prati razvoj glazbala unutar pojedine grupe glazbenih instrumenata.  S obzirom na vrijednost i osjetljivost originala, izložene su kvalitetne replike, raspoređene po vitrinama, ali i postavljene slobodno u prostoru i na panoima.

NMS - Izložba 'Arheomuzika'. Foto: VJB.

NMS – Izložba ‘Arheomuzika’. Foto: VJB.

Obuhvaćene su tri izložbene teme/cjeline koje se međusobno isprepliću.

U okviru cjeline Prvi zvukovi čovječanstva prezentirana su znanja o glazbi u razdoblju kamenog doba. Pregledno je prikazan razvoj glazbala u razdoblju paleolitika, mezolitika i neolitika – razdoblja koja obuhvaćaju vremenski period od približno 60000 godina do 2500 godina pr. n. e. Iz tog vremena očuvali su se artefakti izrađeni od kosti, školjaka, zubiju i rogovlja. Instrumenti, koji su izrađeni od ovih materijala, podrazumijevaju, primjerice, frule izrađene od kostiju pričjih krila ili mamutovih kljova, zvečke izrađene od školjaka ili zubiju te strugaljke od rogovlja jelena. Dakako, važno mjesto među izlošcima pripada replici koštane frule iz Divjih Baba (svjetski poznatog slovenskog lokaliteta, o kojemu smo pisali na Portalu, http://www.arheologija.hr/?p=5072), koja se smatra najstarijim instrumentom na svijetu. Iz razdoblja neolitika potječu instrumenti izrađeni od gline – bubnjevi, zvečke i puhački instrumenti (flaute).

U dijelu izložbenog prostora posvećenog cjelini Glazbila skozi čas, prezentirani su razvoj glazbala i glazbeni utjecaji  među pripadnicima različitih kultura, u brončanom i željeznom dobu do kraja antike. Predstavljeni su njihovi odnosi i glazbeno znanje, koje dijele skoro sve europske kulture. Izlošci podrazumijevaju drevne gudačke instrumente, rogove, dvojne frule (…). Izložena su također i srednjovjekovna i suvremena glazbala, koja su porijeklom iz starih glazbenih tradicija. Europski zemljevid piščali prikazuje raznolikost tradicionalnih keramičkih frula, koje se i danas izrađuju na području Europe, a potječu od glazbala starijih od 7000 godina.

Glasba za ljudi – glasba za bogove, cjelina je u okviru koje su prezentirani upotreba glazbala, način na koji se na njima sviralo te značenje koje se pripisuje njihovom zvuku na razini društva. Na slikovan su način prikazana antička glazbena natjecanja i predstave te pogrebni obredi, koji su uključivali izvođenje glazbe. Važnu ulogu glazba je imala i u oblikovanju antičkih mitova i legenda, kao i prilikom izvođenja vjerskih obreda. Istaknuti su nesvakidašnji artefakti pronađeni u Pompejima, koji dokazuju da je glazba bila nezaobilazan dio zvučne slike rimskog mjesta.

Neke izložene instrumente moguće je dirati i isprobati, što je obilježeno oznakom, a označeni su i oni pri kojih to nije moguće. Osim mogućnosti sviranja na za to predviđenim replikama, izloženima  na brojnim mjestima prostora izložne, kao i okupljenima unutar izdvojene prostorije Raziskovalnice namijenjene njihovom istraživanju, moguće je svirati i na digitalnim instrumentima koji vjerno reproduciraju zvuk pojedinog glazbala. Iako prostorom izložbe odzvanjaju različiti zvukovi sa zvučnika i proizvedeni od korištenja testnih instrumenata od strane posjetitelja te se već njihovim slušanjem stječe dojam o ranoj glazbi, preporuča se upotreba audiovodiča, s obzirom da je za svaki pojedini artefakt/instrument snimljen zvuk koji proizvodi kako se niti jedan ne bi propustio.

U izložbenom prostoru nalazi se tamnim zastorima omeđeno područje, Zvočna vrata (Soundgate), s projekcijama na zakrivljenom ekranom u funkciji ‘vremenskog stroja’ – simulacije različnih povijesnih područja i akustike. Osim ove instalacije, posjetitljima su omogućeni interaktivni zasloni s informacijama o samom projektu, kao i mogućnost sviranja instrumenata preko video igre.

Izložba će biti postavljena do 24. 9. 2017. godine.

>Galerija fotografija (autor Vendi Jukić Buča)

U Ljubljani, 20. 6. 2017.

Vendi Jukić Buča

 

[SLO] NMS – Otvorenje izložbe ‘Arheomuzika’ (PRESS)

Prestižna evropska razstava prikazuje najstarejše dokaze za obstoj glasbe in vabi, da odpotujete v čas prvih inštrumentalnih zvokov človeštva, se seznanite z razvojem glasbil, prisluhnete, kako so glasbo ustvarjali že tisočletja pred sedanjostjo, in se tudi sami preizkusite v izvabljanju zvokov iz replik starodavnih glasbil.  

Namen razstave je sodobno in živahno poustvariti najstarejša obdobja glasbenega ustvarjanja vse od starejše kamene dobe do rimskega obdobja in srednjega veka. V tem časovnem okviru ima pomembno vlogo tudi slovenski prostor, ki z neandertalčevim glasbilom iz jame Divje babe odmevno soustvarja zgodbo o najstarejši glasbi v Evropi in na svetu. Obiskovalci bodo glasbo starodavne Evrope lahko raziskovali s številnimi ponazoritvami, animacijami, predvsem pa z visokokakovostnimi replikami in mnogimi glasbenimi posnetki.

Potujoča razstava je rezultat dolgoletnega vseevropskega projekta EMAP (The European Music Archaeology Project) in gostuje v uveljavljenih razstaviščih od Ystada na Švedskem in Valladolida v Španiji do Narodnega muzeja Slovenije, od koder bo odpotovala v Rim.

Odprtje razstave bo v nedeljo, 11. junija 2017, ob 19. uri. Vljudno vabljeni!

***

Na ogled od 12. junija do 24. septembra 2017 v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova

Prestižna evropska razstava prikazuje najstarejše dokaze za obstoj glasbe in vabi, da odpotujete v čas prvih inštrumentalnih zvokov človeštva, se seznanite z razvojem glasbil, prisluhnete, kako so glasbo ustvarjali že tisočletja pred sedanjostjo, in se tudi sami preizkusite v izvabljanju zvokov iz replik starodavnih glasbil.

Namen razstave je sodobno in živahno poustvariti najstarejša obdobja glasbenega ustvarjanja vse od starejše kamene dobe do rimskega obdobja in srednjega veka. V tem časovnem okviru ima pomembno vlogo tudi slovenski prostor, ki z neandertalčevim glasbilom iz jame Divje babe odmevno soustvarja zgodbo o najstarejši glasbi v Evropi in na svetu. Obiskovalci bodo glasbo stare Evrope lahko raziskovali s številnimi ponazoritvami, animacijami, predvsem pa z visokokakovostnimi replikami in mnogimi glasbenimi posnetki.

Potujoča razstava je rezultat dolgoletnega vseevropskega projekta EMAP (The European Music Archaeology Project) in gostuje v uveljavljenih razstaviščih od Ystada na Švedskem in Valladolida v Španiji do Narodnega muzeja Slovenije, od koder bo odpotovala v Rim.

Replika keltskega vojnega trobila karniks iz leta 100 pr. n. št., foto David John Lake.
Razstava obsega tri razstavne teme, ki pa ne sledijo posameznim strokovnim pristopom k raziskovanju glasbe (npr. razporeditev glede na glasbene zvrsti, obdobja, vrste glasbil, uporabo), temveč se ti med seboj prepletajo. Tako razstava odseva raznovrstno naravo muzikološko-arheoloških raziskav: od odkritja do izdelave glasbila in eksperimentalnega igranja nanj pa vse do oblikovanja zvoka in raziskav zvočne krajine. Najprej se obiskovalci seznanijo s tem, kar danes vemo o glasbi v kameni dobi – Prvi zvoki človeštva. Druga tema, Glasbila skozi čas, prikazuje razvoj glasbil in glasbene stike v bronasti in železni dobi. Ob tretji temi, Glasba za ljudi – glasba za bogove, izvemo, kako so glasbila uporabljali in kakšen pomen pripisujemo njihovim zvokom.
Neandertalčeva piščal – piščal iz jame Divje babe, stara 60.000 let, hrani Narodni muzej Slovenije, foto Tomaž Lauko.
Razstava je zasnovana interaktivno. Zaradi svoje krhkosti, občutljivosti in dragocenosti na ogled niso postavljeni originalni predmeti, pač pa visokokakovostne replike glasbil in na nekatere izmed njih lahko obiskovalci tudi zaigrajo. Še več zanimivosti lahko najdejo na multimedijskih postajah, ki omogočajo raziskovanje stare glasbe z avdio-video aplikacijami in obogateno resničnostjo. V multimedijskih prostorih pa lahko odpotujejo v preteklost s pomočjo “časovnega stroja” – simulacije različnih zgodovinskih okolij in akustike (Zvočna vrata) ter iščejo, odkrivajo, izdelujejo in igrajo na glasbila (Exploratorium).
Otroci vseh starosti lahko razstavo odkrivajo tudi s pomočjo čarobnega glasbila – v knjižici Aki in čarobna brnivka, ki spremlja razstavo, bodo izvedeli vse o njem, lahko pa si ga bodo izdelali tudi sami.
***

Ljubljana, 9. 6. 2017.

V Ljubljano prihaja prestižna evropska razstava, ki prikazuje najstarejše dokaze za obstoj glasbe. Odpotujmo v čas prvih inštrumentalnih zvokov človeštva, seznanimo se z razvojem glasbil, prisluhnimo, kako so glasbo ustvarjali že tisočletja pred sedanjostjo, in se tudi sami preizkusimo v izvabljanju zvokov iz replik starodavnih glasbil.

Namen razstave je sodobno in živahno poustvariti najstarejša obdobja glasbenega ustvarjanja vse od starejše kamene dobe do rimskega obdobja in srednjega veka. Obiskovalci bodo glasbo starodavne Evrope lahko raziskovali s številnimi ponazoritvami, animacijami, predvsem pa zvisokokakovostnimi replikami in mnogimi glasbenimi posnetki.

Na današnji novinarski konferenci je avtor razstave dr. Arnd Adje Both (Nemški arheološki inštitut) posebej izpostavil to izjemno multimedijsko zasnovo razstave. »Vsebine smo tako približali vsem obiskovalcem, zlasti družinam, otrokom in ‘velikim otrokom’. Izkušnja s prejšnjih razstavišč pravi, da se obiskovalci vračajo, raziskujejo in vsakič znova odkrivajo nove in nove stvari.«

Dr. Peter Turk (Narodni muzej Slovenije) pa je poudaril, da ima v obravnavanem časovnem okviru slovenski prostor pomembno vlogo, saj z neandertalčevim glasbilom iz jame Divje babeodmevno soustvarja zgodbo o najstarejši glasbi v Evropi in na svetu.

Na novinarski konferenci je Janoš Kern, direktor Imaga Sloveniae – Podoba Slovenije, partnerske ustanove pri projektu, predstavil bogat program poletnih festivalov v Ljubljani in drugje po Sloveniji.

Izvor
NMS PRESS