AMZ – Predavanje Filipa Frankovića ‘Trojanski rat – Homerov mit i povijesna istina kasnog brončanog doba’

Arheološki muzej u Zagrebu Vas poziva na predavanje Filipa Frankovića

Trojanski rat – Homerov mit i povijesna istina kasnog brončanog doba

u utorak, 28. ožujka 2017. u 19 sati
u prostorijama Arheološkog muizeja
ULAZ SLOBODAN

Homerova djela Ilijada i Odiseja ostavila su neizbrisiv trag u kontekstu zapadne civilizacije. Od samih početaka arheologije kao znanstvene discipline, brojni istraživači posvetili su život pronalaženju dokaza za povijesnu utemeljenost Trojanskog rata. Iako njihovi napori nikada nisu uspjeli jasno potvrditi taj događaj, brojna istraživanja u drugoj polovici 19. i prvoj polovici 20. stoljeća otkrila su do tada zaboravljenu civilizaciju brončanog doba Grčke. Tijekom godina Homerovi epovi značajno su utjecali na percepciju arheološke građe kasnog brončanog doba Egeide. Ovo predavanje nastoji pojasniti odnos Homerovih epova i kasnog brončanog doba Egeide iz drugačije perspektive, istražujući povijesna zbivanja kasnog brončanog doba koja su mogla poslužiti kao inspiracija za stvaranje mita o Trojanskom ratu.

Predavanje drži Filip Franković, zaposlenik Arheološkog muzeja u Zagrebu i doktorski student Sveučilišta u Heidelbergu. Specijalizirao se za kasno brončano doba Egeide, a glavni istraživački interes su mu ikonografija te kontakti Egeide i Male Azije. Stalni je član istraživačkog tima te nadzornik sonde na kasnobrončanodobnom lokalitetu Knossos na Kreti.

Izvor

AMZ PRESS

[SLO] MGML – Arheologija od blizu – Izkušnje arheologa s terenov v Ljubljani od leta 1988 do danes [PRESS]

Kako ravnati, če ne najdeš prazgodovinskih grobov na mestu, kjer jih pričakuješ, v zemlji pa odkriješ posodo z viteškim grbom, kamor je bilo pred stoletji morebiti shranjeno srce plemenitega konjenika? Koga iz svoje ekipe raziskovalcev arheologov določiti, da sestavi otroški skelet? Kaj narediti, ko je v terenskem šotoru –15 ali +35 °C in neznosen smrad? Kako prepričati gradbince, da z nadaljevanjem del počakajo še en teden oziroma da namesto gradbenih odrov postavijo podzemne odre za nadaljnje arheološke raziskave pod zemljo? Odgovorom prisluhnite na ciklusu torkovih predavanj muzejskega arheologa Martina Horvata.
Ljubljanski grad, Kongresni in Vodnikov trg, Njegoševa in Slovenska cesta, Stritarjeva, Mačkova in Krojaška ulica – to so le nekatera ljubljanska prizorišča, ki pod površjem hranijo materialne dokaze preteklosti. Pričajo o mnogoterih srečanjih, zgodovinskih in vsakdanjih dogodkih ter izkušnjah ljudi, ki so tu živeli od prazgodovine do danes. Ko ta prizorišča raziskujemo z arheološko metodo, v njih odkrijemo številna pričakovana in tudi nepričakovana spoznanja ter pričevanja preteklosti. Vas zanima osebna zgodba arheologa, ki je v zadnjih 30 letih vodil ali sodeloval na več pomembnejših arheoloških raziskavah v Ljubljani? Potem vas vabimo na ciklus petih predavanj, kjer bo o rezultatih arheoloških raziskav Ljubljane, ki spreminjajo zgodovinske zapise v šolskih učbenikih, pa tudi o svojih osebnih izkušnjah, pridobljenih ob delu na terenu, spregovoril arheolog Martin Horvat.

14. marec 2017 ob 18.00: Ljubljanski grad, 1988–2007

21. marec 2017 ob 18.00: Kongresni trg, 2009–2011

28. marec 2017 ob 18.00: Stritarjeva, Mačkova in Krojaška ulica

4. april 2017 ob 18.00: Njegoševa cesta in Vodnikov trg (ljubljanska tržnica)

11. april 2017 ob 18.00: Slovenska cesta

Brezplačna predavanja potekajo v Mestnem muzeju Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana, ob torkih ob 18.00.

Martin Horvat je v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane zaposlen kot arheolog, kustos za srednji vek ter vodja dokumentacijske službe. Poleg kustodiatskega dela in razvijanja podatkovnih zbirk za avtomatizacijo muzejskih procesov že vrsto let vodi različne arheološke projekte ali sodeluje pri njih, najraje ima prav terenske raziskave. Leta 1987 je prevzel zahtevne arheološke raziskave na Ljubljanskem gradu, s posebnimi izzivi pa se je soočil tudi med izkopavanji pri prenovi matične stavbe Mestnega muzeja Ljubljana, Turjaške palače, kjer je rezultate raziskav vključil v stalno muzejsko postavitev.

Fotogafije: M Laukić, D Badovinac, M Paternoster, A Peunik, dokumentacija MGML.

Izvor
MGML PRESS