NMSL – 1 vstopnica za 11 muzejev in galerij (PRESS)

1 vstopnica za 11 muzejev in galerij
Skupna poletna akcija muzejev in galerij v Ljubljani

Zdaj je čas za svetovne znamenitosti doma! Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej so iz svojih zbirk izpostavili po enega glavnega protagonista svetovnega slovesa. Letošnje poletje si jih vse lahko ogledate za enotno, cenovno dostopno ceno 8,00 evrov za individualno ter 16,00 evrov za družinsko vstopnico. Akcija velja od 1. julija do 30. avgusta.

»V Ljubljani imamo na ogled številne svetovne znamenitosti. Jih poznate? Oglejte si dragocene eksponate, ne da bi potovali v tujino. Muzeji in galerije v Ljubljani smo stopili skupaj in na široko odprli svoja vrata. Z eno samo vstopnico lahko do 30. avgusta 2020 vstopite v kar 11 muzejev in galerij na 13 lokacijah. Vabimo vas, da nas obiščete!«, so združeni zapisali v promocijsko zloženko.

Opogumljeni od dobrega obiska na letošnjo poletno muzejsko noč in v želji, da bi letošnje poletje bilo posebno tudi po večjem obisku domačih turistov, so se muzeji povezali in odločili za to edinstveno skupno akcijo, ki je pri nas v tako številčni udeležbi še nismo imeli.

Z idejo o sodelovanju med ustanovami in njihovi dostopnosti ter sporočilom o svetovnih znamenitostih, ki so na ogled v okviru akcije, želijo obiskovalcem ponuditi bogato muzejsko in galerijsko izkušnjo ter obenem prispevati k večji kulturni ponudbi.

In kateri so presežki premične dediščine, ki jo v muzejih in galerijah naše prestolnice letošnje poletje ne smete zamuditi? Neandertalčeva piščal, koliščarsko kolo, figurine Kitajcev, obredna pipa miru, Škofjeloški pasijon, slovenski impresionisti, Zoran Mušič, stara učilnica, Stojan Batič, šifrirni stroj Enigma, Marina Abramović in Kiosk K67.

MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER
Ikoni: kipar Stojan Batič in ljubljanski grafični bienale
V petdesetih letih je slovenska likovna scena doživljala nesluten razvoj. Pojavile so se nove, močne osebnosti, kot je kipar Stojan Batič, medtem ko so prireditve, kot je mednarodni grafični bienale, Ljubljani dale kozmopolitski značaj.

MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
5200 let pred tvojimi očmi! Najstarejše leseno kolo z osjo na svetu
Kolo preseneča z natančno in domišljeno izdelavo. Spreten koliščar je upošteval krčenja in raztezanja lesa ter logiko pritrjevanja in spajanja. Tehnološka dovršenost in starost to najdbo z Ljubljanskega barja uvrščata v vrh svetovne kulturne dediščine.

MG+MSUM, MODERNA GALERIJA
Zoran Mušič, Nismo poslednji
Zoran Mušič je eden mednarodno najbolj poznanih umetnikov 20. stoletja. Slikarski cikel Nismo poslednji temelji na umetnikovi izkušnji koncentracijskega taborišča, njegovo sporočilo pa je, da se taka izkušnja nikoli več ne sme ponoviti.

MG+MSUM, MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI METELKOVA
Marina Abramović, Ritem 0, performans, 1974
Marina Abramović po vsem svetu slovi kot »prva dama performansa«. Ritem 0 je eden od najbolj radikalnih performansov, pri katerem je bilo ogroženo tudi njeno življenje. Umetnica ga je podarila Moderni galeriji za mednarodno zbirko Arteast 2000+.

MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
Enigma: uganka druge svetovne vojne
Enigma je šifrirni stroj, ki so ga uporabljale nemške oborožene sile. Med drugo svetovno vojno so kodo dešifrirali zavezniki, kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu koncu vojne. MNZS Enigma I je standardna trikolutna izvedba.

MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE
Saša J. Mächtig, Kiosk K67, modularni arhitekturni sistem, 1967
S plastično lupino je kiosk postal značilen ulični poudarek, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja zaznamoval številna urbana središča nekdanje Jugoslavije, Evrope in širše.

NARODNA GALERIJA
Enkratna zbirka slovenskega impresionizma
Rojstvo in razvoj enkratnega evropskega modernizma sta predstavljena skozi 100 ambicioznih umetnin, ki so jih navdihnili München, Dunaj, Pariz in zlasti slovenska krajina in značaj. Grohar, Jakopič, Jama, Sternen in drugi mojstri.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE
Neandertalčeva piščal, najstarejše glasbilo na svetu
Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letna neandertalčeva piščal iz Divjih bab sodi med najpomembnejše mejnike v razvoju človeštva, saj dokazuje, da so bili neandertalci inovativni in čuteči ljudje, zmožni umetniškega izražanja.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE – METELKOVA
Figurine Kitajcev v vrhu evropskega oblikovanja porcelana
Figurine Kitajcev je okrog leta 1763 izdelal slavni münchenski oblikovalec porcelana Franz Anton Bustelli. Del sicer izgubljenega namiznega okrasa pomeni enega od vrhuncev Bustellijevega dela in hkrati evropskega oblikovanja porcelana.

PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Leonora – največji eksponat Prirodoslovnega muzeja Slovenije
Najdba več kot 13 metrov dolgega trupla mlade samice brazdastega kita leta 2003 v slovenskem morju je bila izjemna, prav tako kot tudi postopek, s katerim so strokovnjaki iz razpadajočega trupla pridobili njeno popolno okostje.

SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Baragova zbirka in obredna pipa miru iz 19. stoletja
Po zaslugi misijonarja Friderika Barage dobimo prvo neevropsko muzejsko zbirko že leta 1837. Predmeti so z območja Velikih jezer v Severni Ameriki. Najbolj izstopa obredna pipa, ki sodi med redko ohranjene primerke na svetu.

SLOVENSKI GLEDALIŠKI INŠTITUT – GLEDALIŠKI MUZEJ
V pričakovanju Škofjeloškega pasijona 2021
Škofjeloški pasijon, pomnik slovenskega gledališča, ki sodi med najstarejše še zmeraj uprizarjane procesijske igre v Evropi in dediščino človeštva. Spoznajte gledališki in zgodovinski kontekst pasijona, ki bo ob 300-letnici ponovno zaživel v 2021.

SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ
V stari učilnici šiba poje!
V ambientalni postavitvi učilnice iz druge polovice 19. stoletja je mogoče preizkusiti stare pripomočke, kot sta pero v peresniku in skrilasta tablica. Posebnost stare učilnice so kazni, ki jih danes (na srečo) vidimo le še v muzejih.

Dodatne informacije:

Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Urša Karer, ursa.karer@mgml.si, 041 844 030

Mednarodni grafični likovni center, Pod turnom 3, Lili Šturm, , lili.sturm@mglc-lj.si, 01 2413 818

Moderna galerija, Windischerjeva ulica 2, Mateja Dimnik, mateja.dimnik@mg-lj.si, 041 669 599

Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, Urška Purg, urska.purg@muzej-nz.si, 051 353 904

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Rusjanov trg 7, Maša Špiler, masa.spiler@mao.si, 040 691 633

Narodna galerija, Puharjeva ulica 9, Živa Rogelj, ziva_rogelj@ng-slo.si, 01 24 15 416 in 24 15 400

Narodni muzej Slovenije, Prešernova cesta 20, Tinka Herček Selič, tinka.selic@nms.si, 041 751 270

Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, dr. Staša Tome, stome@pms-lj.si, 01 241 09 48

Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, Maja Kostric Grubišić, maja.kostric@etno-muzej.si, etnomuz@etno-muzej.si, 040 187 920 in 01 30 08 780

Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17, Mihael Čepeljnik, mihael.cepeljnik@slogi.si, 01 241 58 12

Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, Ksenija Guzej, solski.muzej@guest.arnes.si, 031 299 676

Info:
NMSL PRESS

Gorenjski muzej – Izredno obvestilo (PRESS)

IZREDNO OBVESTILO

Glede na povečano nevarnost okužb, širjenje korona virusa v Sloveniji in s tem razglašene epidemije je vodstvo Gorenjskega muzeja v skladu z

vladnimi ukrepi in priporočili pristojnih služb sprejelo odločitev, da bo
muzej od 14. 3. 2020 pa do preklica ZAPRT za vse obiskovalce.
Do nadaljnjega odpadejo tudi vse predvidene aktivnosti in dogodki muzeja.

Za več informacij smo na voljo na info@gorenjski-muzej.si
in na telefonski številki 04 201 39 50.

Do naslednjega snidenja v Gorenjskem muzeju vas lepo pozdravljamo in ostanimo zdravi!

HVALA ZA RAZUMEVANJE!

IZREDNO OBVESTILO

Info:
Gorenjski muzej PRESS

(SLO) GMK – 7. Valičev arheološki dan (PRESS)

7. Valičev arheološki dan

Vljudno vabljeni na 7. VALIČEV ARHEOLOŠKI DAN v spomin začetnikoma slovenske povojne arheologije, raziskovalcema in učiteljema

prof.dr. Josipu Korošcu in dr. Paoli Korošec

v ponedeljek, 4. decembra 2017, od 10. do 17. ure.

Program:

10 -10.20  Verena Perko: UVOD: Prva generacija

10.20 – 10. 40 Josip Korošec: Nekaj misli o arheoloških izkopavanjih staroslovanskega grobišča na ptujskem Gradu

10.40 – 11.00 Mojca Vomer Gojkovič: Zgodnji srednji vek Spodnjega Podravja

11.40 – 12.00 Andrej Magdič, Ostroge v zgodnjesrednjeveških grobovih kot oznaka družbene elite

12.00 Odmor s kavo

12.30 – 13.00 Slavko Ciglenečki: Kranj in nova spoznanja v arheologiji preseljevanja ljudstev

13.00 – 13.30 Andrej Pleterski:  Kranj v staroslovanski arheologiji, stara in nova spoznanja

13.30 – 13.50 Jernej Rihter: Dolgoletna izkopavanja ob kranjski Župni cerkvi in urejanje arheoloških podatkov

13.50 – 14.15 Milan Sagadin: Odmevi karolinške in otonske umetnosti v zgodnjesrednjeveškem nakitu v Sloveniji

14.15 Odmor z arheološko malico

15.00 – 15.20 Majda Pungerčar: Zbirka Marjana Marinca in dr. Karla Slanca. Dve izgubljeni zbirki za slovensko kulturno dediščino na Dolenjskem

15.20 – 15.40 Jože Romšak, Slavko Hočevar: Opazovanja in pripoved amaterskega zgodovinarja in zbiratelja

15.40 – 16.00 Janez J. Švajncer: Nacionalni pomen Vojnega muzeja Logatec z vidika slovenske zgodovinske dediščine

Zaključek s predbožičnim srečanjem.

 

Link: http://www.gorenjski-muzej.si/7-valicev-arheoloski-dan/?lang=en

Izvor

GMK PRESS

[SLO] MTG – Otvorenje drugog dijela stalne izložbe ‘Izbrane podobe Bohinja’ [PRESS]

Gorenjski muzej  vljudno vabi na odprtje drugega dela nove stalne razstave ‘Izbrane podobe Bohinja’ v petek, 21. oktobra 2016, ob 18. uri v Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici.

Za dodatne informacije: mag Marjana Žibert, 041 980 391 ali dr. Jože Dežman, 041 512 704

Bohinjci so se nekdaj preživljali s poljedelstvom, z živinorejo, s kopanjem železove rude, z oglarstvom in z lesnimi obrtmi, med katerimi so najbolj zasloveli fajfarji z Gorjuš. V srednjem veku je v Zgornji dolini veliko posesti pripadalo kosezom, svobodnim plemičem. Pred 200 leti je bilo v 24 bohinjskih naseljih okrog 650 hiš, od tega 560 kmetij. Sicer pa je življenje teklo v okviru župnij Srednja vas, Bistrica in Koprivnik. Železnica s predorom na Primorsko je leta 1906 Bohinj odprla svetu.

Jan Strgar je prodajal čebele v daljne kraje. Začelo se je obdobje turizma, penzionov in hotelov, reklamirali so se z razglednicami. Pomembni so postali planinstvo in zimski športi, tudi slikarstvo in politika.

Izvor

MTG PRESS