(SLO) MGML – Presenečenja z Gosposvetske ceste (PRES)

Na Gosposvetski cesti je bilo med zadnjimi arheološkimi raziskavami opravljenega približno 1360 ur terenskega dela. Vodenih ogledov je bilo 66, po najdišču pa smo vsega skupaj popeljali okoli 1150 obiskovalcev.

Pogled na del grobišča, ki je ležal znotraj cerkvenega kompleksa in kjer so pokopavali najbogatejše pripadnike zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni.

Pogled na del grobišča, ki je ležal znotraj cerkvenega kompleksa in kjer so pokopavali najbogatejše pripadnike zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni. © Matija Lukić
Objavljeno: 12. 7. 2018
Link: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/novice/430/presenecenja-z-gosposvetske-ceste/
Izvor
MGML PRESS

(SLO) NMS – VRNITEV BRONASTEGA BODALA Z IGA NARODNEMU MUZEJU SLOVENIJE (PRESS)

NOVINARSKA KONFERENCA OB VRNITVI BRONASTEGA BODALA Z IGA NARODNEMU MUZEJU SLOVENIJE

Potek vrnitve muzejskega eksponata in njegov pomen v slovenski kulturni dediščini bodo predstavili:

  • Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo,
  • David Brozina, generalni direktor za zadeve EU na Ministrstvu za zunanje zadeve,
  • Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi,  
  • Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, in
  • Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije.

 

Sreda, 11. julij 2018

Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana

 

BRONASTO BODALO Z IGA PO VEČ KOT TREH DESETLETJIH VRNJENO V NARODNI MUZEJ SLOVENIJE

Bronasto bodalo z Iga, staro približno 3600 let, sodi med najdragocenejše primerke bronastodobnega orožja. Gre za unikatno umetniško delo, ki je zaradi odlične ohranjenosti in unikatnega okrasja izjemnega pomena. Prikazuje mojstrsko obrtno znanje livarjev na območju današnje Slovenije v 2. tisočletju pr. n. št. Namenjeno je bilo izkazovanju statusa in prestiža dostojanstvenikov, ne pa običajni bojni opremi bronastodobnega bojevnika.

Septembra leta 1985 je bilo v razstavnih zbirkah Narodnega muzeja Slovenije vlomljeno v dve vitrini, iz katerih je izginilo 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja (40 iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije in 5 iz Pokrajinskega muzeja Maribor), med njimi tudi bronasto bodalo z Iga. Policijska preiskava je potekala v smeri odkritja ukradenih predmetov, zaradi česar je bil podan razpis iskanja predmetov. Pozivi v časopisih in ponudba nagrade za kakršne koli informacije pa žal niso pripeljale na nobeno sled. Na podlagi policijskega razpisa iskanja so bili ukradeni predmeti naknadno vnešeni v Interpolovo bazo ukradenih umetnin in na podlagi te objave je bilo leta 2015 bodalo prepoznano na dražbi. Vrnitev pomembnega muzejskega eksponata je v sodelovanju z Interpolom in Registrom ukradenih umetnin (The Art Loss Register) sprva vodila Policija RS, ker pa je zastaralni rok za pregon kaznivega dejanja Sloveniji zastaral, je vrnitev prevzelo Ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo Veleposlaništva RS v Londonu. 5. julija 2018 se je bodalo vrnilo v Slovenijo, 6. julija pa ga je prevzel Narodni muzej Slovenije. Vrnitev bodala je rezultat odličnega skupnega dela vseh sodelujočih ustanov (Narodnega muzeja Slovenije, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za zunanje zadeve in Veleposlaništva RS v Londonu ter Policije RS).

Podrobna muzejska dokumentacija je bila ključna pri preiskavi, saj je bilo treba dokazati, da je najdeno bodalo v resnici pogrešan muzejski eksponat, ki je iz Narodnega muzeja Slovenije izginil leta 1985. Obsežno dokazno gradivo je vsebovalo podatke iz muzejske inventarne knjige, natančne opise in risbe iz prvih objav, predvsem pa vrsto fotografij bodala, ki je bilo natančno dokumentirano. Ena od pomembnejših dokaznih fotografij bodala je tudi tista, ki prikazuje luknjici, nastali pri jemanju vzorcev brona v 60-ih letih. Luknjici sta na predmetu še vedno vidni.

Na podlagi osvežene dokumentacije je Interpol leta 2015 na eni izmed dražb v Veliki Britaniji izsledil bronasto bodalo z Iga, ki je bilo na prodaj kot del zbirke pokojnega britanskega zbiralca. Slednji je bodalo kupil leta 2005 na neki dražbi v New Yorku. Pri obeh prodajah so bili v katalogu ob bodalu navedeni lažni podatki, namreč, da izvira iz zbirke vojvodinje Mecklenburg, ki naj bi ga okoli leta 1900 podarila neki nemški plemiški družini. Vojvodinja je na začetku 20. stoletja izkopavala na mnogih slovenskih arheoloških najdiščih, bogato gradivo z njenih izkopavanj pa je zdaj razpršeno po svetu. Pripisovanje predmetov njeni zbirki je sicer primerna krinka za razpečevalce gradiva, ki izhaja iz sumljivih okoliščin. Toda bronasto bodalo z Iga ne izhaja iz zbirke vojvodinje Mecklenburške, saj je bilo odkrito že tri desetletja pred njenimi raziskavami, in sicer leta 1876 med izkopavanji na drugem Dežmanovem kolišču pri Igu na Ljubljanskem barju. Odtlej je bilo del zbirk in stalne razstave tedanjega Deželnega muzeja za Kranjsko.

O BRONASTEM BODALU Z IGA

Bronasto bodalo izhaja iz drugega kolišča pri Igu, ki ga je tedanji kustos Deželnega muzeja za Kranjsko Dragotin Dežman raziskoval v letih 1876 in 1877. Najdbe iz tega kolišča datiramo v sredino 3. tisočletja pr. n. št., medtem ko je bodalo (skupaj z nekaj drugimi najdbami) za slabo tisočletje mlajše. Glede na primerjave za tovrstna bronasta bodala s polkrožno ročajno ploščo ga datiramo v 17. (ali 16.) stoletje pr. n. št.

Izdelavo bronastega bodala z Iga uokvirjamo v čas in v livarsko-obrtniški krog, v katerem so predmeti, predvsem orožje (bodala in meči) izdelani kot unikatna umetniška dela. Tak je pri bodalu z Iga predvsem okras, ki ga sicer zaradi posameznih značilnih elementov (vrezi na polkrožni ročajni plošči, viseči šrafirani trikotniki pod njo) uvrščamo v značilne oblike zaključka zgodnje bronaste dobe, tj. 17. stoletja pr. n. št. Kot celota je bodalo tako zaradi odlične ohranjenosti kot zaradi kombinacije klasičnega in redko nastopajočega okrasja (polkrožne girlande) izjemno. Je torej unikatno umetniško delo, primerljivo z nekaterimi sočasnimi in nekoliko mlajšimi meči iz Ljubljanice, Lavrice in Jabelj (17.-15. st. pr. n. št.), iz časa torej, ko so meči izjemni obrtniški in umetniški izdelki, namenjeni izkazovanju statusa in prestiža dostojanstvenikov, ne pa običajni bojni opremi vojaka.

Bronasto bodalo z Iga je torej eden redkih predmetov, ki v času prve polovice 2. tisočletja pr. n. št. izkazuje visoko obrtno veščino tukajšnjih livarjev. Ta čas sicer v Sloveniji slabo poznamo. Naselbinski ostanki tega obdobja so namreč skoraj izključno majhne nižinske neutrjene vasi s preprostimi lesenimi hišami, grajenimi na stojke, ki ne odražajo civilizacijskih presežkov, na kakršne lahko naletimo v bolj oddaljenih pokrajinah (gosto poseljene »tell« naselbine v severnem Karpatskem prostoru, utrjena gradišča vzdolž Jadranske obale, zgodnja mikenska kultura v Egejskem prostoru). Ob odsotnosti presežnih naselbinskih pojavov na ozemlju Slovenije v tem času so prav omenjeni obrtniško izjemni livarski izdelki v bronu odlični pokazatelji tukajšnje ustvarjalnosti izpred 3500 in več let.

Foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije

UKRADENI PREDMETI, KI SO ŠE VEDNO POGREŠANI

Izmed 45 predmetov (40 iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije in 5 iz Pokrajinskega muzeja Maribor), ki so bili leta 1985 odtujeni iz razstavnih zbirk današnjega Narodnega muzeja Slovenije, je preiskovalcem uspelo izslediti le bronasto bodalo z Iga, preostalih 44 dragocenih predmetov, pomembnih za razumevanje naše prazgodovine, pa je še vedno neodkritih.

Med njimi so tudi

Depojska najdba iz Tomišlja. Tri bronaste sekire, ukradene leta 1985.
Foto: J. Kotar, 1905, Arhiv Narodnega muzeja Slovenije

Trije bronasti meči (z Lavrice, iz Avberja in Vnanjih Goric), ukradeni leta 1985.

Fotograf neznan, verjetno iz leta 1905, Arhiv Narodnega muzeja Slovenije

 

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 11. julij 2018

UKRADENO BRONASTO BODALO Z IGA PO TREH DESETLETJIH PONOVNO V NARODNEM MUZEJU SLOVENIJE

Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zunanje zadeve, Policija RS in Narodni muzej Slovenije so ob vrnitvi enega izmed najdragocenejših primerkov bronastodobnega orožja – bronastega bodala z Iga – na današnji skupni novinarski konferenci predstavili potek vrnitve dolgo pogrešanega muzejskega eksponata v Narodni muzej Slovenije in njegov pomen za slovensko kulturno dediščino.

Septembra leta 1985 je bilo vlomljeno v dve vitrini razstavnih zbirk Narodnega muzeja Slovenije, iz katerih je izginilo 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja, med njimi tudi bronasto bodalo z Iga. Vrnitev predmeta je v sodelovanju z Interpolom in Registrom ukradenih umetnin (The Art Loss Register) sprva vodila Policija RS, ker pa je rok za pregon kaznivega dejanja v Sloveniji zastaral, je postopek prevzelo Ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo Veleposlaništva RS v Londonu. 5. julija 2018 se je bodalo vrnilo v Slovenijo, 6. julija pa ga je prevzel Narodni muzej Slovenije.

Direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik je uvodoma izrazila veselje ob vrnitvi tega izjemnega predmeta in poudarila prizadevanja muzejskih sodelavcev, da bi bilo bronasto bodalo z Iga lahko kmalu ponovno na ogled. »Bodalo se je v muzej vrnilo ravno v času, ko intenzivno pripravljamo novo stalno razstavo o prazgodovinskem obdobju na naših tleh, ki bo na ogled prihodnje leto. Razburljivo zgodbo o njem pa želimo obiskovalcem približati že sedaj, zato bomo ta posebni predmet in njegovo razgibano pot domov kmalu predstavili tudi na manjši razstavi.«

V nadaljevanju novinarske konference je dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, podrobneje predstavil predmet in njegovo pristnost. Poudaril je, da je bronasto bodalo, staro približno 3600 let, unikatno umetniško delo, ki je zaradi odlične ohranjenosti in enkratnega okrasja izjemnega pomena. Namenjeno je bilo izkazovanju statusa in prestiža dostojanstvenikov, ne pa običajni bojni opremi bronastodobnega bojevnika. »Bronasto bodalo z Iga je eden redkih predmetov, ki prikazuje mojstrsko obrtno znanje livarjev na območju današnje Slovenije v 2. tisočletju pr. n. št. Ta čas sicer v Sloveniji slabo poznamo. Naselbinski ostanki tega obdobja so namreč skoraj izključno majhne nižinske neutrjene vasi s preprostimi lesenimi hišami, ki ne odražajo posebnih civilizacijskih presežkov. Prav zato so takšni izjemni obrtniško livarski izdelki v bronu, kot je bodalo z Iga, odlični pokazatelji tukajšnje ustvarjalnosti izpred 3500 in več let.«

 

Mag. Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi je povedala, da je bila policija septembra 1985 obveščena o vlomu v vitrine v Narodnem muzeju Slovenije, pri čemer je bilo ukradeno večje število arheoloških predmetov, ki so imeli status kulturne dediščine, med katerimi je bilo tudi zadevno bodalo. V fazi preiskave je bilo za vse ukradene predmete razpisano iskanje, v nadaljevanju pa so bili vsi predmeti vpisani tudi v bazo ukradenih umetnin Interpola. »Preko Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje je sledilo večkratno obnavljanje razpisa iskanja za vse ukradene predmete. Vedno je namreč v interesu preiskave, da se predmet dediščine vrne na svoje izvorno mesto, tudi če od storitve dejanja preteče več let ali celo desetletij,« je povedala. V oktobru 2015 pa je slovensko policijo o prodaji bodala na dražbi v Londonu obvestil Interpol Manchester, ki je v sodelovanju z zasebnim londonskim podjetjem Register izgubljenih umetnin (Art Loss Register) prepoznal bodalo kot ukradeno, saj je bilo še vedno objavljeno v interpolovi bazi ukradenih umetnin. Bodalo je bilo umaknjeno iz prodaje, slovenska policija pa je bila zaprošena, da potrdi oziroma identificira sporen predmet kot predmet ukraden iz Narodnega muzeja Slovenije. Na podlagi strokovnega mnenja Narodnega muzeja Slovenije je bilo Interpolu Manchester sporočeno, da gre dejansko za bodalo ukradeno v Sloveniji leta 1985. Ker pa je rok za kazenski pregon kaznivega dejanja zastaral, policija ni imela več pristojnosti pri postopku vračanja bodala. Zato je bila Ministrstvu za kulturo dana pobuda, da v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve pričnejo postopek vračanja bodala po diplomatski poti.

Mag. David Brozina, generalni direktor za zadeve EU na Ministrstvu za zunanje zadeve, je pojasnil, kako je potekal postopek identifikacije in vrnitve bodala z Iga v Slovenijo. »Ministrstvo za zunanje zadeve se je v postopek vračanja muzejskega eksponata po diplomatski poti vključilo maja 2018. Ključno vlogo v postopku je imelo Veleposlaništvo RS v Londonu, ki se je učinkovito povezalo s tamkajšnjim podjetjem Register izgubljenih umetnin. Gre za največji register izgubljenih in ukradenih umetnin v svetovnem merilu, ki se ukvarja z iskanjem in vračilom ukradenih umetnin in preko katerega je bila opravljena identifikacija ukradenega predmeta. Potrebno je bilo dokazati, da dejansko gre za predmet, ki je bil leta 1985 ukraden iz Narodnega muzeja Slovenije. Veleposlaništvo je Registru izgubljenih umetnin posredovalo identifikacijsko dokumentacijo, prejeto s strani Narodnega muzeja Slovenije. Galerija, v kateri se je nahajal ukraden muzejski eksponat, je bodalo 7. junija 2018 predala predstavnikom Registra izgubljenih umetnin. Nato je bilo pridobljeno še končno soglasje britanskega Interpola v Manchestru za vrnitev bodala v Slovenijo. Direktor Registra izgubljenih umetnin James Ratcliffe je 8. junija 2018 bodalo osebno predal Veleposlaništvu RS v Londonu. Ker bodala ni bilo mogoče dostaviti v Slovenijo kot diplomatsko pošto v kabinski prtljagi na letalu, je bilo v Slovenijo pripeljano po kopnem, z vlakom in kombijem, s pomočjo uslužbencev Ministrstva za zunanje zadeve. 5. julija 2018 je bilo bodalo dostavljeno v Ministrstvo za zunanje zadeve, 6. julija pa ga je Ministrstvo predalo Narodnemu muzeju Slovenije.« Generalni direktor mag. Brozina je v imenu Ministrstva za zunanje zadeve izrazil zadovoljstvo in zahvalo vsem institucijam, ki so sodelovale pri uspešni vrnitvi bodala z Iga v Slovenijo.

Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, je povedala, da je vrnitev bodala rezultat izjemno dobrega sodelovanja vseh sodelujočih ustanov (Narodnega muzeja Slovenije, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za zunanje zadeve in Veleposlaništva RS v Londonu ter Policije RS). »Kot država smo pokazali, da znamo stopiti skupaj za skupni cilj,« je poudarila in izrazila zadovoljstvo, ker se je bodalo vrnilo prav letos, ko obeležujemo Evropsko leto kulturne dediščine, ki nas opozarja in hkrati spodbuja, da prepoznamo in razkrijemo pozitivno in povezovalno moč skupne kulturne dediščine. Pojasnila je, da sta mednarodna skupnost in Evropska unija s konvencijami in predpisi opredelili nelegalno trgovino in določili minimalne ukrepe za njeno preprečevanje. »Slovenija je podpisnica vseh relevantnih konvencij, ukrepe je sprejela in jih tudi izvaja. Velik del siceršnjega nelegalnega prometa je usmerjen v arheološke najdbe, tako iz zbirk kot izkopavanj, pogosto pa je tudi nelegalno trgovanje z umetniškimi deli in etnološkimi predmeti. Za lastnike (tako vse muzeje in galerije kot zasebnike) je zato zelo pomembno, da vodijo ustrezno dokumentacijo o posameznem predmetu z dovolj natančnim opisom in kvalitetno fotografijo. Provenienca je bistven moment v trgovini z dediščino, tako za kupca kot za verodostojnost in ugled prodajalca,« je pojasnila in dodala, da je v primerih kot je bodalo, zato zelo pomembno hitro ukrepanje, ko je vračilo mogoče zahtevati dokler je predmet še v avkcijski hiši. »Daljša kot je prodajna veriga, težje je predmet pridobiti nazaj. Za lažje vračilo pa je bistvena dokumentacija, ki pripomore k dokazovanju provenience,« je povedala Pečnikova. Izpostavila je tudi pomen, ki ga ima vrnjeno bodalo za razumevanje naše prazgodovine in izrazila upanje, da bo njegovo ponovno odkritje spodbudilo vrnitve tudi drugih eksponatov, ki so bili odtujeni pred več kot 30 leti.«

Galerija fotografija

Izvor

NMS PRESS

(SLO) DMNM – Praznik situl 2018 (PRESS)

Program

Letošnji Praznik situl bo zaradi prenove Glavnega trga potekal na Muzejskih vrtovih.

od 18.00 dalje
• Tržnica – prikaz starodavnih obrti in izdelkov
• Gostinska ponudba s pridihom prazgodovinske kulinarike in napitkov

18.00–21.00
• Prazgodovinska kuhinja – delavnica peke rib / obvezna predhodna prijava
• Izbor knezovih vojščakov – tekmovanje v metu sulice in streljanju z lokom
• Delavnice za otroke:
Lonček skuhaj – peka prazgodovinskih kruhkov
Izdelava miniaturnih situl
Izdelava usnjenih zapestnic

19.00–21.00
• Osrednji program s pozdravnim nagovorom in predstavitvijo prazgodovinskega dogajanja – tržnica z rokodelskimi izdelki, delavnice, tekmovanja, glasba, plesi, urjenje vojščakov

21.00–22.00
• Vrnitev kneza z zmagovitega pohoda – odrska uprizoritev s plesom, glasbo in prazgodovinskimi boji z ročkami
• Izbor knezovih vojščakov – razglasitev s podelitvijo nagrad

22.00–24.00
• Koncert skupine Beer Belly, ki izvaja tradicionalno irsko, škotsko in keltsko glasbo

22.30–23.30
• Stalna arheološka razstava – vodstvo po situlskih spomenikih

Informacije in prijave na delavnico peke rib: 07 373 11 30 ali recepcija@dolenjskimuzej.si. V primeru slabega vremena prireditev odpade.

Vstop je prost.

Izvor

DMNM PRESS

(SLO) MGML – Izložba ‘AUREA CRUX. Sveto in mit langobardskih zakladov’ (PRESS)

Iz Zakladnice Mestnega muzeja Ljubljana

AUREA CRUX. Sveto in mit langobardskih zakladov.

5. 6. 2018–30. 9. 2018
https://mgml.si/media/cache/d8/00/d800c6416d85b8b3b7649b6496e85243.jpg

Izvor: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/315/aurea-crux-sveto-in-mit-langobardskih-zakladov/

Razstava Aurea Crux. Sveto in mit langobardskih zakladov z izborom posebej pomenljivih predmetov kot so zlati križi, ki jih datiramo na začetek VII. stoletja n. št., ponuja dragocen presek langobardskega imaginarija. S ciljem nadaljnje valorizacije italijanskih muzejskih institucij in njihove izjemne dediščine je projekt uvrščen v sklop pobud integrirane promocije pod geslom »Vivere all’italiana« in je rezultat sodelovanja med ustanovo Polo museale Furlanije-Julijske krajine, Italijanskim veleposlaništvom v Sloveniji, Italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani in Mestnim muzejem prestolnice.

Šest razstavljenih langobardskih križev, izdelanih iz zlate pločevine, je po izkopu (v obsežnem pokopališkem kontekstu), ki je potekal leta 2012 in ki mu je sledilo restavriranje pod okriljem Narodnega arheološkega muzeja v Čedadu, zdaj prvič predstavljenih javnosti. Prav Čedad je bil sedež prvega od petintridesetih vojvodstev, ki so jih Langobardi ustanovili po celotnem italijanskem polotoku in s tem postavili temelje enemu pomembnejših poglavij evropske zgodovine.

Omenjeni izdelki sprva zašiti na pogrebno tančico, ki je pokrivala obraz pokojnika med pokopom, so nosilci imaginarija, kjer prevlada germanska zoomorfna matrica, ne manjkajo pa tudi reminiscence nedvomno mediteranskega izvora, kot je sugestivna reprodukcija  domišljijskega ženskega lika z ribjim repom. Povezani s kompleksno fazo pokristjanjevanja Langobardov so imeli križi varovalni pomen, združen z upanjem na odrešitev in zaščito pred zlom, obenem pa tudi pomembno vlogo simbola socialnega prestiža, saj so takšne križe polagali izključno v grobove pomembnih oseb.

Razstava, ki bo na ogled do 30. septembra, se nahaja v Zakladnici Mestnega muzeja (Gosposka ulica 15) in jo z novo stalno postavitvijo veže omemba, da so v 6. stoletju n. št. Langobardi prečkali območje današnje Slovenije – pomembne postaje na poti, ki jih je od Panonije popeljala vse do Italije.

Izvor

MGML PRESS

(SLO) NMS – Otvorenje izložbe ‘Tinka Tonka Flavtofonka in neandertalčeva piščal iz Divjih bab’ (PRESS)

NMS vabi na grad Snežnik, na ogled predstave in razstave Tinka Tonka Flavtofonka in neandertalčeva piščal iz Divjih bab
Glasbenica Tinkara Kovač in ilustratorka Kiki Klimt bosta predstavili svojo prvo skupno knjigo iz serije Flavtofonija. Na ogled bodo izvirne ilustracije in ob tej priložnosti bomo lahko uživali tudi v krajšem koncertu oziroma predstavi o Tinki Tonki.
Prisrčno vabljeni!
Vstop prost.
Razstava bo na gradu Snežnik na ogled do 31. avgusta 2018.
http://www.nms.si/images/stories/NMS/Dogodki/Sneznik/tinkatonka.jpg
Izvor
NSM PRESS

(SLO) NMS – Novinarska konferenca ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO, časi, kraji, ljudje – 100 let od konca prve vojne (PRESS)

Nnovinarska konferenca ob predstavitvi posebne izdaje revije

SLO, časi, kraji, ljudje – 100 let od konca prve vojne,

bo v sredo, 23. maja 2018, ob 11. uri v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova na Maistrovi ulici 1 v Ljubljani.

https://i.imgur.com/2tMalJ9.gif

Sodelovali bodo:
mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije,
dr. Jože Dežman, urednik revije SLO, časi, kraji, ljudje,
mag. Marko Štepec, urednik posbne izdaje SLO – 100 let od konca prve vojne, in
mag. Jože Podpečnik, kustos v Narodnem muzeju Slovenije, soavtor razstave 100. obletnica ustanovitve države SHS.

V reviji je objavljenih 15 člankov najboljših poznavalcev z izjemnimi dokumentarnimi fotografijami.

Kazalo in nekaj vzorčnih strani najdete na povezavi:
http://www.druzina.si/flip/revije/slo/posebna%20izdaja%202018/index.html#p=1

Izvor

NMS PRESS