MGML – Prva velika izkopavanja Emone (PRESS)

Zgodovina raziskovanj Emone je dolga več stoletij in polna razburljivih odkritij, navdušenja, pa tudi pozabljanja in ponovnih odkrivanj.

Prva velika izkopavanja Emone
O arheologiji z zgodovinske perspektive
17. 12. 2019–23. 2. 2020

Obsežna prenova Ljubljane in z njo povezane zaščitne arheološke raziskave so v zadnjih dveh desetletjih Emono, rimsko predhodnico naše prestolnice, spet postavile v ospredje. Ponovno smo se lahko prepričali, da so rimski ostanki pod našimi nogami skorajda povsod v Ljubljani.

Kdaj je Emona dočakala prva velika arheološka izkopavanja?

Prva velika izkopavanja Emone so na območju Mirja in okolice potekala v letih 1909–1912. Ljubljančanom so odkrila ves južni del rimskega mesta in bila so v središču zanimanja javnosti. Čeprav se je že vedelo, da je pod Ljubljano rimsko mesto, je bilo prvo arheološko izkopavanje, ki ga je pred približno sto leti vodil arheolog Walter Schmid dojeto kot fascinantno odkritje preteklosti. Takrat so Emono prvič odkrili v podobnem obsegu, kot jo poznamo danes, in nad njo so bili enako navdušeni, kot smo zdaj.

Ljubljančani so se ponovno zavedeli, da živijo sredi antične dediščine, poleg tega pa so v Emoni zdaj videli tudi že turistični, poslovni in politični potencial. Za ljubljanske velmože, z mestnim konservatorjem Francetom Steletom in tedaj že slavnim arhitektom Jožetom Plečnikom na čelu, je bila Emona gotovo eden od kamenčkov prenove, ki je lahko v zgodovinsko ključnem trenutku prispeval k uveljavitvi Ljubljane kot nacionalne prestolnice.

Kot rezultat teh izkopavanj v Mestnem muzeju hranimo samo eno, a zato izjemno dragoceno muzealijo: maketo, ki prikazuje Emono, kot so jo poznali takrat.

Maketa, izdelana okoli leta 1930, je bila najprej razstavljena na ljubljanskem velesejmu, na veliki, turizmu posvečeni razstavi o slovenskih mestih. Potem je nekaj let stala v mestni hiši, nazadnje pa je dobila prostor na stalni razstavi v Mestnem muzeju, za kar je bila, če gre verjeti zapisom, tudi izdelana.

Skoraj sto let stara muzealija kljub dejstvu, da je izdelana iz organskih materialov, svojih let ne kaže.

Kolofon

Mestni muzej Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane Zanj: Blaž Peršin Kustosinja razstave in avtorica besedil: Bernarda Županek Redakcija besedila: Urša Karer Konservacija: Tadeja Kajzar Trajkovski, Helena Valentin Konjedic, Katarina Toman Kracina Priprava gradiva: Janja Gojkovič Fotografije: Andrej Peunik, Matevž Paternoster, Matija Lukić, Marijan Slabe, Srečo Habič, Gianluca Baronchelli Priprava skenov: Matej Satler, Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK)  Oblikovanje razstave in vizualne podobe: Bojan Lazarevič (Agora Proars)Jezikovni pregled (SLO): Katja Paladin Prevod v angleščino: Marjana Karer Jezikovni pregled (ANG): Paula Kirby Promocija: Urša Karer, Nejc Kovačič Tehnična izvedba: O.K.vir, Konservatorska in tehnična služba MGML

None

Info.
MGML PRESS

AMZ – 1. međunarodna znanstvena ArHIZ konferencija (PRESS)

1. međunarodna znanstve ArHIZ konferencija

23. četvrtak, 23. siječnja 2020.
svečana najava 1. ArHIZ konferencije
u Muzeju grada Zagreba, Opatička 20 s početkom u 18 sati

petak, 24. siječnja 2020.
1. međunarodna znanstvena ArHIZ konferencija
u Arheološkom muzeju u Zagrebu s početkom u 9 sati


U četvrtak 23. siječnja održat će se svečana najava 1. međunarodne znanstvene ArHIZ konferencije u Muzeju grada Zagreba, Opatička 20, s početkom u 18 sati.

1. međunarodna znanstvena konferencija ArHIZ održat će se u petak 24. siječnja 2020. godine s početkom u 9 sati u Arheološkom muzeju u Zagrebu, Trg Nikole Šubića Zrinskog 19, pod pokroviteljstvom gradonačelnika grada Zagreba Milana Bandića.

Konferencija se sastoji se od pet tematski grupiranih panela na kojima će stručnjaci iz područja arheologije, arhivistike, muzeologije, knjižničarstva, povijesti i drugih znanosti primjerima iz prakse pokazati kojim se metodama koriste u svome radu s izvorima, kako ih identificiraju, tumače i interpretiraju. Tijekom konferencije održat će se dva okrugla stola na kojima će biti govora o dostupnosti izvora svim društvenim skupinama s naglaskom na osobe s invaliditetom i o oblicima ugroza koje imaju utjecaj na opstanak kulturnih i znanstvenih ustanova u Hrvatskoj, Bosni i Hercegovini i Sloveniji te kako se postaviti u toj situaciji.

Program konferencije:

1. PANEL – INFORMACIJE IZ DUBINE ZEMLJE – ANALIZA I INTERPRETACIJA

Arheologija – povlastica i odgovornost bivanja na izvoru (Aleksandra BUGAR)

Ljudske kosti kao izvor informacija (Željka BEDIĆ)

Grobovi: ogledalo vjere i tradicije ranoga Novog vijeka (Luka ŠTEFAN)

Pokretanje prirodoslovne informacije (Martina ŠAŠIĆ)

2. PANEL – ČITANJE I TUMAČENJE

Za ljubav, ne za mržnju ja sam rođena -Izbor pisama iz Istorijske zbirke Arhiva SANU u Beogradu (Ivana SPASOVIĆ)

Korespondenca Fidelisa in Jožefine Terpinc (1823–1875) (Nataša BUDNA KODRIČ)

Primer uporabe programa Transkribus: poenostavljeno transkribiranje pisane gotice (Jože GLAVIČ)

Otrovne knjige – skriveno blago i opasnost svjetskih knjižnica (Magdalena KULEŠ)

3. PANEL – ARHIVSKE (PRI)POVIJESTI

Kulinarika v arhivskih virih Zgodovinskog arhiva Ljubljana (Dunja MUŠIČ)

Kako i koliko stvarnost iz arhiva može da utječe na oblikovanje (pri)povijesti? (Ema i Dina PAŠIĆ)

Gradivo zagrebačkog Gradskog redarstva kao izvor za povijesna istraživanja (Katarina HORVAT)

Lječilište Brestovac – odjek zaboravljene prošlosti (Lucija PRUSAC)

4. PANEL POPULARIZACIJA, DOSTUPNOST I DIGITALNO

Arheologija i popularizacija znanosti kroz rad neprofitnih organizacija – primjer udruge ZipArh (Dalibor BRANKOVIĆ i Franka OVČARIĆ)

Hrvatska baština u digitalnom okruženju: nove mogućnosti predstavljanja arhivskih izvora (Vlatka LEMIĆ)

Stecak.map: projekt digitalnog popisa i registracije stećaka u Bosni i Hercegovini (Gorčin DIZDAR)

OKRUGLI STOL Dostupnost izvora svim društvenim skupinama s naglaskom na osobe s invaliditetom (Marinka BAKULA ANĐELIĆ, Branimir ŠUTALO i Vojin PERIĆ) Moderator: Vesna LEINER

5. PANEL – MUZEJI U NASTAJANJU

17. Čuvam ovu staru gramofonsku ploču da me uvek podseća zašto sam danas ovakav kakav sam (Miroslav CVETKOVIĆ)

18. Neravnopravni odnosi izmedju gradskih i privatnih prostora kulture (Valentino VALJAK)

19. OKRUGLI STOL: (Samo)održanje ili nomadski život AKM ustanova? (Martina KRIVIĆ LEKIĆ, Miroslav CVETKOVIĆ, Valentino VALJAK, Luka VEVEREC) Moderator: Branka MOLNAR

Organizatori 1. međunarodne znanstvene ArHIZ konferencije:

Arheološki muzej u Zagrebu, Zagreb
Zagrebačko arhivističko društvo, Zagreb
Hrvatski restauratorski zavod, Zagreb
Muzej grada Zagreba, Zagreb
Hrvatski prirodoslovni muzej, Zagreb
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana
Historijski arhiv Sarajevo, Sarajevo

Info:
AMZ PRESS

ZMB – Izložba ‘Nadin: Ponovno otkriveni grad’ (PRESS)

Zadovoljstvo nam je pozvati vas na otvorenje izložbe “Nadin: Ponovno otkriveni grad” datuma 12.12. s početkom u 12 sati. Izložba je rezultat višegodišnjih istraživanja Odjela za arheologiju Sveučilišta u Zadru počevši od 2005. godine. Od 2015. godine Odjel za Arheologiju nastavlja istraživanja u sklopu multidiscipliniranog projekta u suradnji s Sveučilištem u Maineu (SAD). Godine istraživanja omogućila je financijska podrška niza međunarodnih organizacija i institucija (Hrvatska zaklada za znanost, Društvo National Geographic, Sveučilište u Zadru, Sveučilište u Maineu, Zavičajni muzej Benkovac, Ministarstvo kulture Republike Hrvatske, Rust Family Foundation). Rezultati dosadašnjeg istraživanja nadinskog arheološkog lokaliteta pružaju jasnu sliku o iznimnom potencijalu Nadina da postane jedna od perjanica kulturno-turističkog razvoja benkovačkog kraja. Radujemo se vašoj posjeti!

http://www.muzej-benkovac.hr/images/slideshow/zavicajni-muzej-benkovac.jpg

Info:
ZMB PRESS

MGML – Prva velika izkopavanja Emone (PRESS)

Navduševanje nad Emono ima stoletno tradicijo
Prva velika izkopavanja Emone
O arheologiji iz zgodovinske perspektive
17. 12. 2019–23. 2. 2020

V zadnjih letih se ob prenovi Ljubljane vršijo obsežna arheološka izkopavanja Emone. Kdaj pa so se začela prva izkopavanja? In kako so odkritja sprejeli takratni prebivalci Ljubljane?

Z razstavo o prvih velikih odkritjih, katere glavna protagonistka bo maketa Emone, ki je stala v mestni hiši v 40-tih letih 20. stoletja, želimo soočiti podobo rimske predhodnice, kot je bila znana pred stoletjem in kot jo poznamo danes. V tej podobi je prispevek prvega raziskovalca Walterja Schmida oz. Franca Šmida, ki južni del Emone raziskuje v letih 1909−1912, ključen: temeljita objava, ohranitev rimskega zidu na Mirju, ohranjanje izkopanega za nove generacije izkopavalcev – vse nam danes omogoča edinstven pogled na prvo mesto na tem prostoru.
Kolofon

Razstavo pripravlja: Bernarda Županek

Arheološki park Emona

Info:
MGML PRESS

NMSL – KO ZAPOJE KOVINA. Tisočletja metalurgije na Slovenskem (PRESS)

Vabimo vas na odprtje razstave KO ZAPOJE KOVINA. Tisočletja metalurgije na Slovenskem v torek, 10. decembra 2019, ob 18. uri v Narodni muzej Slovenije (Muzejska 1, Ljubljana).

Razstavo bodo slovesno odprli

  • mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije,
  • prof. dr. Boštjan Markoli, dekan Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani,
  • prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, in
  • Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Prireditev bodo s kvartetom saksofonov obogatili študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Nika Deželak, Agata Živoder, Marko Petek in Aurélien Mérial.

Uro pred odprtjem bo pela kovina: mehanski sekvencer bo predstavil izdelovalec Miro Dovč (idejni vodja Janez Dovč, sekvencer je del glasbeno gledališke predstave Tesla).

Razstava bo v muzejskem atriju na ogled do 3. maja 2020.

Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo razgibano zgodovino. Korenine tega bogatega izročila segajo pet tisočletij v preteklost, vse v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju. Metalurške dejavnosti so sčasoma prerasle v eno najpomembnejših in tudi najprodornejših gospodarskih panog na Slovenskem. Tako navsezadnje velja še danes, kot dokazuje njihov delež v državnem proračunu, mednarodno prepoznavnih izdelkih domače industrije, prelomnih tehničnih inovacijah in raziskovalnih dosežkih.

Da bi opozorili na v javnosti pogosto prezrto vlogo metalurgije, smo ob 100-letnici Univerze v Ljubljani združili moči sodelavci Narodnega muzeja Slovenije in Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Z razstavnim projektom Ko zapoje kovina želimo opozoriti na bogato, a preslabo znano tehniško dediščino, ki jo v Narodnem muzeju Slovenije sistematično zbiramo že tako rekoč dve stoletji obstoja naše ustanove. Hkrati pa predstavljamo tudi vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem Univerze v Ljubljani, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri. Barvito razstavno postavitev bomo nadgradili z vzorčnimi izdelki vodilnih slovenskih podjetij, ki se na mednarodnem tržišču uspešno kosajo z ostro konkurenco – denimo v avtomobilski industriji in celo vesoljskih tehnologijah.


Zasnova razstavne postavitve na izseku iz razstavne dokumentacije (© Sanja Jurca, Zavod Trans)

Info:
NMSL PRESS

AMZ – Top 3 publikacije Arheološkog muzeja u Zagrebu na Interliberu 2019. (PRESS)

Arheološki muzej u Zagrebu treći put zaredom izlagao je na međunarodnom sajmu knjiga Interliber. Dva kataloga pretpovijesnih izložbi i jedan priručnik i rječnik najprodavanije su publikacije Arheološkog muzeja u Zagrebu na Interliberu 2019. godine.

Najprodavanija publikacija na Interliberu 2019. bila je dvojezičan katalog, na hrvatskom i engleskom jeziku, istoimene izložbe održane 2017. godine u Arheološkom muzeju u Zagrebu, Japodi – zaboravljeni gorštaci.

Katalog daje sveobuhvatan pregled Japoda i najnovije spoznaje o toj tajanstvenoj populaciji kroz poglavlja: Geomorfologija i fenomen krša, Japodi, Pet gradova, Ovostrani ili cisalpinski gradovi, Onostrani ili transalpinski gradovi, Japodi kroz povijesne izvore, Japodske zajednice na području Pounja u sjeverozapadnoj Bosni, Pounje u zadnjim stoljećima prije Krista, Kompolje grob 47, Japodske perle iznutra i izvana, Život na gradini Veliki Vital, Arheologija prehrane i okoliša tijekom brončanog i željeznog doba u Lici, O neuobičajenim predmetima unutar japodske zbirke, Stigmatizacija, Ratovi s Rimljanima i konac neovisnosti, Čovjek koji je pokorio Japode, Pisani kamen, popis literature i kataloške jedinice.

Urednica kataloga Lidija Bakarić umirovljena je muzejska savjetnica Arheološkog muzeja u Zagrebu i voditeljica Japodske zbirke.

Na drugom mjestu po broju prodanih primjeraka bio je trojezičan katalog, na hrvatskom, engleskom i njemačkom jeziku, izložbe održane 2004. i 2005. godine u Arheološkom muzeju u Zagrebu, Ratnici na razmeđu Istoka i Zapada: Starije željezno doba u kontinentalnoj Hrvatskoj.

Katalog donosi izvor podataka o starijem željeznom dobu kroz poglavlja: Grupa Dalj, Grupa Martijanec-Kaptol, Grupa Budinjak, Tragovi željeznog doba središnje Hrvatske u prostoru između definiranih kulturnih skupina, Kolapijani, Japodi, kataloške jedinice i popis literature.

Urednica kataloga Dubravka-Balen Letunić umirovljena je muzejska savjetnica i voditeljica Pretpovijesnog odjela Arheološkog muzeja u Zagrebu.

Na trećem mjestu najprodavanijih publikacija Arheološkog muzeja u Zagrebu bio je Numizmatički priručnik i rječnik.

Ovaj informativni i sveobuhvatni numizmatički pregled sistematiziran je kroz poglavlja: Uvodna riječ, Muzeološki postav numizmatike, Grčki novac, Novci stare Makedonije, Barbari, Razvoj kovanja novca u srednjem i novom vijeku, Kovanje novca u južnoslavenskim zemljama i u Turskoj, Numizmatički rječnik, Prilog numizmatičkoj terminologiji hrvatskoj i popis literature.

Urednik priručnika i rječnika dr. sc. Ivan Mirnik umirovljeni je muzejski savjetnik i voditelj Numizmatičkog odjela Arheološkog muzeja u Zagrebu.

Info:
AMZ PRESS