The Ashmolean Museum – Izložba ‘Spellbound – Magic, Ritual and Witchcraft’ (osvrt Vendi Jukić Buča)

The Ashmolean Museum

31. kolovoza 2018. – 6. siječnja 2019.

Vodeći kustosi:
Dr Sophie Page, University College London
Professor Marina Wallace, Director, Artakt Associate

Kustosi:
Owen Davies, Professor of Social History, University of Hertfordshire
Malcolm Gaskill, Professor of Early Modern History, University of East Anglia
Ceri Houlbrook MA PhD, University of Hertfordshire

https://www.ashmolean.org/spellbound

Ulaz u Ashmolean museum je besplatan i obuhvaća razgled stalnog postava te manjih tematskih izložbi. Ali svakih nekoliko mjeseci organizira se veća tematska izložba na trećem katu Muzeja, uz ulaznicu za koju je potrebno izdvojiti 10 funti – vrijedi pogledati, bez obzira na cijenu. Te izložbe često su intenzivno eksponirane u medijima, a osobito reklamirana bila je izložba ‘Spellbound’.

O pripremi ove iznimno zanimljive izložbe saznala sam i prije objave u medijima, volontirajući u Pitt Rivers muzeju kao vodič. Naime, bili smo obaviješteni da će jedan od najintrigantnijih izložaka biti posuđen Ashmoleanu na nekoliko mjeseci. Pitt Rivers pun je kurioziteta, neobičnih artefakata, mističnih rariteta, bizarnosti, a ovaj se isticao čak i među njima. Radilo se o ‘vještici u boci’.

Izložba ‘Spellbound’ predstavlja magiju kao integralni aspekt ljudske prirode, ponašanja i života. Magija i ritual inkorporirani su (bound) u svakodnevni život na brojnim razinama, napose kao ‘alat’ za rješavanje problema i postizanje željenih ciljeva. Stotinu osamdeset izloženih artefakata izrađenih od različitih materijala i za različite namjene pokazuju povezanost magije i ljudskog postojana u širokom vremenskom rasponu, od srednjeg vijeka (12. stoljeće) do modernog razdoblja, a većina je namijenjena ljubavnom čarobiranju ili zaštiti doma i kućanstva.

The Discovery of Witches, Matthew Hopkins, 1647 (c) Queens College, Oxford.

Imala sam sreću da me kroz izložbu provede kolegica Olya (briljantna visitor experience assistant u Ashmolanu i vodič volonter u Pitt Riversu), koja mi je ukazala na različite zanimljive izloške te koncept izložbe. Već na ulazu u galeriju potrebno je pokazati stav prema osnovnoj temi. Naime, posjetitelj može proći pored ili ispod ljestvi – a registrira se broj onih koji su se osmjelili proći ispod! Osobno me se najviše dojmila mumija mlade mačke koja je u lovu na miša stradala u dimnjaku. Stradao je i miš, te su na izložbi prikazani jedan pored drugoga, u vječnom lovu. Ali ako sami zavirimo u dimnjak, iza staklene pregrade vidjeli bismo artefakte koji su se na tom mjesto postavljali kako bi donijeli sreću kućanstvu ili štitili od zlih sila (jadnu mačku nisu spasili, ali njoj, nažalost, nisu ni bili namijenjeni). Izložba ‘Spellbound’ referira se i na reperkusije optuživanja za vještičarenje.

Poppet (c) The Museum of Witchcraft and Magic, Boscastle.

Uz knjige s magičnim zapisima, magične predmete (primjerice ljudsko srce u srebrno-olovnoj srcolikoj posudi iz 12./13. stoljeća), opise magičnih radnji i rituala, postavljene su i moderne konceptualne umjetničke instalacije. Jedna od njih prikazuje svjetlosno ‘vještičje srce’, ali neku djecu više je fascinirao poklopac na podu koji nisu moglao tvoriti i za koji nisu znala kamo vodi.

Human heart (c) Pitt Rivers Museum, University of Oxford.

No nisu samo artefakti neobični i mistični. Izložbu je pratila i mističnost tijekom njene postave. Naime, maleni list s tekstom iz Biblije pomaknuo se u vitrini, pa se čistačica, koja je to primijetila, uplašila. Ovaj događaj postao je predmet spekulacija (vitrina je bila hermetički zatvorena) te raznih asumpcija i pretpostavki. Naposlijetku je ustanovljeno da je pomicanje uvjetovao statički elektricitet koji je proizveden trljanjem površind pleksiglasa tijekom čišćenja. Čini se da za svaku misterioznu pojavu postoji racionalno obrazloženje. Ali to ne umanjuje privlačnost iluzija :).

Iako se iz današnje perspektive brojne radnje prikazane izložbom čine, u najmanju ruku, smiješne, ne zaboravimo da još uvijek pribjegavamo raznim ‘magijskim’ postupcima s ciljem postizanja većeg uspjeha, razumijevanja sudbine, pripreme za budućnost (TV tarot, čitanje iz dlana, kave, graha, kamena i tako dalje).

Dr Xa Sturgis (AKA Magician, The Great Xa), direktor Ashmoleana, za izložbu kaže

Magic has always been a subject close to my heart and I’m thrilled that this exhibition takes such an imaginative and impactful approach to the subject. We may think that we’ve grown out of the magical belief of our forebears, but SPELLBOUND makes clear that we still think magically.

Iz Press materijala, a najavljujemo interview s Dr Alexanderom Sturgisom koji će uskoro bit objavljen na Portalu.

Izložbu je pratio catalog i brojne memorabilije koje su bile dostupne u muzejskom dućanu.

Što se tiče artefakta s početka teksta – radi se o staklenoj posrebrenoj bočici. Pitt Rivers ju je pribavio 1915. godine od starije gospođe iz Sussexa koja je za nju navela sljedeće: ‘kažu da je u boci vještica, i ako ju pustiš van, bit će velika nevolja’ (‘they do say there be a witch in it and if you let un out there, it be a peck o’ trouble’). Do sada boca nije otvorena. Snimak rentgenom pokazao je prisutnost neke vrste taloga.

Witch bottle (in gallery) (c) Pitt Rivers Museum, University of Oxford.

Zahvaljujemo Muzeju Ashmolean na mogućnosti razgeda izložbe i ustupljenim fotografijama.

Posebno hvala Olyi Baxter-Zorini na vodstvu!

Vendi Jukić Buča

U Oxfordu, 17. ožujka 2019. (St Patrick’s Day i St. Gertrude’s day – svetica zaštitnica mačaka 🙂 )

AMZ – Predavanje – Urbanizam Zadra od osvita do sutona antike (PRESS)

U srijedu, 13. veljače 2019. s početkom u 12 sati u Velikoj dvorani Arheološkog muzeja u Zagrebu, dr. sc. Iva Rukavina održat će predavanje URBANIZAM ZADRA OD OSVITA DO SUTONA ANTIKE.

Predavanje je besplatno za sve posjetitelje.

Područje zadarskog poluotoka naseljeno je još od razdoblja prapovijesti. Liburnsko naselje doživljava radikalan kulturni, politički, ekonomski i urbanistički preobražaj u 1. st. pr. Kr. kada je osnovana kolonija rimskih građana Colonia Iulia Iader. Antički grad izgrađen je prema zahtjevima rimskih urbanističkih načela, no u nekim aspektima dolazi do određenih odstupanja. Vrijeme kasne antike obilježile su nemirne povijesne okolnosti i pojava kršćanstva. Ta su se društvena zbivanja odrazila i na daljnji razvoj Zadra pa u kasnoantičkom razdoblju dolazi i do prve veće transformacije antičkog grada.

Predavanje daje uvid u razvoj i izgradnju antičkoga Zadra kao i u urbanističke preinake grada koje su uslijedile u kasnoantičkom razdoblju.

Dr. sc. Iva Rukavina rođena je 1979. godine u Zagrebu, na Filozofskom fakultetu Sveučilišta u Zagrebu diplomirala je studij Povijesti umjetnosti, Arheologije te Francuskog jezika i književnosti, a na Université Paris I Panthéon-Sorbonne završila je studij Estetike. Magistrirala je na sveučilištu Paris Nanterre gdje je i doktorirala s temom iz povijesti umjetnosti antičkog i srednjovjekovnog razdoblja.

Objavila je nekoliko stručnih i znanstvenih radova te sudjelovala na međunarodnim konferencijama i održala brojna izlaganja u Parizu, Cambridgeu, Pragu, Tunisu i New Delhiju. Autorica je knjige Umjetnost ledenog doba koju je 2012. godine izdala Matica hrvatska. Sudjelovala je na međunarodnom projektu Qantara – Mediterranean Heritage, Eastern and Western Crossings (Euromed Heritage program) Instituta Arapskog svijeta u Parizu kao autorica članaka posvećenih hrvatskoj kulturnoj baštini. Bila je stipendistica Francuske vlade, Ministarstva znanosti, obrazovanja i športa Republike Hrvatske, zaklade Open Society Foundation George Soros te zaklade Frankopan fund.

Predavanje

Info:
AMZ PRESS

GMK – 8. Valičev arheološki dan (PRESS)

3 December 2018 @ 10:00 – 16:00 Europe/Ljubljana Časovni pas
Ullrichova hiša, Tomšičeva ulica 42
4000 Kranj, Slovenija

8. VALIČEV MUZEJSKI DAN:

Nakit ostane. Dediščina naš najdragocenejši nakit.

PROGRAM

10.00  UVODNI NAGOVOR

10.10 – 10.30 Verena Perko, KULTURNA DEDIŠČINA: KRAJINE, ZBIRKE IN MUZEJSKI PREDMETI

10.30 – 11.00 Miha Mlinar, Železnodobni oblikovalci posoškega nakita

11.00 – 11.20 Petra Stipančić, Nakit v pozni bronasti dobi Novega mesta – primer bogatega groba 284 KŽG s Kapiteljske njive

11.20 – 11.50 Aleksandra Nestorović, Antične geme – miniaturne umetnine

11.50– 12.10 Maša Sakara, Steklen obesek z volkuljo, Romulom in Remo

12.15 -13.00 Odmor z arheološko malico

13.00 – 13.20 Anja Ragolič, Dragocen ulov: rimskodobni nagrobnik izpod Savskega mostu v Kranju. NAJNOVEJŠE ARHEOLOŠKO ODKRITJE V KRANJU.

13.20 – 14.00 Jože Štukl, NAKIT IZ ARHEOLOŠKIH KONTEKSTOV NA LOŠKEM

14.00 – 14.20 Janja Železnikar, »Skrivni« pomeni nakita

14.20 – 14.40 Barbara Hofman,  MOZAIČNE IN ČLENASTE STEKLENE JAGODE IZ DOLENJE VASI PRI CERKNICI

14.40 – 15.10 Jana Puhar, Žan hočevar, Rimskodobni grob z zlatim nakitom iz Ribnice na Dolenjskem

15.10 – 15.30 Verena Perko, Zlat poročni prstan iz Ribnice na Dolenjskem

15.30 – 15.50 Snježana Karinja, Izbor nakita od prazgodovine do novega veka , ki ga hrani Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran

16.00 zaključek ob kavi

8. Valičev arheološki dan

Info
GMK PRESS

NMS – ZLATO KITAJSKIH CESARJEV. Zlati predmeti iz obdobja Wanli dinastije Ming – zbirka Dong Bo Zhai (PRESS)

Na ogled od 16. avgusta 2018 do 15. februarja 2019 v Narodnem muzeju Slovenije

Prestižna razstava originalnega umetelno izdelanega nakita, posodja in drugih unikatnih umetnin.

V Narodnem muzeju Slovenije gostuje prav posebna in prestižna razstava iz daljne Kitajske. Blišč zlatih predmetov iz cesarske zakladnice dinastije Ming, natančneje, zbirka Dong Bo Zhai iz časa cesarja Wanlija (1573–1620), je po eni strani dokaz mojstrstva tedanje zlatarske obrti, po drugi strani pa prefinjenega okusa in ekonomske moči danes znamenitih vladarjev. Umetelno izdelan nakit, posodje in druge umetnine kažejo družbeni položaj njihovih lastnikov, upodobitve zmajev s petimi kremplji in feniksa pa razkrivajo povezave s cesarsko družino.

Ti predmeti le redko zapustijo Kitajsko, v Sloveniji pa so na ogled prvič.

Na fotografiji: Zlata filigranska šatulja v obliki jelena/damjaka. Datacija: 1601, dinastija Ming, obdobje Wanli. 

Zbirka Dong Bo Zhai

Dong Bo Zhai je zasebna zbirka ustanovitelja Muzeja lepih umetnosti Qujiang v mestu Xi’an na Kitajskem. Na razstavi je predstavljenih 145 izbranih zlatih predmetov iz zbirke: izdelki iz časa cesarja Wanlija (1573–1620) dinastije Ming (1368–1644) prikazujejo cesarsko zlatarsko obrt v vsem njenem razkošju. Za večino se zdi, da izvirajo iz iste grobnice, izdelali so jih v delavnicah urada cesarskega dvora Yinzuoju, pristojnega za izdelavo nakita in zlatarskih izdelkov, datirani pa so v leto 1601.

Najvišjo stopnjo zlatarskega mojstrstva odražajo predmeti, izdelani v filigranski tehniki, ki je bila prej med zlatarskimi izdelki dinastije Ming razmeroma neznana. Izjemno natančna izdelava kaže na visok družbeni položaj in razkošje lastnikov predmetov, upodobitve zmajev s petimi kremplji in feniksov pa razkrivajo povezavo s cesarsko družino. Mogoče je, da so ti predmeti pripadali cesarskemu dvoru ali pa so bili izdelani in podarjeni članu cesarske družine.

Zbirka Dong Bo Zhai poleg cesarskega zlata sicer vsebuje tudi več bronastih posod iz obdobij pred dinastijo Qin (221–206 pr. n. š.), starodavne kipe Bude, porcelan iz različnih obdobij, tibetanske budistične relikvije in žigosane opeke jinzhuan, izdelane v cesarski opekarni za gradnjo Prepovedanega mesta v Pekingu in drugih cesarskih objektov v času dinastij Ming in Qing.

Zlati filigranski vazi z ročaji v obliki feniksa. Datacija: 1601, dinastija Ming, obdobje Wanli.

Zlato starodavne Kitajske

V starodavni Kitajski so bile estetske smernice in umetniške stvaritve bolj ali manj neposredno povezane z duhovnostjo. Zlata (jin) in srebra (yin) niso povezovali z družbenim položajem in ugledom, pač pa žad in bron, simbola nepodkupljivosti in moči. Prvotno je izraz jin pomenil kovino na sploh, šele pozneje je pridobil današnji pomen besede – zlato. Omenjeni primat duhovnosti torej ni izključeval zanimanja za žlahtne snovi. Materialno je bilo enakovredno duhovnemu, hkrati pa je omogočalo estetski užitek ob prefinjeno izdelanih in otipljivih predmetih.

Žlahtnost zlata so Kitajci začeli ceniti šele pod vplivom severnih nomadskih plemen. Od 6. stoletja pr. n. š. pa je zlato postalo bahavi simbol bogastva.

Dinastija Ming

Dinastijo Ming je ustoličil Zhu Yuanzhang (1328–1398) leta 1368 in si izbral cesarsko ime Hongwu (vladal 1368–1398). Zavladal je nad takrat največjim, najbogatejšim in najgosteje naseljenim imperijem. Za prestolnico je razglasil Nanjing, a jo je tretji cesar dinastije Ming, Yongle (1403–1424), leta 1421 preselil v Peking. Tam je bila zgrajena tudi nova cesarska palača, imenovana Prepovedano mesto.

Ming – v kitajščini pomeni »svetel, bleščeč« – je bilo primerno ime dinastije, katere 276-letno vladavino so zaznamovali stabilnost, gospodarska moč in velik razcvet umetnosti, kulture, raziskovanja in tehnologije. Kitajska se je preoblikovala iz zgolj agrarnega v vse bolj trgovsko in obrtno usmerjeno cesarstvo. Blaginja je povečala število prebivalstva (ob ustanovitvi dinastije je imel imperij približno 65 milijonov prebivalcev, ob koncu pa 175 milijonov) ter pripomogla k materialnemu vzponu novih družbenih slojev, kot so bili trgovci in poslovneži.

Lasna igla z motivom feniksa. Dinastija Ming (1368–1644).

Zlato, skupaj z žadom in svilo, je bilo prestižna surovina, hkrati pa je veljalo za pomemben simbol družbenega položaja in bogastva. Zlato posodje je ostalo privilegij cesarja in njegove družine; to so urejali celo posebni zakoni.

Sčasoma so ljudje vse manj upoštevali stroge predpise, ki so uporabo zlata skušali omejiti zgolj na cesarsko družino. Premožne ženske so začele nositi zlato in biserno naglavno okrasje. Premožni posamezniki so si na domove pripeljali zlatarje in posnemali dvorno umetnost.

Po drugi strani pa so imeli tisti, naklonjeni konfucijanskemu idealu, »da modri ne kopiči zlata in draguljev« in da »sta njegova zaklada poštenje in resnica«, to dragoceno posodje za prostaško bahavost.

Cesar Wanli

Obdobje pozne dinastije Ming (od sredine 16. stoletja do njenega propada) so zaznamovali šibki cesarji, pasivnost, slaba administracija, dekadenca in korupcija.

V prvih letih vladavine cesarja Wanlija (1563–1620) je bila država, dokler jo je še vodil glavni cesarski uradnik Zhang Juzheng, v razcvetu. Ko pa je cesarjev politični oče umrl, so evnuhi prevzeli oblast in cesarjevo zanimanje za vladarske posle se je hitro zmanjšalo. Finančno je država propadala, predvsem zaradi Wanlijevega razsipnega vlaganja v gradnjo, razkošnih praznovanj in razvajanja pomembnejših družinskih članov z dragimi darili. Kljub temu je po zaslugi prekomorske trgovine ter pritoka denarja z Japonske in srebra iz španske Amerike cesarstvo še vedno živelo v precejšnjem obilju.

Simbolni predmet ruyi z žadastim medaljonom. Datacija: 1601, dinastija Ming, obdobje Wanli.

Cesarski mavzolej, imenovan Dingling (grobnica stabilnosti), kjer so pokopani cesar Wanli, cesarica Xiao Duanxian in cesarjeva priležnica Xiaojing, je od pokopa ostal neoskrunjen. Ta grobnica je edina raziskana cesarska grobnica. Raziskave so potekale med letoma 1956 in 1958.

Mavzolej so začeli graditi leta 1584 in ga dokončali leta 1590, ko naj bi po pričevanjih cesar tam priredil sprejem. Za to podzemno palačo, ki meri 87,34 m v dolžino in 47,28 m v širino ter obsega 1195 kvadratnih metrov, je moral cesar odšteti dveletno vsoto davčnih pristojbin celotnega cesarstva.

Vsebina je razkrila bogastvo umetnosti cesarske zlatarske obrti, katere razkošja in bohotnosti si pred tem ni bilo mogoče predstavljati. Poleg štirih dragocenih kron cesarice je bilo v grobnici 2648 predmetov, od teh 289 zlatih in 271 srebrnih. Vse odlikujejo izjemno natančna izdelava, bogato okrasje z dragimi kamni in eksotična razkošnost, ki jo je plemstvo zelo cenilo.

Besedilo: Daša Pavlovič; fotografije: Wang Wei Chang, Henry Westheim Photography, The Picture Art Collection.

Prireditve ob razstavi

Javna vodstva

  • Nedelja, 16. septembra 2018, ob 11. uri: Muzejska premiera, vodi dr. Daša Pavlovič. – RAZPRODANO
  • Nedelja, 7. oktobra 2018, ob 11. uri, vodi Petra Bolha, prof. um. zgod. in univ. dipl. soc. kult. – RAZPRODANO
  • Nedelja, 21. oktobra 2018, ob 11. uri, vodi Veronika Špeh, študentka sinol. in umet. zgod. – RAZPRODANO
  • Dodatni termin: Nedelja, 21. oktobra 2018, ob 12. uri, vodi Veronika Špeh, študentka sinol. in umet. zgod. – RAZPRODANO
  • Nedelja, 4. novembra 2018, ob 11. uri, vodi Petra Bolha, prof. um. zgod. in univ. dipl. soc. kult. – RAZPRODANO
  • Dodatni termin: Nedelja, 4. novembra 2018, ob 12. uri, vodi Petra Bolha, prof. um. zgod. in univ. dipl. soc. kult. – RAZPRODANO
  • Nedelja, 18. novembra 2018, ob 11. uri, vodi Veronika Špeh, študentka sinol. in umet. zgod. – RAZPRODANO
  • Dodatni termin: Nedelja, 18. novembra 2018, ob 12. uri, vodi Veronika Špeh, študentka sinol. in umet. zgod.
  • Nedelja, 2. decembra 2018, ob 11. uri, vodi Petra Bolha, prof. um. zgod. in univ. dipl. soc. kult.
  • Nedelja, 16. decembra 2018, ob 11. uri, vodi Veronika Špeh, študentka sinol. in umet. zgod.
  • Nedelja, 6. januarja 2019, ob 11. uri, vodi Petra Bolha, prof. um. zgod. in univ. dipl. soc. kult.
  • Nedelja, 20. januarja 2019, ob 11. uri, vodi Veronika Špeh, študentka sinol. in umet. zgod.
  • Nedelja, 3. februarja 2019, ob 11. uri, vodi Petra Bolha, prof. um. zgod. in univ. dipl. soc. kult.
  • Nedelja, 10. februarja 2019, ob 11. uri, vodi Veronika Špeh, študentka sinol. in umet. zgod.

       Vstopnina po ceniku. Ogled razstave je plačljiv tudi prvo nedeljo v mesecu. Za javno vodstvo ni doplačila. Potrebne so vnaprejšnje prijave na e-naslov arheozabava@nms.si ali po telefonu 01 241 44 39 ali 051 38 48 88.

Vodeni ogledi za najavljene skupine

Za skupine organiziramo vodene oglede po predhodni najavi. Informacije in najave na e-naslov arheozabava@nms.si ali po telefonu 01 241 44 39 ali 051 38 48 88.

Vstopnina in doplačilo za vodstva po ceniku. Ogled razstave je plačljiv tudi prvo nedeljo v mesecu. Za šolske skupine ni doplačila za vodstva.

Načrtovanje vodenega ogleda za skupine
Odpri Preberi več …

Predavanja

  • Četrtek, 6. decembra 2018, ob 18. uri
    Lekt. dr. Tea Sernelj: Tradicionalna kitajska estetika
  • Četrtek, 10. januarja 2019, ob 18. uri
    Asist. dr. Maja Veselič: Od muslimanov na Kitajskem do kitajskih muslimanov: sinizacija prebivalcev islamske veroizpovedi od dinastije Ming dalje 
  • Četrtek, 17. januarja 2019, ob 18. uri
    Helena Golenhofen, univ. dipl. ing. grad., svetovalka za feng shui: Uporaba načel feng shuija pri postavitvi razstave Zlato kitajskih cesarjev
  • Četrtek, 7. februarja 2019, ob 18. uri
    Izr. prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik: Slikarstvo in kaligrafija v času dinastije Ming

       Udeležba na predavanjih je brezplačna, razstavo si lahko ogledate z nakupom vstopnice v odpiralnem času muzeja.


ZLATO KITAJSKIH CESARJEV
Zlati predmeti iz obdobja Wanli dinastije Ming – zbirka Dong Bo Zhai

16. avgust 2018 – 15. februar 2019
Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana
Odprto: vsak dan 10.00–18.00, četrtek 10.00–20.00
Vstopnina: odrasli 8 €; znižana 4 €, družinska 12 € (plačljiva tudi prvo nedeljo v mesecu)


Vodenje projekta: Barbara Ravnik
Zasnova razstave v Narodnem muzeju Slovenije: Daša Pavlovič
Celostna grafična podoba in oblikovanje razstave: Boris Radjenović
Postavitev predmetov: Gorazd Lemajič
Odgovorna konservatorka: Nataša Nemeček
Koordinacija: Grega Gutman
Razstavljeno gradivo je prispeval Muzej lepih umetnosti Qujiang v mestu Xi’an, Kitajska

Izvor
NMS PRESS

(SLO) MNZ – 3. Muzeoforum v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani (PRESS)

Kratka predstavitev 3. Muzeoforuma:

Muzeoforum bo posvečen predstavitvi zbirk in dela z javnostjo v Kapitolinskih muzejih, ki predstavljajo »protiutež« zasebnim vatikanskim zbirkam in ki so od samega začetka bili namenjeni primarno skupnosti mesta Rima. Kljub številnim turistom, ki oblegajo Kapitolinske muzeje, je jedro muzejskega dela usmerjeno potrebam lokalne javnosti. Kapitolinski muzeji obsegajo najimenitnejšo arheološko zbirko, med drugim znamenito zbirko antičnih kipov, obsežno zbirko slikarskih del vseh stilnih obdobij in znamenitih avtorjev ter porcelana in medalj neprecenljive vrednosti. Kustosinja Francesca Ceci je priznana arheologinja z obsežnim poznavanjem zgodovine muzeja in muzealstva. Zaslovela je s svojimi odličnimi članki o antičnih temah, ki jih že leta predstavlja v privlačnih, interpretacijsko izjemno bogatih in poučnih prispevkih v  znani italijanski reviji Archeo in Archeologia viva.

Izvor

e-mailom Petra Stipancic

Museo Archeologico Regionale Lilibeo di Marsala (osvrt Kristina Gwirtzman)

Marsala, Sicilija

Web: http://www.marsalaturismo.it/index.php?mn=1:118:0:0

Kolovoz, 2018

Autor teksta i fotografija: Kristina Gwirtzman, MA, MA

Galerija fotografija

Museo Archeologico Regionale Lilibeo di Marsala nalazi se u sicilijanskom gradu Marsali, smještenom na zapadnoj strani otoka koju su nekad davno (već u 10. st. pr. n. e.) kontrolirani drevni Feničani. Današnji Muzej nalazi se u prostorima nekadašnje tvornice vina Baglio Anselmi koji svojom arhitekturom visokih stropova, prostranih dvorana i velikog unutarnjeg dvorišta čine idealan “dom” nalazima koje čuvaju.

Muzej se nalazi u sklopu Arheološkog parka Lilybaeum, grada čija prošlost seže duboko u prapovijest i kontinuirano teče, na istom mjestu, sve do srednjeg vijeka. Ostaci Lilybaeuma u raznim fazama postojanja, mogu se razgledati šetnjom arheološkim parkom, kojeg uglavnom čini velik zaravnjen plato na kojem su, na više mjesta, otvoreni i prezentirani arheološki iskopi.

Sam Muzej čuva mnoštvo nalaza, među kojima dominiraju oni feničke i rimske provenijencije, pronađenih tijekom višegodišnjih iskopavanja Lilybaeuma te obližnjih lokaliteta u regiji Trapani, no jedinstven je po olupini feničkog ratnog broda, jedinoj ove vrste u svijetu!

Interesantno je kako za ovaj fantastičan nalaz ne zna puno posjetitelja koji dolaze na Siciliju, što potvrđuje i relativno slaba posjećenost Muzeju. Olupina je C-14 metodom datirana u 3. st. pr. n.e., preciznije u 235. godinu, odnosno u vrijeme Punskih ratova. Brod je bio dugačak 35 metara, širok 4.8 metra, a dubina mu se procijenjuje na 2.7 metara. Otkriven je slučajno, 1969. godine, nedaleko od današnjeg grada Marsale. U istraživanju, koje je donijelo mnoštvo senzacionalnih podataka, sudjelovao je međunarodni tim arheologa pod vodstvom britanke Honor Frost, a prilikom rekonstrukcije trupa, odnosno za izradu metalnog kostura, angažiran je poznati brodograditelj Vito Bonanno.

Muzej u Marsali. Autor: KG.

Posebno je važno istaknuti otkriće ugraviranih i bojanih “oznaka-vodilja” na raznim konstrukcijskim dijelovima broda koje su brodograditeljima omogućavale lakše i brže sastavljanje. One ukazuju na postojanje masovne produkcije brodskih dijelova, čime je potvrđena istinitost podataka u tekstovima starih rimskih historiografa koji govore o iznimno brzoj i efikasnoj brodogradnji drevnih Feničana.

“Brod iz Marsale” u literaturi se uglavnom definira kao ratni – takav je zaključak donesen radi oblika trupa i popratnih nalaza, odnosno tereta broda, no, upravo radi velike količine amfora koje je brod, u vrijeme potonuća, u trupu sadržavao, postoje i mišljenja po kojima je on imao dvojnu funkciju – uz to što je bio ratni, mogao je služiti i kao brzi trgovački brod, ovisno o trenutnoj potrebi. Među nalazima, u olupini su pronađeni i dijelovi stabljiki biljke kanabis (cannabis sativa). Pretpostavlja se da su biljku koristili mornari koji su očito, već i u tim davnim vremenima, bili svijesni njezinih svojstava.

Što se tiče same kvalitete prezentiranih informacija, Muzej i arheološki park popraćeni su solidnom količinom jasno pisanih višejezičnih informacijskih panela pa se posjetitelj može dobro informirati i bez stručnog vodstva. Prezentacija unutar samog muzeja klasična je i slijedi kronološko – topografski obrazac organizacije nalaza. Dodatak tome multimedijski je prikaz simulacije pomorske bitke u vrijeme Prvog punskog rata. Ono što je meni kao arheologu predstavljalo svojevrsni nedostatak jest nepostojanje muzejske trgovine i nemogućnost kupnje nekih od tiskovina vezanih uz muzejske nalaze i lokalitet te originalnih suvenira. Fotografiranje je dozvoljeno, a ako ste student arheologije ili arhitekture, ulaz je, uz prethodno predočenje studentske iskaznice, besplatan.