(SLO) NMS – Neandertalčeva piščal in situla z Vač na Zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu (PRESS)

Sporočilo za javnost

 Ljubljana, 9. februarja 2018

Neandertalčeva piščal in situla z Vač na Zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu

Ljubljana, 9. februarja 2018; Na Zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji se v Slovenski hiši, ki ponuja nepozabno prostorsko izkušnjo in doživetje slovenskega vrhunskega športa, podjetnosti in gostoljubnosti, predstavljata tudi dva izjemna predmeta slovenske kulturne dediščine: neandertalčeva piščal iz Divjih bab in situla z Vač, ki ju hranijo v Narodnem muzeju Slovenije.

Dragocena arheološka zaklada v Pjongčangu o preteklosti na naših tleh pripovedujeta na fotografijah. Neandertalčeva piščal, stara 60.000 let, ki je bila odkrita v jami Divje babe v bližini Cerknega, je najstarejše glasbilo na svetu. Gre za dragocenost svetovnega pomena, saj ruši zakoreninjene predstave o »primitivnih neandertalcih« in dokazuje njihovo sposobnost umetniškega ustvarjanja. Znamenita situla z Vač iz obdobja železne dobe sodi med najlepše izdelke situlske umetnosti. Prizore, ki se berejo kot stripovsko zaporedje dogodkov, najdemo tudi v slovenskem potnem listu in na osebni izkaznici.

Direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik ob predstavitvi obeh dragocenih znamenitosti: »Ponosni in veseli smo, da Narodni muzej Slovenije lahko mednarodno javnost opozori na kulturno dediščino, ki je pomembna v svetovnem merilu. S predstavitvijo zgodovinskih dragocenosti skupaj gradimo prepoznavnost Slovenije kot destinacije kulturnega turizma, zato podpiramo povezovanje različnih kulturnih in turističnih organizacij. Naš muzej tako tvorno sodeluje z Lokalno turistično organizacijo Laufar Cerkno, ki upravlja z najdiščem neandertalčeve piščali – jamo Divje babe.« 

SLIKOVNO GRADIVO

 

Situla z Vač, 1. pol. 5. stol. pr. Kr., hrani Narodni muzej Slovenije, fotografija: Tomaž Lauko.

 

Neandertalčeva piščal iz Divjih bab, 60.000 let pred sedanjostjo, hrani Narodni muzej Slovenije, fotografija: Tomaž Lauko.

 

Izvor

NMS PRESS

 

(SLO) MGML – Predavanje zasl. prof. ddr. Mitje Guština ‘Korenine srednjeveške Ljubljane’ (PRESS)

Ob razstavi Srednjeveška Ljubljana vljudno vabljeni v četrtek, 18. januarja 2018, ob 18.00 na brezplačno predavanje ddr. Mitje Guština: Korenine srednjeveške Ljubljane.

Predavatelj bo na predavanju osvetlil usodo Ljubljanske kotline od prazgodovine in antike do prihoda prvih slovanskih naseljencev, ki so ostaline nekdanje mogočne Emone poimenovali z značilnimi imeni Ajdovščina, Trnovo, Mirje.

Red. prof. dr. dr. h.c. MITJA GUŠTIN je iz arheologije diplomiral 1972, doktoriral 1987 in leta 1997 postal redni profesor na FF Univerze v Ljubljani. Raziskuje keltska plemena v vzhodnih Alpah in na balkanskem polotoku, neolitsko poselitev in naselitev prvih Slovanov na območju med Jadranom in vzhodnimi Alpami ter arheologijo srednjega in novega veka, posebej mestnih jeder Kopra in Pirana.
Na Univerzi na Primorskem je leta 2003 ustanovil Inštitut za dediščino Sredozemlja pri ZRS UP in leta 2006 Oddelek za dediščino na FHŠ UP ter pripravil sklop predmetov za študij Dediščine v turizmu na FTŠ UP.
Je častni doktor Leopold Franzens Universität v Innsbrucku, nosilec Priznanj FF Univerze v Ljubljani in ZRS UP, častni senator in zaslužni profesor Univerze na Primorskem in prejemnik stanovske nagrade za življenjsko delo na področju arheologije.


Foto: Gorazd Guštin

Dokumenti:

Izvor

MGML PRESS

(SLO) NMS – Predavanje: Matija Turk, NEANDERTALČEVA PIŠČAL IZ DIVJIH BAB I (PRESS)

Četrtek, 25. januarja 2018, ob 17. uri, Muzejska

Koščena piščal iz jame Divje babe i je v svetovnem merilu najbolj znana in odmevna slovenska arheološka najdba. Piščal je bila in je še vedno predmet številnih raziskav, analiz in teoretskih razglabljanj, saj izvira iz časa, ko je evropskih tleh obstajala samo ena človeška vrsta – neandertalec. Nepričakovano odkritje piščali pred več kot 20 leti je v temeljih zamajalo danes že povsem zastarele predstave o neandertalcih kot primitivnih človečnjakih, nezmožnih umetniškega, duhovnega in abstraktnega izražanja. Na podlagi vseh izsledkov, ki jih imamo danes na voljo, lahko argumentirano trdimo, da je ta presenetljiva najdba najstarejši dokaz glasbenega ustvarjanja v zgodovini človeštva.

Predava dr. Matija Turk, sodelavec Narodnega muzeja Slovenije in Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.

Predavanje poteka ob razstavi PRETEKLOST POD MIKROSKOPOM. Naravoslovne raziskave v muzeju.

Brezplačno.

Izvor

NMS PRESS

(SLO) NMS – Odprtje razstave CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM – skrivnostna zapuščina starih Rimljanov (PRESS)

Na ogled od 18. januarja do 18. februarja 2018 v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski 

Odprtje razstave bo v čertek, 18. januarja 2018, ob 12. uri. Vljudno vabljeni!

Poznorimski obrambni sistem claustra Alpium Iuliarum je bil v 4. stoletju največji rimskodobni arhitekturni podvig na ozemlju današnje Slovenije in sodi med najpomembnejšo kulturno dediščino pri nas. Posamezni ostanki zapor so se raztezali med Posočjem in Kvarnerskim zalivom na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške. Sestavljen je bil iz zapornih zidov, številnih stolpov, trdnjav in utrdb ter z njimi povezanih stavb v zaledju. Služil je nadzoru nad trgovino in premiki prebivalstva na ozkem prehodnem območju jugovzhodnih Alp, kjer je deloma potekala tudi severozahodna meja antične Italije.

Na fotografiji: poznorimski vojaki na Hrušici – igran prizor (foto: D. Badovinac).

Zaradi strateškega položaja je bilo to območje eno pomembnejših znotraj Rimskega imperija v poznoantičnem obdobju. Obrambni sistem je pred sovražnimi vpadi in notranjimi nesoglasji varoval tudi Rim, srce Rimskega imperija. Utrjene zapore, ki so sledile mreži rimskih cest, so izjemen primer povezovanja arhitekture z naravnim okoljem. Odseke zapornih zidov so v več linijah zgradili na predelih, kjer ni bilo naravnih pregrad in je bil prehod še mogoč. Tako so dobro izrabili naravne danosti terena.

Danes poznamo več kot 30 kilometrov ostankov zapornih zidov z več kot stotimi stolpi ter osmimi trdnjavami in utrdbami. Posamezni deli ohranjene dediščine so izredno razdrobljeni in pogosto nedostopni, zato so velikokrat tudi slabo prezentirani in neprimerno konservirani. Ustrezna zaščita, predstavitev in povečanje njihove prepoznavnosti ter razvoj kulturnega in zelenega turizma, so temeljni cilji novega projekta CLAUSTRA+ (Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum). Pri raziskovanju enkratne skupne kulturne dediščine sodelujejo štirje slovenski in pet hrvaških partnerjev. Projekt poteka v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška 2014–2020 in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in lastnimi sredstvi.
Claustra+ je nadaljevanje projekta Kamniti braniki Rimskega imperija, v okviru katerega sta nastala tudi dokumentarni film in panojska razstava Claustra Alpium Iuliarum – skrivnostna zapuščina starih Rimljanov. Razstava bo po gostovanju na Hrvaškem ponovno na ogled v Narodnem muzeju Slovenije. Ogledali si boste lahko številne digitalne 3D rekonstrukcije, zemljevide, ilustracije in fotografije, ki predstavljajo enkratno skupno kulturno dediščino. Predstavljen bo tudi dokumentarni film.

Sporočilo za javnost, 18. januar 2018

Claustra Alpium Iuliarum – skrivnostna zapuščina starih Rimljanov

Potujoča razstava

Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana
Na ogled od 18. januarja do 18. februarja 2018

Ljubljana, 18. 1. 2018; Danes so v Narodnem muzeju Slovenije odprli potujočo razstavo Claustra Alpium Iuliarum – skrivnostna zapuščina starih Rimljanov, ki prikazuje poznorimski obrambni sistem, največji rimskodobni arhitekturni podvig na ozemlju današnje Slovenije. Zanimiva besedila o tej enkratni kulturni dediščini dopolnjujejo številne digitalne 3D rekonstrukcije, zemljevidi, ilustracije in fotografije. V okviru sicer panojske razstave je na ogled tudi dokumentarni film.

Poznorimski obrambni sistem claustra Alpium Iuliarum, ki je bil zgrajen v drugi polovici 3. stoletja, sodi med najpomembnejšo kulturno dediščino pri nas. Posamezni ostanki zapor se v presledkih raztezajo med Posočjem in Kvarnerskim zalivom na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške. Sistem zapor je bil sestavljen iz zapornih zidov, številnih stolpov, trdnjav in utrdb ter z njimi povezanih stavb v zaledju. Odlično je izkoriščal naravno razgibanost terena in velja za izjemen primer povezovanja arhitekture z naravnim okoljem. Služil je za nadzor nad trgovino in premiki prebivalstva na ozkem prehodnem območju jugovzhodnih Alp, kjer je deloma potekala tudi severovzhodna meja antične Italije. Varoval je tudi vhod v Italijo in jo ščitil pred sovražnimi vpadi.
Zaradi strateškega položaja je bilo to območje v poznoantičnem obdobju eno pomembnejših znotraj Rimskega imperija.

Danes poznamo več kot 30 kilometrov ostankov zapornih zidov z več kot stotimi stolpi ter osmimi trdnjavami in utrdbami. Obrambni sistem claustra Alpium Iuliarum je po svojem zgodovinskem in strateškem pomenu ter ohranjenosti primerljiv z mejami Rimskega imperija, ki so že vključene v seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO, kot sta Hadrijanov zid in Germanski limes. Žal pa so posamezni ohranjeni deli zapornega sistema izredno razdrobljeni in pogosto nedostopni, zato so velikokrat slabo predstavljeni in neprimerno konservirani.

Za večjo prepoznavnost obrambnega sistema si prizadeva novi projekt CLAUSTRA+ (Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum). Vodja projekta dr. Katharina Zanier (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) je kot glavna cilja projekta izpostavila aktivno zaščito poznorimskega obrambnega sistema ter predstavitev in razvoj kulturnega in zelenega turizma na tem območju. Soavtor razstave Jure Kusetič (Narodni muzej Slovenije) je poudaril: »Namen razstave je na enostaven in slikovit način predstaviti kompleksno tematiko poznorimskega obrambnega sistema. Izmed mnogih vsebinskih sklopov smo zato izbrali tiste, ki obiskovalcu pomagajo razumeti vlogo tega spomenika pa tudi pomen ohranjanja in prezentacije skupne kulturne dediščine.«

O projektu

Claustra+ (Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum) je nadaljevanje projekta Kamniti braniki Rimskega imperija, v okviru katerega sta nastala panojska razstava Claustra Alpium Iuliarum – skrivnostna zapuščina starih Rimljanov in dokumentarni film. Pri raziskovanju kulturne dediščine sodelujejo štirje slovenski in pet hrvaških partnerjev. Projekt poteka v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška 2014–2020 in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in lastnimi sredstvi. V okviru projekta strokovnjaki obravnavajo specifične probleme na področju vrednotenja, zaščite in ohranjanja skupne kulturne dediščine na območju obeh držav.

Več informacij najdete na tej povezavi.

Izvor
NMS PRESS

(SLO) MGML – Korenine srednjeveške Ljubljane, kaligrafija, družinsko drevo in družinski skok v srednjeveško Ljubljano (PRESS)

Kaj imajo skupnega zgoraj naštete stvari?

Razstavo Srednjeveška Ljubljana in to, da gre za obrazstavni program, ki se bo v ljubljanskem Mestnem muzeju odvijal januarja 2018. Vljudno vabljeni!

Začnemo že prvo soboto v novem letu, 6. 1. ob 15.30, ko na voden obisk razstave z delavnico vabimo družine. Poimenovali smo jo Skok v srednji vek in če se želite prepričati o njeni vsebini, le kliknite na povezavo.

Če ste odrasli do te mere, da vas zanima, kdo so bili vaši predniki, za katere morebiti še niste slišali, si želite spoznati osnove priprave družinskega drevesa, se seznaniti z iskanjem podatkov v arhivu ter z uporabo računalniškega programa za izdelavo svojega rodovnika, vas vabimo na Delavnico za izdelavo družinskega drevesa za odrasle, ki bo potekala štiri zaporedne četrtke (začnemo 11. 1.)

V soboto, 13. 1. organiziramo Delavnico kaligrafije za odrasle s priznano kaligrafko Katarino Rojc, ki take delavnice vodi že deset let. Na 3-urni delavnici si bomo prste najprej umazali s pravim tradicionalnim priborom, nato pa kaligrafkse poteze vadili še na nove, praktične načine.

V januarju ob razstavi Srednjeveška Ljubljana nadaljujemo tudi s četrtkovimi brezplačnimi vodstvi domačih strokovnjakov : tokrat bo 18. 1. ob 18.00 v Mestnem muzeju o Koreninah srednjeveške Ljubljane spregovoril ddr. Mitja Guštin.

http://www.mgml.si/images/iman/gallery_delavnica_srednjivek-3.jpg

Foto: A Peunik

Izvor
MGML PRESS

(SLO) NMS – Izložba ‘Železnodobne zgodbe s stičišča svetov’ (PRESS)

Novi del stalne razstave
Na ogled od 22. decembra 2017 na Muzejski

Epohalne spremembe v prvem tisočletju pr. Kr. so korenito zaznamovale tako ozemlje Slovenije kot širši evropski prostor. Na začetku tega obdobja so bile državne družbene oblike omejene na vzhodno obrobje Sredozemlja, tam so dosegli tudi velik tehnološki in umetnostni napredek. V tisti čas nas bodo konec leta 2017 popeljale Železnodobne zgodbe s stičišča svetov, najnovejši del stalne razstave Narodnega muzeja Slovenije. Z izjemnim arheološkim gradivom iz naših krajev bomo na razstavi prikazali okoliščine, ob katerih se je večina teh pojavov – od zahtevnih metalurških tehnologij in zapletene umetnostne figuralike preko avtohtonih začetkov denarnega gospodarstva in razvoja lokalnih pisav – prenesla in samostojno razvila na ozemlju Slovenije.

http://www.nms.si/images/stories/NMS/Razstave/Stalne/Zeleznodobne/Zeleznodobne-splet.jpg

Znamenita situla z Vač pri Litiji zaradi kakovostne izdelave prizorov in odlične ohranjenosti sodi med najlepše izdelke situlske umetnosti. Okrašena je s tremi pasovi – frizi, izpolnjenimi s človeškimi in živalskimi figurami. Prizore, ki se berejo kot zaporedje dogodkov, tolmačijo kot pripoved o pomembnih dejanjih in dogodkih iz življenja železnodobnega veljaka. Foto: Uroš Acman.

 

Sreda, 20. decembra 2017, ob 11. uri

Dan odprtih vitrin in novinarska konferenca pred odprtjem razstave ŽELEZNODOBNE ZGODBE S STIČIŠČA SVETOV

Vabimo vas na NOVINARSKO KONFERENCO in DAN ODPRTIH VITRIN pred odprtjem novega dela stalne razstave Železnodobne zgodbe s stičišča svetov.

Na novinarski konferenci bodo sodelovali:

  • mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije,
  • mag. Gorazd Lemajič, vodja razstavnega projekta in oblikovalec razstave,
  • dr. Boštjan Laharnar, soavtor razstave in kataloga, in
  • dr. Peter Turk, soavtor razstave in kataloga.

Prisotni bodo tudi drugi sodelujoči, ki bodo z veseljem odgovarjali na vaša vprašanja.

Po novinarski konferenci vas vabimo na DAN ODPRTIH VITRIN: ponujamo vam izjemno priložnost, da si v družbi s kustosi izbrane predmete lahko ogledate čisto od blizu. Predmete si boste v odprtih vitrinah lahko ogledali in posneli kadarkoli med 11. in 13. uro.

Odprtje razstave bo v četrtek, 21. decembra 2017, ob 18. uri.

Izvor

NMS PRESS