NMS – Po rimskih poteh od Ad Piruma do Emone (PRESS)

KD Vespesjan in Legio I Italica bosta v tednu med 20. in 23. majem 2019 izvedla eksperiment, v katerem bo sodelovalo 12 rimskih vojakov. V pristnih oblekah in bojni opremi bodo prehodili pot od Hrušice do Ljubljane, ki so jo dnevno uporabljali trgovci, legionarji in drugi prebivalci Rimskega cesarstva.

Namen eksperimenta je preveriti vzdržljivost modernega človeka, ergonomijo antične vojaške opreme in čas potovanja.
Na poti bodo večkrat prečkali poznorimski zaporni sistem Claustra Alpium Iuliarium.

Vabljeni, da naredite korak ali dva z njimi in svojo izkušnjo delite na družabnih omrežjih pod oznako #vespesjan.

Relacije in ure prihodov/odhodov bodo sproti objavljene na Facebook strani KD Vespesjan.
Okvirna smer pohoda je Arheološki Park Ad Pirum-Kalce-Zaplana-Vrhnika-Ljubljana

Zahvala za podporo gre Projektu Navis.

Dogodek soorganizira Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v sklopu projekta CLAUSTRA+ (Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum). Projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Programa Interreg V-A Slovenija-Hrvaška.

Dogodek podpira tudi Narodni muzej Slovenije, partner projekta CLAUSTRA+.

Info:
NMS PRESS

NMSl – Predstavljanje monografije ‘Rimska vojaška oprema iz reke Ljubljanice. Arheološke in naravoslovne raziskave’ (PRESS)

Vljudno vas vabimo na predstavitev 43. monografije iz serije Katalogi in monografije

Janka Istenič:
IMSKA VOJAŠKA OPREMA IZ REKE LJUBLJANICE. Arheološke in naravoslovne raziskave

Roman Military Equipment from the River Ljubljanica. Typology, Chronology and Technology

v torek, 16. aprila 2019, ob 11. uri v Narodni muzej Slovenije – Metelkova (Maistrova 1, Ljubljana).

Monografijo bo predstavil dr. Ivan Radman-Livaja iz Arheološkega muzeja v Zagrebu.

Pri predstavitvi bodo sodelovali tudi:

  • dr. Janka Istenič, avtorica monografije, Narodni muzej Slovenije,
  • dr. Peter Turk, urednik serije Katalogi in monografije, Narodni muzej Slovenije, in
  • prof. dr. Žiga Šmit, soavtor poglavja Raziskave z metodama protonsko vzbujene rentgenske spektrometrije (PIXE) in protonsko vzbujenih žarkov gama (PIGE), Fakulteta za matematiko in fiziko UL in Institut »Jožef Stefan«.

Ljubljanica na Barju je bogato arheološko najdišče, iz njene struge izvira 79 po večini odlično ohranjenih predmetov rimske vojaške opreme od 1. stoletja pr. Kr. do vključno 3. stoletja; zelo redki predmeti so mlajši od 2. desetletja po Kr.

Po podrobni proučitvi rimske vojaške opreme iz Ljubljanice bolje razumemo proizvodnjo rimskega orožja. Avtorica domneva, da so velik del rimske vojaške opreme v rimski državi v zadnjih desetletjih 1. stoletja pr. Kr. in v 1. stoletju po Kr. izdelali v velikih delavnicah, ki so imele zelo velika tržišča. Na izbiro kovin so vplivali njihove mehanske lastnosti, videz in cena. Stremeli so k zlato-srebrnemu videzu. Pri dragih, prestižnih predmetih so ga dosegli z uporabo srebra in zlata, pri ostalih pa z uporabo cenejših materialov: medenine, kositra, zlitin kositer-svinec in baker-kositer ter železa. Spolirane medeninaste in bronaste površine imajo namreč rumen kovinski sij in spominjajo na zlato, spolirane površine kositra pa so po videzu podobne srebru.

Več kot dve tretjini obravnavanih predmetov izvira iz struge Ljubljanice od Vrhnike do izrazitega zavoja pri Bevkah, slaba tretjina pa iz bistveno daljšega dela od zavoja do Ljubljane. Avtorica meni, da so zgoščine rimske vojaške opreme povezane z dejavnostmi v pristaniščih in nadzornih mestih ob reki ter z verskimi obredi pred prečkanjem vzhodne meje Cisalpinske Galije (po letu 42 pr. Kr. Italije), ki jo predvideva ob zavoju Ljubljanice vzhodno od Bevk. Kamniti mejnik, najden v Ljubljanici, namreč kaže, da je bila od ustanovitve kolonije Emone dalje tam meja med upravnima območjema avtonomnih mest Akvileja (Oglej, Italija) in Emona (Ljubljana). Avtorica je postavila hipotezo, da je bila pred ustanovitvijo kolonije Emone na istem mestu meja med urejenim rimskim ozemljem in ozemljem, ki so ga Rimljani vojaško obvladovali, ni pa še bilo upravno urejeno.

Obsežen katalog sestavljajo risbe, fotografije in opisi vseh predmetov rimske vojaške opreme iz reke Ljubljanice, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije. Kazalo je dostopno na tej povezavi (pdf, 162 KB).

Rezultati raziskav, predstavljeni v monografiji, so bili doseženi v okviru raziskovalnega projekta Rimska vojaška oprema v Sloveniji (2001–2004) in raziskovalnega programa Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave (2004–), ki ju je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Ista agencija je sofinancirala tudi izdajo monografije.

Vljudno vabljeni!

Info:
NMSl PRESS

NMSL – ARHEOLOGI POTRDILI NOV ODSEK POZNORIMSKEGA ZAPORNEGA ZIDU CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM (PRESS)

ARHEOLOGI POTRDILI NOV ODSEK POZNORIMSKEGA ZAPORNEGA ZIDU CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM

Ljubljana, 28. 3. 2019; Ekipi strokovnjakov iz Narodnega muzeja Slovenije je v okviru evropskega projekta Claustra+ uspelo potrditi nov odsek zapornega sistema claustra Alpium Iuliarum na grebenu, imenovanem Vrata. Na podlagi lidarskega posnetka, terenskih raziskav in arhivskih dokumentov so na območju med Planino pri Cerknem in Podplečami v Cerkljanskem hribovju dokumentirali skromne ostanke nekoč mogočnega zapornega zidu.

Claustra Alpium Iuliarum je bil v 4. stoletju največji rimskodobni arhitekturni podvig na ozemlju današnje Slovenije in sodi med najpomembnejšo kulturno dediščino pri nas. Zaporni sistem je služil nadzoru nad trgovino in premiki prebivalstva in vojska na ozkem prehodnem območju jugovzhodnih Alp, kjer je deloma potekala tudi severovzhodna meja antične Italije. Posamezni ostanki zapor se raztezajo med Kvarnerskim zalivom na Hrvaškem in Posočjem v Sloveniji. Danes poznamo okoli 30 kilometrov ostankov zapornih zidov s 107 stolpi, 5 trdnjavami in utrdbami ter dvema utrjenima mestoma v neposrednem zaledju (Castra, današnja Ajdovščina, in Tarsatica, današnja Reka na Hrvaškem).

Zapore so enakomerno nanizane od Reke na Hrvaškem proti severu do najbolj utrjenega dela med Vrhniko in Ajdovščino. Od tu do najsevernejše poznane zapore pri Zarakovcu v Baški grapi pa je na prostoru Cerkljanskega hribovja prazno območje. V arhivskih virih se na tem območju omenja daljši rimski zid, ki je varoval prehod iz Poljanske doline v Cerkno, na grebenu, imenovanem Vrata. Pomenljivi so tudi toponimi pri grebenu (»Vrata«, »Na vratih« in »Za zidom«), ki najverjetneje označujejo prehod, prelaz, morda celo zid ali vrata v zidu.

Slovenski zgodovinar Pavle Blaznik je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na podlagi skoraj 200 let starih skic zahodne meje loškega gospostva pravilno umestil omenjen rimski zid na greben med Planino in Podplečami, a raziskovalna skupina arheologov pod vodstvom Jaroslava Šašla v okviru sistematičnih raziskav območja zidu ni našla. Na terenu so ga odkrili šele v začetku osemdesetih let 20. stoletja. Arheologinja Nada Osmuk je sledila trasi rimske ceste, ki je preko prelaza Vrata nad Podplečami vodila iz Cerknega proti Hotavljam. Na grebenu je opazila obrise ostankov močnejšega zidu, ki so potekali v smeri sever – jug. V svojih poročilih je omenila odkrite ostanke malte in obrise zidu ter jih pravilno pripisala takrat že dobro poznanemu zapornemu sistemu claustra Alpium Iuliarum. Njena opažanja žal niso dočakale sistematične raziskave ali obširnejše objave.

Skupina arheologov v Narodnem muzeju Slovenije je v okviru projekta CLAUSTRA+ na podlagi študija arhivskih podatkov in zapiskov ter s pomočjo najnovejših tehnologij (LiDAR) uspela potrditi in dokumentirati »izgubljeno« poznorimsko zaporo Vrata. Na lidarskem posnetku so vidni površinski znaki na območju Vrat, ki so predstavljali linijo ostankov zidu.

Na južnem delu trase je bil zid v dolžini 130 metrov zaradi večjih kmetijskih posegov povsem uničen že v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Osrednjih 360 m trase je bilo prav tako uničenih že v času med obema vojnama. Italijanska vojska je tu v okviru izgradnje Alpskega zidu namestila težko oborožitev, da bi utrdila mejo med Italijo in Kraljevino Jugoslavijo. Tudi na severnem delu trase so ostanki zidu zelo skromni, sledimo jim lahko v dolžini 250 metrov. Na gozdnih tleh jih prepoznamo kot zemljen, približno 1 meter širok nasip, iz katerega ponekod štrlijo kamni. Celotna zapora je merila vsaj 740 metrov.

Zapora Vrata se nahaja na prelazu med Poljansko dolino in Cerknim, katerega strateški pomen dokazujejo tudi številni ostanki vojaških objektov iz drugih obdobij. V antiki je tu potekala cesta, ki je povezovala Škofjeloško območje s Posočjem. Glavna povezava proti Italiji je sicer vodila preko Ljubljane (Emona) in Ajdovščine (Castra) v Oglej (Aquileia), vendar je bila v nemirnih časih poznorimskega obdobje nevarna, zato se je promet po njej zmanjšal. Aktualnejše so postale stranske poti. Ena od njih je vodila preko Cerkljanskega hribovja, ravno preko prelaza Vrata in zato so Rimljani tudi tu z zidom vzpostavili nadzor.

S potrditvijo še ene od zapor v sklopu sistema claustra Alpium Iuliarum postaja slika obrambnega sistema celovitejša. Rimski zid priča o pomembnosti našega prostora v poznorimskem času, obdobju državljanskih vojn in vpadov mnogih ljudstev v Rimsko cesarstvo. V nemirnem času so bili hitri premiki enot, logistika in učinkovita pošta izjemno pomembni, zato so vse pomembnejšo vlogo pridobivale stranske poti, ki so vodile preko težje prehodnih območij, kakršno je Cerkljansko hribovje. Celotna regija pa je s tem dobila novo, pomembnejšo vlogo v antiki.

Kaj je LiDAR?

LiDAR (Light Detection and Ranging) je metoda daljinskega zaznavanja, pri kateri z laserskim skenerjem, nameščenim na letalo, zajemamo podatke o zemeljskem površju. Rezultat skeniranja je oblak točk (odbojev) v 3D koordinatnem sistemu iz katerega lahko izdelamo natančen zemljevid površja, t.i. digitalni model reliefa. V nasprotju z aerofotografijo nam lidar omogoča zaznavo struktur na površju zemlje tudi na mestih, ki so porasli z gozdovi.

O evropskem projektu CLAUSTRA+

Temeljni cilji projekta CLAUSTRA+ (Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum) so ustrezna zaščita, predstavitev in povečanje prepoznavnosti kulturne dediščine ter razvoj kulturnega in zelenega turizma. Pri raziskovanju skupne kulturne dediščine sodelujejo štirje slovenski in pet hrvaških partnerjev. Projekt poteka v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška 2014–2020, sofinancira ga Evropski sklad za regionalni razvoj.

Fotografiju ustupio Narodni muzej Slovenije

Info:
NMSL PRESS

NMSL – ARHEOLOGI POTRDILI NOV ODSEK POZNORIMSKEGA ZAPORNEGA ZIDU CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM (PRESS), >http://www.arheologija.hr/?p=12400. Fotografije ustupio Narodni muzej Slovenije

Objavljuje ArheologijaSubota, 30. ožujka 2019.

The Ashmolean Museum – Izložba ‘Spellbound – Magic, Ritual and Witchcraft’ (osvrt Vendi Jukić Buča)

The Ashmolean Museum

31. kolovoza 2018. – 6. siječnja 2019.

Vodeći kustosi:
Dr Sophie Page, University College London
Professor Marina Wallace, Director, Artakt Associate

Kustosi:
Owen Davies, Professor of Social History, University of Hertfordshire
Malcolm Gaskill, Professor of Early Modern History, University of East Anglia
Ceri Houlbrook MA PhD, University of Hertfordshire

https://www.ashmolean.org/spellbound

Ulaz u Ashmolean museum je besplatan i obuhvaća razgled stalnog postava te manjih tematskih izložbi. Ali svakih nekoliko mjeseci organizira se veća tematska izložba na trećem katu Muzeja, uz ulaznicu za koju je potrebno izdvojiti 10 funti – vrijedi pogledati, bez obzira na cijenu. Te izložbe često su intenzivno eksponirane u medijima, a osobito reklamirana bila je izložba ‘Spellbound’.

O pripremi ove iznimno zanimljive izložbe saznala sam i prije objave u medijima, volontirajući u Pitt Rivers muzeju kao vodič. Naime, bili smo obaviješteni da će jedan od najintrigantnijih izložaka biti posuđen Ashmoleanu na nekoliko mjeseci. Pitt Rivers pun je kurioziteta, neobičnih artefakata, mističnih rariteta, bizarnosti, a ovaj se isticao čak i među njima. Radilo se o ‘vještici u boci’.

Izložba ‘Spellbound’ predstavlja magiju kao integralni aspekt ljudske prirode, ponašanja i života. Magija i ritual inkorporirani su (bound) u svakodnevni život na brojnim razinama, napose kao ‘alat’ za rješavanje problema i postizanje željenih ciljeva. Stotinu osamdeset izloženih artefakata izrađenih od različitih materijala i za različite namjene pokazuju povezanost magije i ljudskog postojana u širokom vremenskom rasponu, od srednjeg vijeka (12. stoljeće) do modernog razdoblja, a većina je namijenjena ljubavnom čarobiranju ili zaštiti doma i kućanstva.

The Discovery of Witches, Matthew Hopkins, 1647 (c) Queens College, Oxford.

Imala sam sreću da me kroz izložbu provede kolegica Olya (briljantna visitor experience assistant u Ashmolanu i vodič volonter u Pitt Riversu), koja mi je ukazala na različite zanimljive izloške te koncept izložbe. Već na ulazu u galeriju potrebno je pokazati stav prema osnovnoj temi. Naime, posjetitelj može proći pored ili ispod ljestvi – a registrira se broj onih koji su se osmjelili proći ispod! Osobno me se najviše dojmila mumija mlade mačke koja je u lovu na miša stradala u dimnjaku. Stradao je i miš, te su na izložbi prikazani jedan pored drugoga, u vječnom lovu. Ali ako sami zavirimo u dimnjak, iza staklene pregrade vidjeli bismo artefakte koji su se na tom mjesto postavljali kako bi donijeli sreću kućanstvu ili štitili od zlih sila (jadnu mačku nisu spasili, ali njoj, nažalost, nisu ni bili namijenjeni). Izložba ‘Spellbound’ referira se i na reperkusije optuživanja za vještičarenje.

Poppet (c) The Museum of Witchcraft and Magic, Boscastle.

Uz knjige s magičnim zapisima, magične predmete (primjerice ljudsko srce u srebrno-olovnoj srcolikoj posudi iz 12./13. stoljeća), opise magičnih radnji i rituala, postavljene su i moderne konceptualne umjetničke instalacije. Jedna od njih prikazuje svjetlosno ‘vještičje srce’, ali neku djecu više je fascinirao poklopac na podu koji nisu moglao tvoriti i za koji nisu znala kamo vodi.

Human heart (c) Pitt Rivers Museum, University of Oxford.

No nisu samo artefakti neobični i mistični. Izložbu je pratila i mističnost tijekom njene postave. Naime, maleni list s tekstom iz Biblije pomaknuo se u vitrini, pa se čistačica, koja je to primijetila, uplašila. Ovaj događaj postao je predmet spekulacija (vitrina je bila hermetički zatvorena) te raznih asumpcija i pretpostavki. Naposlijetku je ustanovljeno da je pomicanje uvjetovao statički elektricitet koji je proizveden trljanjem površind pleksiglasa tijekom čišćenja. Čini se da za svaku misterioznu pojavu postoji racionalno obrazloženje. Ali to ne umanjuje privlačnost iluzija :).

Iako se iz današnje perspektive brojne radnje prikazane izložbom čine, u najmanju ruku, smiješne, ne zaboravimo da još uvijek pribjegavamo raznim ‘magijskim’ postupcima s ciljem postizanja većeg uspjeha, razumijevanja sudbine, pripreme za budućnost (TV tarot, čitanje iz dlana, kave, graha, kamena i tako dalje).

Dr Xa Sturgis (AKA Magician, The Great Xa), direktor Ashmoleana, za izložbu kaže

Magic has always been a subject close to my heart and I’m thrilled that this exhibition takes such an imaginative and impactful approach to the subject. We may think that we’ve grown out of the magical belief of our forebears, but SPELLBOUND makes clear that we still think magically.

Iz Press materijala, a najavljujemo interview s Dr Alexanderom Sturgisom koji će uskoro bit objavljen na Portalu.

Izložbu je pratio catalog i brojne memorabilije koje su bile dostupne u muzejskom dućanu.

Što se tiče artefakta s početka teksta – radi se o staklenoj posrebrenoj bočici. Pitt Rivers ju je pribavio 1915. godine od starije gospođe iz Sussexa koja je za nju navela sljedeće: ‘kažu da je u boci vještica, i ako ju pustiš van, bit će velika nevolja’ (‘they do say there be a witch in it and if you let un out there, it be a peck o’ trouble’). Do sada boca nije otvorena. Snimak rentgenom pokazao je prisutnost neke vrste taloga.

Witch bottle (in gallery) (c) Pitt Rivers Museum, University of Oxford.

Zahvaljujemo Muzeju Ashmolean na mogućnosti razgeda izložbe i ustupljenim fotografijama.

Posebno hvala Olyi Baxter-Zorini na vodstvu!

Vendi Jukić Buča

U Oxfordu, 17. ožujka 2019. (St Patrick’s Day i St. Gertrude’s day – svetica zaštitnica mačaka 🙂 )

AMZ – Predavanje – Urbanizam Zadra od osvita do sutona antike (PRESS)

U srijedu, 13. veljače 2019. s početkom u 12 sati u Velikoj dvorani Arheološkog muzeja u Zagrebu, dr. sc. Iva Rukavina održat će predavanje URBANIZAM ZADRA OD OSVITA DO SUTONA ANTIKE.

Predavanje je besplatno za sve posjetitelje.

Područje zadarskog poluotoka naseljeno je još od razdoblja prapovijesti. Liburnsko naselje doživljava radikalan kulturni, politički, ekonomski i urbanistički preobražaj u 1. st. pr. Kr. kada je osnovana kolonija rimskih građana Colonia Iulia Iader. Antički grad izgrađen je prema zahtjevima rimskih urbanističkih načela, no u nekim aspektima dolazi do određenih odstupanja. Vrijeme kasne antike obilježile su nemirne povijesne okolnosti i pojava kršćanstva. Ta su se društvena zbivanja odrazila i na daljnji razvoj Zadra pa u kasnoantičkom razdoblju dolazi i do prve veće transformacije antičkog grada.

Predavanje daje uvid u razvoj i izgradnju antičkoga Zadra kao i u urbanističke preinake grada koje su uslijedile u kasnoantičkom razdoblju.

Dr. sc. Iva Rukavina rođena je 1979. godine u Zagrebu, na Filozofskom fakultetu Sveučilišta u Zagrebu diplomirala je studij Povijesti umjetnosti, Arheologije te Francuskog jezika i književnosti, a na Université Paris I Panthéon-Sorbonne završila je studij Estetike. Magistrirala je na sveučilištu Paris Nanterre gdje je i doktorirala s temom iz povijesti umjetnosti antičkog i srednjovjekovnog razdoblja.

Objavila je nekoliko stručnih i znanstvenih radova te sudjelovala na međunarodnim konferencijama i održala brojna izlaganja u Parizu, Cambridgeu, Pragu, Tunisu i New Delhiju. Autorica je knjige Umjetnost ledenog doba koju je 2012. godine izdala Matica hrvatska. Sudjelovala je na međunarodnom projektu Qantara – Mediterranean Heritage, Eastern and Western Crossings (Euromed Heritage program) Instituta Arapskog svijeta u Parizu kao autorica članaka posvećenih hrvatskoj kulturnoj baštini. Bila je stipendistica Francuske vlade, Ministarstva znanosti, obrazovanja i športa Republike Hrvatske, zaklade Open Society Foundation George Soros te zaklade Frankopan fund.

Predavanje

Info:
AMZ PRESS

GMK – 8. Valičev arheološki dan (PRESS)

3 December 2018 @ 10:00 – 16:00 Europe/Ljubljana Časovni pas
Ullrichova hiša, Tomšičeva ulica 42
4000 Kranj, Slovenija

8. VALIČEV MUZEJSKI DAN:

Nakit ostane. Dediščina naš najdragocenejši nakit.

PROGRAM

10.00  UVODNI NAGOVOR

10.10 – 10.30 Verena Perko, KULTURNA DEDIŠČINA: KRAJINE, ZBIRKE IN MUZEJSKI PREDMETI

10.30 – 11.00 Miha Mlinar, Železnodobni oblikovalci posoškega nakita

11.00 – 11.20 Petra Stipančić, Nakit v pozni bronasti dobi Novega mesta – primer bogatega groba 284 KŽG s Kapiteljske njive

11.20 – 11.50 Aleksandra Nestorović, Antične geme – miniaturne umetnine

11.50– 12.10 Maša Sakara, Steklen obesek z volkuljo, Romulom in Remo

12.15 -13.00 Odmor z arheološko malico

13.00 – 13.20 Anja Ragolič, Dragocen ulov: rimskodobni nagrobnik izpod Savskega mostu v Kranju. NAJNOVEJŠE ARHEOLOŠKO ODKRITJE V KRANJU.

13.20 – 14.00 Jože Štukl, NAKIT IZ ARHEOLOŠKIH KONTEKSTOV NA LOŠKEM

14.00 – 14.20 Janja Železnikar, »Skrivni« pomeni nakita

14.20 – 14.40 Barbara Hofman,  MOZAIČNE IN ČLENASTE STEKLENE JAGODE IZ DOLENJE VASI PRI CERKNICI

14.40 – 15.10 Jana Puhar, Žan hočevar, Rimskodobni grob z zlatim nakitom iz Ribnice na Dolenjskem

15.10 – 15.30 Verena Perko, Zlat poročni prstan iz Ribnice na Dolenjskem

15.30 – 15.50 Snježana Karinja, Izbor nakita od prazgodovine do novega veka , ki ga hrani Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran

16.00 zaključek ob kavi

8. Valičev arheološki dan

Info
GMK PRESS