NMSL – »Noč ima svojo moč«. Evropska noč raziskovalcev v Narodnem muzeju Slovenije (PRESS)

Narodni muzej Slovenije se kot tretji partner pridružuje projektu Noč ima svojo moč, organiziranem ob evropski noči raziskovalcev 27. novembra 2020. Živahne raziskovalne dejavnosti, ki potekajo pod okriljem naše ustanove, predstavljamo na predavanjih, okrogli mizi in v obliki prve e-razstave, objavljene na naši spletni strani.
OKROGLA MIZA

Arheološka odkritja: od kamene dobe do novega veka

Petek, 27. novembra 2020, ob 16. uri, na spletuArheologi iz Narodnega muzeja Slovenije bodo vsak posebej v nekaj stavkih predstavili svoje raziskave, ki pokrivajo celotno obdobje človeške zgodovine. Začeli bodo z raziskavami kamene dobe in zaključili z novim vekom. Po vsaki predstavitvi bodo odgovarjali na vaša vprašanja.

Dogodek je zasnovan tako, da ga lahko spremljate ves čas ali se vanj le občasno vključite.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite.
PREDAVANJI

Kaj pa naravoslovci počnemo z muzejskim gradivom? – dr. Eva Menart

Petek, 27. novembra 2020, ob 14.45, na spletu

Raziskovalci v Narodnem muzeju Slovenije niso samo arheologi, zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji, ampak muzejski predmeti zanimajo tudi kemike in druge naravoslovce. Skupaj s kustosi s pomočjo različnih naravoslovnih metod iščemo odgovore na vprašanja, kot so: »Iz katerega obdobja je fibula?« in »Ali gre za avtentični kipec ali ponaredek?« Poleg tega raziskujemo načine, kako naše zbirke čim bolje ohraniti za prihodnje generacije.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite. 

Skrivnostne zapore med Apeninskim in Balkanskim polotokom – Jure Kusetič

Petek, 27. novembra 2020, ob 17.45, na spletu

Večina je že slišala za Hadrijanov zid v Angliji ali pa renski in donavski limes v srednji Evropi. Številni pa ne poznajo podobnega sistema utrjenih zapor, ki je nastal znotraj Rimskega cesarstva, na območju današnje Slovenije in hrvaškega Kvarnerja. Arheologi ga imenujemo claustra Alpium Iuliarum. Kako so ga imenovali stari Rimljani, ne vemo.

Težko prehodni gozdovi med Julijskimi Alpami in hrvaško Reko skrivajo še veliko skrivnosti. Arheologi jih poskušamo razvozlati z arheološkimi izkopavanji, topografskimi pregledi, geofizikalnimi raziskavami in analizami geografskih informacijskih sistemov. Počasi se nam razkriva vse jasnejša podoba zapor, ki so v času zatona Rimskega cesarstva branile in nadzirale prehod v osrčje imperija – v Italijo.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite. 

E-RAZSTAVA

Raziskovalno delo v sodobnem muzeju

Na ogled od petka, 27. novembra 2020,
na
spletni strani muzeja
Srce vsakega muzeja so zbirke predmetov. Teh danes ne dojemamo zgolj kot samozadostnih starin ali umetnin, temveč kot zgodovinske vire, ki na različne načine pričajo o človeški preteklosti, znanju in ustvarjalnosti.Povsem drugo vprašanje je, kako te informacije izluščiti iz muzejskih eksponatov. Muzejski kustos je po izobrazbi navadno (umetnostni) zgodovinar, arheolog ali etnolog, specializiran za posamezno zgodovinsko obdobje, slog ali vrsto gradiva. Kadar poskuša neki predmet prepoznati, določiti njegovo starost ali izvor, se lahko opre zgolj na lastne oči, izkušnje in strokovno literaturo.

Žal to marsikdaj ni dovolj. Da bi zanesljivo ugotovili, iz kakšnih surovin je predmet izdelan, ali je v resnici pristen ali morda ponaredek, potrebujemo pomoč strokovnjakov naravoslovnih ved – kemikov, fizikov, metalurgov ipd. Vsak od njih lahko s svojim znanjem in analitskimi orodji razkrije pomembne podatke, ki pričajo tako o naravi preiskovanega predmeta kot o njegovi vlogi v času nastanka oziroma aktivne uporabe.

Spletna stran
Facebook
Instagram
YouTube

Info:
NML PRESS

NMSL – VALVASORJEVA NAGRADA IN NAGRADA ICOM SLOVENIJA ZA NARODNI MUZEJ SLOVENIJE (PRESS)

VALVASORJEVA NAGRADA IN NAGRADA ICOM SLOVENIJA ZA NARODNI MUZEJ SLOVENIJE

Ljubljana, 29. 9. 2020; Včeraj so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije slavnostno podelili Valvasorjeva odličja za leto 2019. Za projekte, ki so zaznamovali muzejsko delo v preteklem letu, jih podeljuje Skupnost muzejev Slovenije.

Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke v letu 2019 prejme avtorska skupina razstave Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije:

  • mag. Darko Knez, Narodni muzej Slovenije,
  • dr. Aurore Ciavatti, Centre de Recherches Égyptologiques, Université Paris, Sorbonne, Francija,
  • doc. dr. Jan Ciglenečki, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
    dr. Cäcilia Fluck, Skulpturensammlung und Museum für Byzantinische Kunst, Staatliche Museen zu Berlin, Nemčija,
  • Tomislav Kajfež, mag., Narodni muzej Slovenije,
  • mag. Miran Pflaum, Narodni muzej Slovenije, in
  • oblikovalka Barbara Bogataj Kokalj, Studio Aleja.

Iz utemeljitve:
»Jedro razstave sestavljajo konservirane koptske tkanine iz Narodnega muzeja Slovenije, njen okvir pa je mnogo širši. Dodelan koncept dopolnjujeta subtilno oblikovanje in bogat spremljevalni program, v projekt pa so smotrno vključeni tudi profesorjii in študenti Katedre za oblikovanje tekstilij, grafiko in oblikovanje pri NTF UL, ki so s študijami in unikatnimi izdelki znali povezati preteklost s sedanjostjo.«

Včeraj so podelili tudi nagradi ICOM Slovenija 2020.
Nagrado za delo na mednarodnem področju za projekt Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije prejme vodja projekta mag. Darko Knez iz Narodnega muzeja Slovenije.

Iz utemeljitve:
»Razstava Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije med 10. oktobrom 2019 in 21. junijem 2020 je bila rezultat izredne ambicioznosti ekipe Narodnega muzeja Slovenije in odličnih domačih in mednarodnih povezav, ki jih ustvarja in ohranja ta ustanova. /…/ S projektom so v NMS javnosti pokazali bogastvo kulturne dediščine, ki jo hranijo naši muzeji, obenem odstrli neznano in za naš prostor mogoče nekoliko ‘eksotično’ tematiko preteklosti krščanskega prebivalstva Egipta ter opozorili na vpetost našega prostora in muzeja tudi skozi take zbirke v svetovne muzeološke tokove tako v preteklosti kot v sedanjosti.«

Nagrajencem iskreno čestitamo!

Fotografije s podelitve nagrad so dostopne v galeriji na tej povezavi.

Razstava Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije je do 8. novembra 2020 na ogled v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož.

Pogled na razstavo Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (foto: Miran Pflaum)

Info:
NMSL PRESS

NMSL – ARHEOLOŠKE eKRAJINE PODONAVJA (Danube’s Archaeological eLandscapes) (PRESS)

ARHEOLOŠKE eKRAJINE PODONAVJA (Danube’s Archaeological eLandscapes)
Nov evropski projekt za večjo prepoznavnost arheološke dediščine

Julija letos je Narodni muzej Slovenije skupaj z 22 partnerji iz 10 držav začel izvajati evropski projekt Arheološke eKrajine Podonavja (Danube’s Archaeological eLandscapes) pod vodstvom avstrijskega muzeja Universalmuseum Joanneum. Glavni cilj projekta je povečati prepoznavnost arheološke dediščine, še posebej Podonavja, ne le na regionalni, ampak tudi na mednarodni ravni. 30 mesecev raziskav prinaša številne rezultate: sodelujoči si obetajo bogat nabor predstavitev arheoloških krajin s pomočjo najnovejših digitalnih tehnik, projekt pa bo prispeval k digitalizaciji evropske arheološke dediščine.

Bogata in raznolika arheološka dediščina Podonavja je nepogrešljiv del evropske dediščine. Ponuja izjemen turistični potencial, vendar se vseskozi srečuje s težavo premajhne prepoznavnosti. Pri tem lahko pomagajo nove tehnologije, ki arheološko dediščino predstavljajo v novih, privlačnejših oblikah in hkrati omogočajo, da postane bolj dostopna.

Glavni cilj projekta je na privlačnejši način predstaviti arheološko dediščino Podonavja ter povečati njeno dostopnost ne zgolj na regionalni, ampak tudi na mednarodni ravni in hkrati promovirati trajnostni turizem.

Partnerji projekta so mednarodno priznani muzeji, ki želijo usmeriti delo tudi navzven – v najbolj znane arheološke krajine Podonavja. Z uporabo tehnologij, ki vključujejo navidezno resničnost (virtual reality) in obogateno resničnost (augmented reality), bodo obiskovalce motivirali, da spoznajo bogato arheološko dediščino ne le v muzejih, ampak tudi v kontekstu pokrajin, iz katerih dediščina izhaja. To jih bo vzpodbudilo, da ne ostanejo zgolj znotraj meja današnjih držav, ampak da obiščejo tudi druge arheološke pokrajine in spoznajo dolgo pozabljene skrivnosti Podonavja.

Udeleženci projekta ne bodo predstavili le v virtualnem svetu, ampak tudi z integracijo kulturne poti Iron Age Danube Route (www.ironagedanuberoute.com) in z razvojem novih arheoloških kulturnih poti na območju najbolj atraktivnih arheoloških krajin. Poti bodo obogatili z eno največjih mrež muzejev z arheološkimi zbirkami v Podonavju. S trajnostno medsebojno promocijo bo mreža utrdila in obogatila turistično ponudbo regije v prihodnosti.

Projekt z uradnim imenom Virtual Archaeological Landscapes of the Danube Region (akronim: Danube’s Archaeological eLandscapes) / Arheološke virtualne krajine Podonavja (Arheološke eKrajine Podonavja), je sofinanciran iz evropskega programa Interreg Danube Transnational Programme 2014–2020.

SPLOŠNE INFORMACIJE O PROJEKTU
Trajanje: 01. 07. 2020 – 31. 12. 2022
Vrednost projekta: 2.517.612,44 EUR (2.118.635,56 EUR iz ESRR in 21.335,00 EUR iz sredstev IPAI)

PROJEKTNI PARTNERJI
Universalmuseum Joanneum (Avstrija)
Universität Wien (Avstrija)
Narodni muzej Slovenije (Slovenija)
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (Slovenija)
Magyar Nemzeti Múzeum (Madžarska)
Muzeul National de Istorie a Romaniei (Romunija)
Národní museum (Češka)
Arheološki muzej u Zagrebu (Hrvaška)
Landesamt für Denkmalpflege im Regierungspräsidium Stuttgart (Nemčija)
Gradski Muzej Vršac (Srbija)
Rousse Regional Museum of History (Bolgarija)
Technická univerzita v Košicach (Slovaška)

PRIDRUŽENI PARTNERJI
Bundesdenkmalamt Österreich (Avstrija)
Institut za antropologijo (Hrvaška)
Opčina Donja Voća (Hrvaška)
Centar za prapovijesna istraživanja (Hrvaška)
Javni zavod za upravljanje dediščine in turizem Pivka, Park vojaške zgodovine Pivka (Slovenija)
Nemesvámos Község Önkormányzata (Madžarska)
Vértesszőlős Község Önkormányzata (Madžarska)
Veszprém-Balaton 2023 Zrt. (Madžarska)
Zavod za proučavanje kulturnog razvitka (Srbija)
Zentrum für Informationsmodellierung (Avstrija)
Košický samosprávny kraj (Slovaška)

Poskus digitalne 3D rekonstrukcije poznorimskega zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum (poskus rekonstrukcije: Peter Kos, Narodni muzej Slovenije; grafika: Igor Dolinar).

Info:
NMSL PRESS

Facebook

AMI – Izložba: “Brodolom Mijoka – probuđena tajna murterskog mora” (PRESS)

Izložba: “Brodolom Mijoka – probuđena tajna murterskog mora”

U petak, 18. rujna 2020, s početkom u 12,00 sati, Arheološki muzej Istre, u Galeriji C8, ugostit će izložbu “Brodolom Mijoka – probuđena tajna murterskog mora”.

Izložba prezentira, na iznimno jasan i vizualno zanimljiv način, rezultate arheoloških istraživanja podmorskog lokaliteta brodoloma kod pličine Mijoke, nedaleko otoka Murtera.

Na 64 m² istraženog područja sakupljena je velika kolekcija vrijednih pokretnih nalaza, mahom skupe i luksuzne robe te velika količina zlatnog i srebrnog novca. Budući da je potopljeni brod relativno malih dimenzija i bez ozbiljnog naoružanja, otvara se pitanje: da li je riječ o piratskom brodu koji je stradao dok je prevozio raznoliku zaplijenjenu robu ili se radi o havariji trgovačkog broda?

Zahvaljujući financijskoj potpori Ministarstva kulture RH, zaštitna arheološka istraživanja su na lokalitetu provođena od 2006. do 2012. godine, a izložba je organizirana u suradnji s Muzejom grada Šibenika i Hrvatskim restauratorskim zavodom.

Autorice izložbe su podvodna arheologinja Vesna Zmaić Kralj (HRZ) i kustosica Marina Lambaša, a autor likovnog postava i grafičke opreme Ante Filipović Grčić iz 2FG studija.

Uz pridržavanje epidemioloških mjera, izložba se može pogledati do 24. siječnja 2021. od 11,00 do 18,00 sati. Ulaz je slobodan.

Info:
AMI PRESS

NMSL – Vabimo vas na Metalurški dan (PRESS)

Torek, 25. avgusta, od 9. do 18. ure, Muzejska

Zadnji avgustovski torek je posvečen metalurgiji! Celodnevni niz prireditev ob izteku razstave Ko zapoje kovina prinaša poslastice za vse okuse in generacije: od prikazov taljenja železove rude na starodoben način, prikazov umetnostnega ulivanja in umetnostnega kovanja, razstave izdelkov umetnostnega varjenja pa do predavanj, vodenih ogledov razstave Ko zapoje kovina in glasbenih nastopov.

Udeležba na vseh prireditvah v okviru Metalurškega dne je brezplačna. Vstop na razstavo Ko zapoje kovina je ta dan prost.

Fotografija: litje brona (Livartis d.o.o.)

PROGRAM
  • 10.00: Glasbeni nastop: trobilni kvintet Schaka: Matej Kravcar (trobenta), Dominik Rus (trobenta), Blaž Ogrič (rog), Tine Plahutnik (pozavna), Rok Grubelnik (tuba); mentor: doc. Franc Kosem, Akademija za glasbo UL
Obvezne so predhodne prijave na info@nms.si, 01/241 44 04 ali 041 751 270
  • 13.30: Glasbena nastopa:
    – Igranje na list žageMiro Dovč
    – Rožančevi fantjiči: Janez Mramor (es-klarinet in tenor), Boris Kurent (kontrabas in bas) in Rado Turk (violina in bariton), KED Folk SlovenijaPesmi iz metalurških področij
  • 17.00: Glasbeni nastop: mehanski sekvencerMiro Dovč
PRIKAZI NA MUZEJSKEM VRTU

Taljenje železove rude v glinenih talilnih pečeh na starodoben način

  • 9.00–17.00: zalaganje talilnih peči, prebodi in izpusti žlindre
  • 17.00–18.00: podiranje peči ter izvlek in kovanje volka

Prikaz izvajajo predstavniki Oddelka za arheologijo FF UL in Inštituta za kovinske materiale in tehnologije.

Umetnostno ulivanje

Ulivanje plaket v aluminij

  • 9.00–10.00: taljenje aluminija
  • 10.00–18.00: priprava na litje, litje

Prikaz izvajajo predstavniki Oddelka za materiale in metalurgijo NTF UL in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL.

Ulivanje kiparskih del v bronu

  • 9.00–18.00: postopek litja kipov, izdelave voščene replike, obdelava brona, patiniranje, čiščenje, cizeliranje …
  • 9.30–11.00: taljenje brona
  • 11.00: litje in razdiranje form
  • 12.00–13.30: taljenje brona
  • 13.30: litje in razdiranje form
  • 15.00: litje in razdiranje form

Prikaz izvaja podjetje Livartis d.o.o.

Umetnostno kovanje

  • 9.00–15.00: kovanje žebljev, srčkov, podkev
  • 15.00–18.00: kovanje rože (kale)

Prikaz izvaja Umetno kovaštvo Bruno Kalčič s.p.

Umetnostno kovanje

  • 9.00–18.00: kovanje žebljev, puščičnih osti
  • 10.00–11.00: kovanje sekire
  • 14.00–15.00: kovanje zmaja

Prikaz izvajata Luka Kren in Jon Kren.

Umetnostno varjenje

  • 9.00–18.00: razstava varjenih skulptur

Razstavljata Miro Dovč in Jože Lisac, Soboslikarstvo umetnostno varjenje Jože Lisac s.p.

Organizatorja Metalurškega dne sta Oddelek za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljaniin Narodni muzej Slovenije.

SodelujejoAkademija za glasbo Univerze v LjubljaniAkademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v LjubljaniInštitut za kovinske materiale in tehnologije, Jože Lisac, Soboslikarstvo umetnostno varjenje Jože Lisac s.p., Livartis d.o.o.Luka in Jon KrenMiro DovčOddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Umetno kovaštvo Bruno Kalčič s.p.

Spletna stran
Facebook
Instagram
YouTube

Narodni muzej Slovenije T. 01/241 44 00, E. info@nms.si, www.nms.si

Muzejska: odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih do 20. ure.

Metelkova (Maistrova 1): Poletni odpiralni čas: v torek in sredo odprto od 10. do 18. ure, od četrtka do nedelje od 10. do 21. ure (od 18. do 21. ure je vstop prost). Ob ponedeljkih zaprto.

Ure ogledov gradu Snežnik:  vse dni v tednu: 12.00, 13.00, 14.00 in 15.00

Info:
NMSL PRESS

NMSL – SLOVENSKA MAJOLIKA (PRESS)

Nova občasna razstava
SLOVENSKA MAJOLIKA

Ljubljana, 16. julij 2020; V Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova bo od jutri na ogled nova občasna razstava Slovenska majolika, ki so jo pripravili v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik. Majolika ima v slovenski tradiciji poseben status. Postala je tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda, kot simbol dobre in vesele družbe pa jo opevajo tudi ljudske pesmi. Razstava predstavlja majoliko v dveh pogledih: kot keramično tehniko in kot obliko posebne posode, namenjene pitju vina. Na ogled je kar 188 predmetov iz obeh muzejev. V Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova bo razstava na ogled do 31. oktobra letos, od novembra dalje pa si jo bo mogoče ogledati v Medobčinskem muzeju Kamnik.

Posebna oblika ročke za vino je ime dobila po keramični tehniki majolika, ta pa je poimenovana po španskem otoku Majorka. Tehniko so v 15. in 16. stoletju izpopolnili v Italiji, od koder izvira tudi ta oblika posode. ž

Majolika na Slovenskem

Kot oblika posode – ročka za vino s kroglastim trupom in trilistnim ustjem – je majolika pri nas postala še posebej priljubljena v 19. in 20. stoletju. Najbolj znane so tiste, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit Kamnik od začetka petdesetih let 20. stoletja do konca svojega obstoja leta 2008. Opremljene so z grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za pomembne življenjske obletnice in prelomnice, bile so priljubljeno darilo in okras domače kuhinje. »Z vidika ohranjanja in prezentacije premične kulturne dediščine ima kamniška majolika dvojen pomen: po eni strani je del obrtno-industrijske kulturne dediščine kamniškega območja, po drugi strani pa del nematerialne kulturne dediščine – znanja, vedenja, spretnosti izdelave in poslikave majolike,« poudarja Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik.

Vendar pa ročk za vino – majolik niso izdelovali le v tovarni Svit Kamnik; bile so tudi del programa Keramične tovarne bratov Schütz v Libojah pri Celju, mnoge nove motive in vzorce pa so tej tradicionalni obliki dodali v Tovarni fine keramike Dekor v Ljubljani.

Nastanek in razvoj majolike

Poznamo več zvrsti keramike, ki so se razvile skozi zgodovino. Med njimi je najprestižnejši porcelan, ki so ga najprej izdelovali na Kitajskem. Drugod, najprej v osrednji Aziji in na Bližnjem vzhodu, so ga želeli posnemati, vendar niso imeli na voljo primernih surovin. Uspelo pa jim je narediti posebno glazuro, ki je zaradi dodanega kositra postala bleščeče bela in neprozorna. Tako je nastala imenitna površina za okraševanje, primerljiva s slikarskim platnom. Keramika z belo glazuro se je iz Azije in Bližnjega vzhoda širila v severno Afriko, Španijo in preko otoka Majorka, po katerem je dobila ime majolika, v Italijo. V Italiji je nastalo več pomembnih središč izdelovanja majolike; med njimi izstopa zlasti mesto Faenza, ki je tovrstno keramiko razpošiljalo po vsej Evropi in dalo drugo ime isti tehniki: fajansa.

Za zdaj nimamo natančnejših podatkov, kdaj so na ozemlju današnje Slovenije začeli izdelovati ročke za vino – majolike. Najstarejšo industrijsko izdelano in datirano ročko v zbirki Narodnega muzeja Slovenije so naredili pred letom 1871 v keramični tovarni v Nemškem Dolu (zdaj Slovenski Dol).

Tako majoliko kot pozneje fajanso so bogatejši sloji na ozemlju današnje Slovenije zelo cenili. V marsikaterem popisu zapuščine najdemo naštete in delno tudi opisane različne majolične in fajančne posode. Še posebej 17. stoletje je prineslo tudi velik razcvet fajanse. Nanjo naletimo vsepovsod: v virih, opisih, popisih, sočasni literaturi, na slikah, v muzejskih zbirkah. Uporabljali so jo v palačah, jedilnicah, spalnicah, lekarnah, gostilnah in še marsikje.

Zelo podobno ime nosi še ena tehnika izdelave keramike, namreč tako imenovana industrijska majolika. Vendar gre v tem primeru za drugačen material, za beloprsteno keramiko (torej ne majoliko ali fajanso), ki ni glazirana z belo kositrovo glazuro, ampak je poslikana z barvnimi glazurami živih, sijočih barv. Pri nas so jo izdelovali v keramični tovarni bratov Schütz v Libojah pri Celju.

Majolika kot izdelek lončarske obrti 

Kmečko lončarstvo je na Slovenskem nastalo iz potreb lokalnega prebivalstva po raznovrstni lončeni posodi za gospodinjske in gospodarske namene. Kot dopolnilna dejavnost kmečkega prebivalstva se je razvilo v krajih, kjer so bila nahajališča ustrezne gline in kjer kmetijstvo ni zadostovalo za preživetje številčnih družin. Izdelano posodje so lončarji prodajali na bližnjih in daljnih sejmih ter v svojih delavnicah in si tako zagotavljali dodatni zaslužek. Z uveljavljanjem kovinskega posodja in industrijske keramike se je pomen kmečkega lončarstva zmanjšal, vendar so se na podeželju do današnjega časa ohranile nekatere lončarske delavnice, ki s sodobnimi tehnološkimi postopki in posodobljenimi oblikami posod nadaljujejo izdelavo tradicionalne kmečke lončenine.
Med izdelke lončarske obrti sodi različno posodje za pripravo in shranjevanje jedi in poljskih pridelkov. Posebno mesto med njimi imajo različno poimenovane posode za tekočine, med katerimi so tudi majolike. Okrašene so z različnimi prigodnimi napisi, aplikami in slikarsko dekoracijo.

Poslikava majolike

Slikarji slikajo na enkrat žgano keramiko, ki se imenuje biskvit. Slikajo s pigmenti, v vodi topnimi kovinskimi oksidi. Ti ostanejo na površini kot prah, ki se pozneje, pri drugem žganju z glazuro, poveže s podlago, izdelek pa tako postane bleščeč in neprepusten. Značilnost slikanja v kamniški delavnici je uporaba osnovnih barv za zaključevanje: rumena, rjava, kobaltno modra in črna. Na čelu majolike je običajno naslikan poljuben grb, obdan z okvirjem v rumeni in rjavi barvi, ki simbolizirata zlato. Značilno je tudi prekrivanje pigmentov, pri čemer je ključna debelina nanosa. Majolika je zaključena s stiliziranimi pavi ali z modrim baročnim ponavljajočim se vzorcem.

Simbol veselega druženja 

Mag. Barbara Ravnik, v. d. direktorice Narodnega muzeja Slovenije: »Brez dvoma je majolika simbol veselega druženja, dobre volje in iskrenih želja. Pred desetletji skoraj ni bilo vedre priložnosti, ki je ne bi pospremili s podarjeno majoliko. S podobo in besedo so opominjale na kraje in dogodke; od majcenih, komaj dovolj velikih, da si vanjo potisnil marjetico s sprehoda, do pravih velikank, prevelikih, da bi lahko stale ob drugih na polici. To poslanstvo majolika opravlja tudi z našo razstavo, saj nas povezuje na čisto svoj način.« 

Ob razstavi bo izšel tudi katalog v slovenskem in angleškem jeziku.

Ročka za vino – majolika (Gorenjcu meseca), ETI Svit, Kamnik, 1980–1990, beloprstena keramika. Hrani Medobčinski muzej Kamnik, fotografija Tomaž Lauko.

Info:
NMSL PRESS