Gorenjski muzej – Izredno obvestilo (PRESS)

IZREDNO OBVESTILO

Glede na povečano nevarnost okužb, širjenje korona virusa v Sloveniji in s tem razglašene epidemije je vodstvo Gorenjskega muzeja v skladu z

vladnimi ukrepi in priporočili pristojnih služb sprejelo odločitev, da bo
muzej od 14. 3. 2020 pa do preklica ZAPRT za vse obiskovalce.
Do nadaljnjega odpadejo tudi vse predvidene aktivnosti in dogodki muzeja.

Za več informacij smo na voljo na info@gorenjski-muzej.si
in na telefonski številki 04 201 39 50.

Do naslednjega snidenja v Gorenjskem muzeju vas lepo pozdravljamo in ostanimo zdravi!

HVALA ZA RAZUMEVANJE!

IZREDNO OBVESTILO

Info:
Gorenjski muzej PRESS

NMS – Muzej bo do nadaljnjega ZAPRT (PRESS)

Dragi obiskovalci,

Narodni muzej Slovenije bo skladno s priporočili pristojnih služb in z namenom preprečevanja širjenja okužb ZAPRT.
Ukrep velja od danes, 13. marca 2020, od 14. ure do preklica.

Prosimo, spremljajte objave na spletni strani muzeja. Za več informacij smo vam na voljo na e-naslovu info@nms.si.

Hvala za razumevanje in ostanite zdravi!
—–
Kako lahko pomagamo pri upočasnitvi širjenja novega koronavirusa
Ravnamo odgovorno in preventivno: 
Ne dotikamo se oči, nosu in ust.
Upoštevamo pravila higiene kašlja (kašljamo v robec).
Redno si umivamo roke z milom in vodo ter uporabljamo razkužilo za roke.
Izogibamo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi.
Izogibamo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.

V primeru slabega počutja se izogibamo stikom z drugimi. Če posummo, da smo se morda okužili tudi sami, ne hodimo naokoli, temveč pokličemo osebnega zdravnika ali najbližji urgentni center in upoštevamo navodila zdravstvenih delavcev.

V muzejih spremljamo aktualno dogajanje v zvezi s širjenjem koronavirusa in upoštevamo smernice in priporočila NIJZ. Zanesljive informacije lahko dobimo tudi na vladni spletni strani https://www.gov.si/teme/koronavirus/ in brezplačni telefonski številki Klicnega centra za informacije o koronavirusu 080 1404 (vsak dan med 8. in 20. uro).

Info:
NMS PRESS

NMS – Janka Istenič: Metalla Imperii Romani (PRESS)

Muzejska
5. 3. 2020, 17:00
Predavanje

Kovine v rimski dobi

Vključitev ozemlja Slovenije v rimsko državo je bila zaključena na začetku 1. stoletja po Kr. Takrat so tudi pri uporabi kovin nastopile številne novosti.

Količina pridobljenih in porabljenih kovin se je zelo povečala, to pa je povezano z izboljšavo postopkov in boljšo organizacijo dela pri pridobivanju kovin in izdelavi kovinskih predmetov. Velik del kovinskih predmetov so verjetno izdelali ozko specializirani delavci v velikih delavnicah. Te so serijsko izdelovale velike količine razmeroma enotnih izdelkov, s katerimi so dosegali obsežno tržišče.

Večina kovin je bila široko razpoložljiva. Največji sta bili proizvodnja in poraba železovih kovin. Poraba svinca se je v primerjavi s prejšnjimi obdobji izjemno povečala. Poleg tega so Rimljani v Evropo uvedli novo kovino – medenino, tj. zlitino bakra s cinkom.

Predava dr. Janka Istenič (Narodni muzej Slovenije). Njene raziskave rimske metalurgije so bile usmerjene v začetke rimske uporabe medenine, potekale pa so v sodelovanju z Žigo Šmitom (Institut »Jožef Stefan«).

Predavanje je del spremljevalnega programa razstave Ko zapoje kovina. Tisočletja metalurgije na Slovenskem. Seznam vseh javnih vodstev, predavanj in drugih prireditev ob razstavi si oglejte na tej povezavi.
Udeležba na predavanjih je brezplačna, razstavo si lahko ogledate z nakupom vstopnice.

Medeninasta zaponka iz Ljubljanice, iz časa pribl. med letoma 60 in 20 pr. Kr. Take zaponke so najstarejši doslej ugotovljeni rimski medeninasti predmeti. Uporabljali so jih predvsem vojaki. Fotografija: Tomaž Lauko

Info:
NMS PRESS

MGML – Prva velika izkopavanja Emone (PRESS)

Zgodovina raziskovanj Emone je dolga več stoletij in polna razburljivih odkritij, navdušenja, pa tudi pozabljanja in ponovnih odkrivanj.

Prva velika izkopavanja Emone
O arheologiji z zgodovinske perspektive
17. 12. 2019–23. 2. 2020

Obsežna prenova Ljubljane in z njo povezane zaščitne arheološke raziskave so v zadnjih dveh desetletjih Emono, rimsko predhodnico naše prestolnice, spet postavile v ospredje. Ponovno smo se lahko prepričali, da so rimski ostanki pod našimi nogami skorajda povsod v Ljubljani.

Kdaj je Emona dočakala prva velika arheološka izkopavanja?

Prva velika izkopavanja Emone so na območju Mirja in okolice potekala v letih 1909–1912. Ljubljančanom so odkrila ves južni del rimskega mesta in bila so v središču zanimanja javnosti. Čeprav se je že vedelo, da je pod Ljubljano rimsko mesto, je bilo prvo arheološko izkopavanje, ki ga je pred približno sto leti vodil arheolog Walter Schmid dojeto kot fascinantno odkritje preteklosti. Takrat so Emono prvič odkrili v podobnem obsegu, kot jo poznamo danes, in nad njo so bili enako navdušeni, kot smo zdaj.

Ljubljančani so se ponovno zavedeli, da živijo sredi antične dediščine, poleg tega pa so v Emoni zdaj videli tudi že turistični, poslovni in politični potencial. Za ljubljanske velmože, z mestnim konservatorjem Francetom Steletom in tedaj že slavnim arhitektom Jožetom Plečnikom na čelu, je bila Emona gotovo eden od kamenčkov prenove, ki je lahko v zgodovinsko ključnem trenutku prispeval k uveljavitvi Ljubljane kot nacionalne prestolnice.

Kot rezultat teh izkopavanj v Mestnem muzeju hranimo samo eno, a zato izjemno dragoceno muzealijo: maketo, ki prikazuje Emono, kot so jo poznali takrat.

Maketa, izdelana okoli leta 1930, je bila najprej razstavljena na ljubljanskem velesejmu, na veliki, turizmu posvečeni razstavi o slovenskih mestih. Potem je nekaj let stala v mestni hiši, nazadnje pa je dobila prostor na stalni razstavi v Mestnem muzeju, za kar je bila, če gre verjeti zapisom, tudi izdelana.

Skoraj sto let stara muzealija kljub dejstvu, da je izdelana iz organskih materialov, svojih let ne kaže.

Kolofon

Mestni muzej Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane Zanj: Blaž Peršin Kustosinja razstave in avtorica besedil: Bernarda Županek Redakcija besedila: Urša Karer Konservacija: Tadeja Kajzar Trajkovski, Helena Valentin Konjedic, Katarina Toman Kracina Priprava gradiva: Janja Gojkovič Fotografije: Andrej Peunik, Matevž Paternoster, Matija Lukić, Marijan Slabe, Srečo Habič, Gianluca Baronchelli Priprava skenov: Matej Satler, Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK)  Oblikovanje razstave in vizualne podobe: Bojan Lazarevič (Agora Proars)Jezikovni pregled (SLO): Katja Paladin Prevod v angleščino: Marjana Karer Jezikovni pregled (ANG): Paula Kirby Promocija: Urša Karer, Nejc Kovačič Tehnična izvedba: O.K.vir, Konservatorska in tehnična služba MGML

None

Info.
MGML PRESS

AMZ – 1. međunarodna znanstvena ArHIZ konferencija (PRESS)

1. međunarodna znanstve ArHIZ konferencija

23. četvrtak, 23. siječnja 2020.
svečana najava 1. ArHIZ konferencije
u Muzeju grada Zagreba, Opatička 20 s početkom u 18 sati

petak, 24. siječnja 2020.
1. međunarodna znanstvena ArHIZ konferencija
u Arheološkom muzeju u Zagrebu s početkom u 9 sati


U četvrtak 23. siječnja održat će se svečana najava 1. međunarodne znanstvene ArHIZ konferencije u Muzeju grada Zagreba, Opatička 20, s početkom u 18 sati.

1. međunarodna znanstvena konferencija ArHIZ održat će se u petak 24. siječnja 2020. godine s početkom u 9 sati u Arheološkom muzeju u Zagrebu, Trg Nikole Šubića Zrinskog 19, pod pokroviteljstvom gradonačelnika grada Zagreba Milana Bandića.

Konferencija se sastoji se od pet tematski grupiranih panela na kojima će stručnjaci iz područja arheologije, arhivistike, muzeologije, knjižničarstva, povijesti i drugih znanosti primjerima iz prakse pokazati kojim se metodama koriste u svome radu s izvorima, kako ih identificiraju, tumače i interpretiraju. Tijekom konferencije održat će se dva okrugla stola na kojima će biti govora o dostupnosti izvora svim društvenim skupinama s naglaskom na osobe s invaliditetom i o oblicima ugroza koje imaju utjecaj na opstanak kulturnih i znanstvenih ustanova u Hrvatskoj, Bosni i Hercegovini i Sloveniji te kako se postaviti u toj situaciji.

Program konferencije:

1. PANEL – INFORMACIJE IZ DUBINE ZEMLJE – ANALIZA I INTERPRETACIJA

Arheologija – povlastica i odgovornost bivanja na izvoru (Aleksandra BUGAR)

Ljudske kosti kao izvor informacija (Željka BEDIĆ)

Grobovi: ogledalo vjere i tradicije ranoga Novog vijeka (Luka ŠTEFAN)

Pokretanje prirodoslovne informacije (Martina ŠAŠIĆ)

2. PANEL – ČITANJE I TUMAČENJE

Za ljubav, ne za mržnju ja sam rođena -Izbor pisama iz Istorijske zbirke Arhiva SANU u Beogradu (Ivana SPASOVIĆ)

Korespondenca Fidelisa in Jožefine Terpinc (1823–1875) (Nataša BUDNA KODRIČ)

Primer uporabe programa Transkribus: poenostavljeno transkribiranje pisane gotice (Jože GLAVIČ)

Otrovne knjige – skriveno blago i opasnost svjetskih knjižnica (Magdalena KULEŠ)

3. PANEL – ARHIVSKE (PRI)POVIJESTI

Kulinarika v arhivskih virih Zgodovinskog arhiva Ljubljana (Dunja MUŠIČ)

Kako i koliko stvarnost iz arhiva može da utječe na oblikovanje (pri)povijesti? (Ema i Dina PAŠIĆ)

Gradivo zagrebačkog Gradskog redarstva kao izvor za povijesna istraživanja (Katarina HORVAT)

Lječilište Brestovac – odjek zaboravljene prošlosti (Lucija PRUSAC)

4. PANEL POPULARIZACIJA, DOSTUPNOST I DIGITALNO

Arheologija i popularizacija znanosti kroz rad neprofitnih organizacija – primjer udruge ZipArh (Dalibor BRANKOVIĆ i Franka OVČARIĆ)

Hrvatska baština u digitalnom okruženju: nove mogućnosti predstavljanja arhivskih izvora (Vlatka LEMIĆ)

Stecak.map: projekt digitalnog popisa i registracije stećaka u Bosni i Hercegovini (Gorčin DIZDAR)

OKRUGLI STOL Dostupnost izvora svim društvenim skupinama s naglaskom na osobe s invaliditetom (Marinka BAKULA ANĐELIĆ, Branimir ŠUTALO i Vojin PERIĆ) Moderator: Vesna LEINER

5. PANEL – MUZEJI U NASTAJANJU

17. Čuvam ovu staru gramofonsku ploču da me uvek podseća zašto sam danas ovakav kakav sam (Miroslav CVETKOVIĆ)

18. Neravnopravni odnosi izmedju gradskih i privatnih prostora kulture (Valentino VALJAK)

19. OKRUGLI STOL: (Samo)održanje ili nomadski život AKM ustanova? (Martina KRIVIĆ LEKIĆ, Miroslav CVETKOVIĆ, Valentino VALJAK, Luka VEVEREC) Moderator: Branka MOLNAR

Organizatori 1. međunarodne znanstvene ArHIZ konferencije:

Arheološki muzej u Zagrebu, Zagreb
Zagrebačko arhivističko društvo, Zagreb
Hrvatski restauratorski zavod, Zagreb
Muzej grada Zagreba, Zagreb
Hrvatski prirodoslovni muzej, Zagreb
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana
Historijski arhiv Sarajevo, Sarajevo

Info:
AMZ PRESS

ZMB – Izložba ‘Nadin: Ponovno otkriveni grad’ (PRESS)

Zadovoljstvo nam je pozvati vas na otvorenje izložbe “Nadin: Ponovno otkriveni grad” datuma 12.12. s početkom u 12 sati. Izložba je rezultat višegodišnjih istraživanja Odjela za arheologiju Sveučilišta u Zadru počevši od 2005. godine. Od 2015. godine Odjel za Arheologiju nastavlja istraživanja u sklopu multidiscipliniranog projekta u suradnji s Sveučilištem u Maineu (SAD). Godine istraživanja omogućila je financijska podrška niza međunarodnih organizacija i institucija (Hrvatska zaklada za znanost, Društvo National Geographic, Sveučilište u Zadru, Sveučilište u Maineu, Zavičajni muzej Benkovac, Ministarstvo kulture Republike Hrvatske, Rust Family Foundation). Rezultati dosadašnjeg istraživanja nadinskog arheološkog lokaliteta pružaju jasnu sliku o iznimnom potencijalu Nadina da postane jedna od perjanica kulturno-turističkog razvoja benkovačkog kraja. Radujemo se vašoj posjeti!

http://www.muzej-benkovac.hr/images/slideshow/zavicajni-muzej-benkovac.jpg

Info:
ZMB PRESS