‘Dreaming [in]Spires (of) Oxford’* – Oxford Castle/Oxfordski zamak (osvrt Vendi Jukić Buča)

Povijest Oxforda (o kojem ćemo pisati u zasebnom članku) započinje naseljavanjem Saxonaca i osnivanjem grada oko 900. godine.

Grad je oštećen i osvojen tijekom normanskog osvajanja Engleske pod vodstvom Williama Osvajača (1066.-1071./1088). Prema podacima iz Abingdon Chronicles (Historia Ecclesie Abbendonensis) napisanih u 12. stoljeću, na zapadnom dijelu grada Zamak je sagradio 1071. godine Williamov suborac normanski barun Robert D’Oyly, koji je po uspostavi vlasti imenovan višim šerifom Oxfordshirea (High Sheriff of Oxfordshire). Građen kao motte-and-bailey castle, odnosno zamak na umjetno podignutoj uzvisini s ograđenim dvorištem i zaštićen vodenim opkopom, nije bio namijenjen vojnom korištenju, već je u njemu D’Oyly organizirao monastičku zajednicu s kapelicom i stambenim odajama monaha. Ova zajednica jedan je od najstarijih britanskih obrazovnih centara – ovdje je 1139. godine Geoffrey of Monmouth napisao poznatu History of the Kings of Britain (najpoznatija je među ovim legendama ona o kralju Arturu).

Najstariji danas sačuvani dio zamka je St George’s tower, s čijeg vrha se prosire impresivan pogled na Oxford.

U podnožju se nalazi kapela s kriptom, rekonstruirana 1794. godine upotrebom normanskih stupova i kapitela, od kojih je jedan posebno zanimljiv jer sadrži ljudski prikaz. Od 13. stoljeća do 1577. godine Zamak je bio u funkciji administrativnog centra.

Organizacija muzejskog postava organizirana je u okviru zatvorske funkcije zamka. Zatvorom je postao nakon 3. engleskog građanskog rata (1649. – 1651.), a ova funkcija mu je ukinuta 1996.(!) godine.

Unutrašnjost zamka preuređena je u muzej koji je moguće obići u okviru organiziranih vodstava. Vodiči utjelovljuju pojedine osobe znamenite za povijest Oxforda i samog znamka: ranije spomenuti Robert D’Oyly i Geoffrey of Monmouth, Black Bess iz 18. stoljeća (uhićena i osuđena, pronašla je propust u zakonu kako bi izbjegla smrt), Daniel Harris (zaposlenih Zatvora – kao guverner je mijenjao zatvorsku politiku te je prvi poduzeo arheološka istraživanja na području Zamka tijekom kojih je otkrio nadsvođenu prostoriju prikrivenu uzvisinom i kriptu), Mary Blandy (optuženica za očevo ubojstvo iz višeg društvenog sloja radi čega je imala zatvorske privilegije – smatra se da je oca ubila zato što joj je preko oglasa tražio supruga nudeći svoje bogatstvo, a nakon čega nije prihvatio njezin odabir), Elizabeth Boswell (prva zatvorenica koja je uspjela pobjeći iz zatvora te jedina koja je uspjela pobjeći dvaput), Isaac Darkin (u najboljem odijelu obučen prilikom izvršenja smrtne kazne vješanjem nije čekao egzekutera da ga objesi) te Mr Barker (zatvorski čuvar – podržavao je izdržavanje kazne teškim fizičkim radom). Mene, i grupu s kojom sam obišla Muzej, vodio je Giles Freeman Covington, dvadesettrogodišnji pomorac osuđen za ubojstvo škotskog torbara, obješen 7. ožujka 1791. godine. Njegovo je tijelo, nakon izvršenja smrtne kazne, preuzeo ‘Dr Pegge’ kako bi ga prezentirao na javnom predavanju Škole anatonije (Anatomy Scool at Christ Church). Kasnije su njegove kosti očišćene i povezane žicom kako bi se koristile pri poučavanju idućih 70 godina. Danas je u muzejskom postavu prikazana njihova fotografija, a izložene su u Oxfordskom muzeju.

Vodstvo traje oko sat i pol i organiziarano je u malim grupama. Obilazi se prvo St George’s tower, a zatim se razgledavaju zatvorske prostorije. U pojedinim prostorijama prezentiran je onodobni interijer te scene iz života zatvorenika (primjerice soba Mary Blandy).

Izložene su fotografije zatvorenika, paneli s propisima, zatvorskim pravilima, tekstualnim opisima suđenja i služenja zatvorske kazne te egzekucija, popisima smaknutih i načinima njihovih smaknuća te zanimljivostima iz zatvorskog života.

U vitrinama su izloženi i artefakti koje su koristili zatvorski čuvari, ali i osobni predmeti zatvorenika. Samostojeće su rekonstrukcije naprava namijenjenih izvršenju smrtne kazne (sam čin prikazan je u crtežu).

Na posebnom aparatu može se iskusiti fizički napor uložen u guranje kola, čime se kažnjavalo zatvorenike.

Posjetiteljima je omogućeno fotografiranje (en face i u profilu) ispred linija koje obilježavaju visinu, kakvo je uobičajeno prilikom uhićenja (mug shot), a izrađena fotografija može se kupiti.

Umjetno podignuti brežuljak iz 11. stoljeća, koji se nalazi u neposrednoj blizini, posjetitelji obilaze sami. Na vrhu se nalazi rešetkama zatvoreni ulaz u komoru za vodu iz 13. stoljeća.

U okviru Muzeja djeluje i suvenirnica, a obližnji restoran/kafić nudi veliku kavu, a za dodatnu funtu uključen je i kolač (u našem slučaju sponge cake s double cream and jam) kao okrepljujući završetak opsežnog informativnog obilaska i jedinstvenog iskustva.

Zahvaljujem organizaciji ‘Oxford Castle Unlocked’ na mogućnosti obilaska i fotografiranja.

Vendi Jukić Buča

U Oxfordu, 3. 11. 2017.

*Igra riječima. Nadimak Oxforda je the City of Dreaming Spires.

Galerija fotografija (autor: VJB)

(SLO) MGML – Otvorenje izložbe ‘Srednjeveška Ljubljana’ (PRESS)

Izjemna odkritja premikajo začetke srednjeveške Ljubljane v čas okoli leta 1000 in prinašajo zgodbo o vitezu plemenitega stanu.
Napovedujemo razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana: 14. 11. 2017–2. 5. 2018.

V torek, 14. novembra 2017, v ljubljanskem Mestnem muzeju odpiramo razstavo Srednjeveška Ljubljana.

Glavni poudarek razstave so nova odkritja z nedavnih arheoloških raziskav, ki premikajo mejnike v zgodovinopisju Ljubljane. Z odkritjem lesene posode na Stritarjevi ulici se rojstvo Ljubljane pomakne v začetek 11. stoletja. Najdba usnjarskih izdelkov z današnje Krojaške ulice priča o zgodnji urbanizaciji Ljubljane na desnem bregu Ljubljanice. Presenetljiva najdba ‘vitezovega’ groba pomeni enkratno priložnost vpogleda v osebno zgodbo mladega moškega visokega stanu. Razstavo zaključujemo z reformacijo v Ljubljani. Ob razstavi bo med 16. in 18. novembrom v Ljubljani potekal 3. mednarodni arheološki simpozij Arheološki pogledi na srednjeveško urbanost.

Zlat novec iz vitezovega groba, najden na Njegoševi ulici, kovan leta 1559 v Kremnitzu. V 16. stoletju bi z njim lahko kupili konja. (M. Paternoster, dokumentacija MGML). Ustupio: MGML.

 

Link: http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/mestni-muzej-ljubljana-389/prihodnje-razstave/srednjeveska-ljubljana-obcasna-razstava/ 
Izvor

MGML PRESS

(SLO) MGML – Mednarodni dan arheologije, 21. 10.: vodeni ogledi arheoloških izkopavanj na Gosposvetski cesti (PRESS)

Na Mednarodni dan arheologije, ki ga letos obeležujemo v soboto, 21. oktobra, bomo vodene oglede arheoloških izkopavanj na Gosposvetski cesti izvajali vsako polno uro, od 10.00 do 15.00, ko bo na sporedu zadnje vodstvo. Prijave sprejemamo do petka, 20. 10., do 14.00 na prijava@mgml.si.
VSI TERMINI VODSTEV SO ŽE ZASEDENI!
V Mestnem muzeju Ljubljana se pridružujemo Mednarodnemu dnevu arheologije, dnevu popularizacije arheološke znanosti, ki ga je razglasil Ameriški inštitut za arheologijo in ga praznujemo vsako tretjo soboto v oktobru.

Tako si lahko vsi, ki želite pokukati za gradbiščne ograje na Gosposvetski cesti, kjer arheologi odkrivajo arheološke ostanke zgodovine Ljubljane, rezervirate mesto na enem od vodenih ogledov. Ta bodo potekala v soboto, 21. 10., vsako polno uro od 10.00 do 15.00 (ob 15.00 je zadnje vodstvo; vodstva ob 12.00 ni).
Obvezne prijave na vodstva sprejemamo na prijava@mgml.si do petka, 20. 10., do 14.00.

Zbirno mesto: na križišču Gosposvetske in Kersnikove.

Kot so zapisali na Ameriškem inštitutu za arheologijo, je “Mednarodni dan arheologije dan, posvečen arheološki znanosti in vznemirjenju ob odkrivanju novih spoznanj o naši preteklosti.”
Več pa na tej povezavi.

Izvor
MGML PRESS

(SLO) NMS – Muzeokurz 2017. (PRESS)

Kaj je Muzeokurz?
Muzeokurz je izobraževalni program, ki v strnjeni obliki predstavi vsa področja in postopke muzejskega dela. Poudarek je na prikazu praktičnih vidikov, zato so teme predstavljene v enakovrednem razmerju predavanja in vaj.

Kaj boste spoznali?
Spoznali boste osnove muzeologije – vede o muzejih in urejanju ter vzdrževanju muzejskih zbirk, se seznanili s procesi pridobivanja muzejskih predmetov in njihovo potjo do muzejske vitrine, slišali pravne in organizacijske vidike delovanja muzeja s poudarkom na financiranju in vodenju muzeja, se seznanili z delom kustosa, izvedeli več o pomenu muzejskega dokumentiranja, se poglobili v naravoslovne metode raziskovanja predmetov, si ogledali muzejski depo in konservatorske delavnice, analizirali razstave in se naučili njihovega snovanja, spoznali temelje odnosov z javnostmi v muzejski instituciji in se srečali z nalogami muzejske pedagoške službe, ki je zadolžena za pripravo obrazstavnih programov za različne ciljne skupine.

Kaj pridobite z udeležbo na programu Muzeokurz?
•    Potrdilo o izobraževanju, s katerim lahko izkazujete osnovno poznavanje muzejskega dela
•    Obogatitev svojih teoretskih znanj s praktičnimi vidiki delovanja muzejev
•    Vpogled v zakulisje muzeja
•    Večanje splošne razgledanosti
•    Povečanje možnosti zaposlitve na področju muzejske dejavnosti
•    Mreženje

Termin izobraževanja:
Izobraževanje bo potekalo tedensko po dve uri od 17.00 do 19.00 v prostorih Narodnega muzeja Slovenije v času od 9. novembra do 7. decembra 2017 (izjemoma bosta konec novembra v enem tednu na sporedu dva termina).
Cena: 96,00 evrov
Znižana cena: 63,00 evrov
Prijave so mogoče do 6. 11. 2017 na e-naslov andreja.breznik@nms.si.

PROGRAM
1.    VODENJE MUZEJA, mag. Barbara Ravnik
Četrtek, 9. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

»Ne boj se in ne sovraži!« je misel Sofije Korvin-Krukovske, velike ruske matematičarke in tesne prijateljice Fjodora Dostojevskega. Pri svojem delu dolgoletne direktorice se nanjo naslanja mag. Barbara Ravnik – kot na večno resnico, ki ji pogosto pomaga razumeti včasih sicer povsem nelogično ravnanje ljudi. Predavateljica bo predstavila naloge muzejskega direktorja, kot jih opredeljujejo Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), akt o ustanovitvi javnega zavoda in pogodba o zaposlitvi. Našteti dokumenti opredeljujejo organiziranje dela v muzeju, izdelavo strateškega načrta, letnega programa dela, kadrovskega načrta in letnega poročila, pripravljanje notranjih aktov, odločanje o nabavi osnovnih sredstev in investicijah, predstavljanje in zastopanje muzeja itn. Ob tem se pojavljajo tudi številne druge naloge, ki so jim skupni imenovalec – komuniciranje, komuniciranje in komuniciranje.
Predavanje bomo sklenili z diskusijo in odgovorili na vprašanje, kakšen bi moral biti dober direktor. Pri tem si lahko spet pomagamo z mislijo iste modre dame, ki je zapisala »Ne more biti matematik, kdor ni po duši poet«.

2.    PRAVNI IN ORGANIZACIJSKI VIDIK MUZEJA IN MUZEJSKEGA DELA, Miro Vute
Četrtek, 9. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

Predavatelj bo predstavil običajno organizacijsko strukturo muzeja in pojasnil pravne podlage za njegovo delovanje. Spoznali bomo organiziranost muzejev kot (javnih) zavodov, pojem javne službe muzeja in njeno vsebino. Na kratko bomo spregovorili o pravnih osnovah, to je o Zakonu o zavodih in Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo pa tudi o specialnem predpisu, ki ureja delovanje muzejev – Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Izvedeli bomo, kaj določajo ustanovitveni akti muzejev, in spoznali organe muzeja, njihovo sestavo in pristojnosti. Posebna pozornost bo posvečena tudi financiranju muzejev in njihovim prizadevanjem za zagotavljanje ter ustvarjanje možnosti za kakovostno muzejsko delo na trgu.
Predavanje bomo sklenili s praktično vajo uvrščanja različnih dejavnosti v kategorije nalog javne službe in dopolnilnih dejavnosti, dodatno pa v kategorije pridobitnih in nepridobitnih dejavnosti. S tem bomo odgovorili na zadnje vprašanje zagotavljanja dodatnih sredstev za delovanje.

3.    MUZEJ IN SODOBNA MUZEOLOGIJA, dr. Mateja Kos
Četrtek, 16. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1
Kaj je pravzaprav muzej in kakšna je njegova vloga v sodobni družbi? Vprašanje se na prvi pogled zdi lahko, v resnici pa gre za kompleksen skupek idej in dejavnosti, ki posegajo v različne sfere družbenega življenja. V sodobnosti se je vloga muzeja razširila na različna področja in ni več povezana samo z zbiranjem, ohranjanjem in predstavljanem gradiva. Še vedno pa je prav ta sklop dejavnosti osnova muzejskega dela, ki ga urejajo in določajo različni postopki, od pridobivanja gradiva do znanstvenega preučevanja. Kaj torej ponuja muzej in kako čim bolj izrabiti njegove potenciale, bomo v teoriji in praksi predstavili v okviru sklopa Muzej in sodobna muzeologija.

4.    DELO KUSTOSA, dr. Janka Istenič
Četrtek, 16. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

Delo kustosa je zelo raznoliko, izjemno zanimivo in posega na številna področja. Kljub temu opis njegovih najpomembnejših nalog lahko strnemo v en stavek: skrb za pridobivanje, dokumentiranje, hranjenje in konserviranje gradiva, njegovo preučevanje ter predstavljanje strokovni in najširši javnosti. Najpomembnejša in osnovna naloga kustosa je skrb za ohranjanje gradiva v zbirki, ki mu je zaupana. Gradivo bo javnostim (najširši javnosti, strokovni in znanstveni srenji) ustrezno predstavil, le če ga bo dobro poznal. Poleg tega pa mora biti kustos vešč osnov komuniciranja z javnostmi, kar vključuje npr. smernice postavljanja razstav pa tudi pravila pisanja poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov.
Predavanju bo sledilo praktično delo s predmeti: od pridobitve v muzej do prve in najosnovnejše opredelitve, nadalje do odločitve za nadaljnje postopke, raziskave in inventarizacijo, ki se nadaljuje s skrbjo in odločitvami glede hranjenja in predstavljanja.

5.    RAZSTAVA: ZASNOVA IN PROCESI, dr. Tomaž Nabergoj
Četrtek, 23. 11. 2017, 17.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1

Za vsak uspešen razstavni projekt je ključno, kako ga zasnujemo in načrtujemo, koga pritegnemo k sodelovanju in kako organiziramo procese, da pripeljejo do realizacije razstave. Bistveni sta dobra ideja in vizija projekta, ki morata izhajati iz temeljitega poznavanja razpoložljivega razstavnega gradiva in dovolj širokega, kakovostnega znanja, koncept razstave pa mora biti podprt z ustreznimi materialnimi in finančnimi podlagami. Za izvedbo potrebujemo dobro, strokovno podkovano ekipo, sposobno ustvarjalnega sodelovanja in prilagajanja – to je še posebej pomembno pri večjih projektih, ki jih pogosto omejujejo pomanjkanje (ustreznega) prostora, denarja in časa. Predavatelj bo v prvem delu s slikovnimi ponazorili predstavil svoje izkušnje z zasnovo in pripravo občasnih razstav »Ljubljanica – kulturna dediščina reke« (2009) in »Vitez, dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov« (2012); v drugem delu bo na sprehodu po stalni razstavi »Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov« (2016) pokazal na nekatere vidike in dileme postavitve stalne razstave; v tretjem delu pa bodo udeleženci po skupinah izdelali in predstavili koncept in načrt realizacije razstave na izbrano temo.

6.    MUZEJSKO KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE, Igor Ravbar
Sreda, 29. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1

Na Oddelku za konserviranje in restavriranje se bomo seznanili s postopki konserviranja od prevzema predmeta pa do oddaje v muzejski depo. Sem sodijo: dokumentacija, fotografiranje predmeta pred, med in po konserviranju, naravoslovne raziskave in konservatorski postopki na različnih materialih. Omejili se bomo na arheološke predmete iz keramike, stekla in kovine. Slušatelje bomo seznanili tudi z izdelavo kopij in replik iz originalnih materialov. Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.

7.    MUZEJSKI DEPO, Barbara Jerin
Sreda, 29. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1

Ob ogledu depoja, kjer si bomo pogledali posamezne sklope predmetov, bo predavateljica na kratko opisala pot muzealije od terena do muzejskega depoja in razložila postopke, kot so akcesija, inventarizacija, fotografiranje, risanje itn. Predstavila bo osnovna pravila hranjenja premične arheološke dediščine (varnost, klima, dostopnost) ter konkretni primer organizacije Arheološkega depoja Narodnega muzeja Slovenije (sistemi varovanja, shranjevanja …). Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.

8.    NARAVOSLOVNE RAZISKAVE V MUZEJU, dr. Eva Menart
Četrtek, 30. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

Z izsledki naravoslovnih raziskav si v Narodnem muzeju že več desetletij pomagajo tako konservatorji kot kustosi, saj oboje pogosto zanima materialna sestava muzejskih predmetov in njihove lastnosti. Za raziskave v muzeju je izrednega pomena razvoj neporušnih analiznih metod, s katerimi lahko raziskujemo muzealije, ne da bi jih pri tem poškodovali. Na predavanju bomo predstavili najpomembnejše metode, ki se uporabljajo za raziskovanje različnih tipov predmetov iz različnih materialov, s poudarkom na tistih, ki jih pogosto izvajamo v Narodnem muzeju Slovenije. Na vajah se bomo pogovorili o specifičnih muzejskih predmetih in razmislili, s katerimi metodami bi jih lahko raziskali ter kaj bi s pomočjo raziskav o njih izvedeli.

9.    MUZEJSKA DOKUMENTACIJA, mag. Darko Knez
Četrtek, 30. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

Dokumentacija zbirke ali predmeta so vsi zapisani podatki, ki jih ima muzej o predmetih v svoji oskrbi. Dokumentacija ni cilj sama po sebi, ampak je sredstvo, s katerim lahko muzealci in vsi drugi zainteresirani poiščejo informacijo, ki jo potrebujejo. Omogoča primerno upravljanje muzejskega predmeta (kje je, kako je), razumevanje (čemu je služil) in interpretacijo muzejskih zbirk zdaj in v prihodnosti (razstave, knjige, članki, predavanja).
Podatki se lahko nanašajo na predmete, različne posnetke (dia, negativi, digitalni), filme, knjige, arhivsko gradivo, posnetke na traku in podobno. Lahko vsebujejo fizične opise, zgodovinsko ozadje, podrobnosti o pridobitvi in lokaciji predmetov, poročila o delu, ki je bilo opravljeno na predmetih v času, ko so bili v oskrbi muzeja, in še marsikaj (restavriranje, fotografiranje, mesto hranjenja, predstavitve, razstave, posoja itn.).Vaje vključujejo ogled dokumentacijskega gradiva in njegovo ureditev ter praktičen vnos v inventarno knjigo.

10.    PEDAGOŠKA SLUŽBA IN OBRAZSTAVNI PROGRAMI, dr. Andreja Breznik
Sreda, 6. 12. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1

Naloga muzejske pedagoške službe je priprava prilagojenih obrazstavnih programov za različne ciljne skupine. To zajema sposobnost in naloge njihovega prepoznavanja, skladno s tem pa načrtovanje, oblikovanje in izvajanje različnih programov z uporabo ustreznih didaktičnih metod.
Predavateljica bo poleg splošnih značilnosti tega segmenta muzejskega dela na nekaterih primerih tujih praks (število in profili zaposlenih, razvejanost programov, organizacija dela) predstavila konkretno delo pedagoške službe v Narodnem muzeju Slovenije: vrste programov, ki potekajo ali so v razvoju, procese načrtovanja in oblikovanja programov ter učinke in značilnosti najuspešnejših programov. Ogledali si bomo tudi prireditvene prostore, didaktične pripomočke in drugo opremo. Z namenom razumevanja narave pedagoških programov se bomo tudi sami prelevili v obiskovalce na pedagoškem programu.

11.    ODNOSI Z JAVNOSTMI IN PROMOCIJA, Tinka H. Selič in Petra Grom
Sreda, 6. 12. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1
Med nalogami muzejske Službe za odnose z javnostmi je promocija muzeja in njegovih dejavnosti najbolj prepoznavna. Ključno za dobro komunikacijo pa je odlično pripravljeno sporočilo, seveda posebej načrtovano in prirejeno za različne ciljne skupine. Na kratko se bomo dotaknili tudi drugih področij, za katere skrbi služba: koordinacija kulturnih programov, načrtovanje in izvedba prireditev, podpora novinarjem, skrb za stranke in tudi trženje muzejskih storitev – vse z namenom večanja ugleda, ki je dolgoročno tista zares bistvena naložba.
V praktičnem delu bomo s slušatelji opredelili čim več možnosti, ki jih muzej lahko izkoristi za promocijo, seveda s predpostavko, da sredstev ni nikoli na pretek. Posebej se bomo ustavili ob promociji muzejev prek družbenih omrežij, saj je pri tem treba – morda v nasprotju s pričakovanji – spoštovati kopico pravil, in pokomentirali izbrane primere dobre in malo manj dobre prakse.

http://www.nms.si/images/stories/NMS/Izobrazevanje/muzeokurz.jpg
Izvor
NMS PRESS

 

NMS – Otvorenje izložbe ‘Preteklost pod mikroskopom’ (PRESS)

Občasna razstava
Na ogled od 25. oktobra 2017 do 30. aprila 2018 na Muzejski

Vas zanima, koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab, najstarejše glasbilo na svetu? Veste, kako je bil narejen srednjeveški top, kakšen obraz je imel zadnji Celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad smo našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem?
Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih moramo odkriti, če želimo spoznati, kakšen je bil svet in življenje v njem v preteklosti. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati odgovore. Povezali smo se s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci, ki so nam pomagali poiskati rešitve.

24. oktobra 2017 odpiramo razstavo Preteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju. V obliki zanimivih zgodb bomo predstavili rešitve ugank, ki so nam jih zastavili muzejski predmeti in smo jih rešili s pomočjo naravoslovnih ved. Naravoslovje in humanistika sta tako skupaj omogočili celovito in znanstveno podprto interpretacijo muzejskih predmetov, pojavov in dogodkov.
Ob razstavi pripravljamo številne zanimive poizkuse in vrsto dejavnosti, ki odstirajo pogled v naravoslovne in humanistične znanosti.

Razstava je projekt popularizacije v okviru raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Nekatere raziskave smo opravili tudi v okviru raziskovalnega programa Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave.

Dogodki ob razstavi:
Ponedeljek, 23. oktobra 2017, ob 12. uri
Torek, 24. oktobra 2017, ob 19. uri

Predavanja
Četrtek, 26. oktobra 2017, ob 17. uri: mag. Nataša Nemeček in dr. Eva Menart: Naravoslovne preiskave kot pomoč pri interpretaciji muzejskih predmetov
Četrtek, 23. novembra 2017, ob 17. uri: dr. Žiga Šmit, Arheometrične metode s protonskimi žarki
Četrtek, 25. januarja 2018, ob 17. uri: dr. Matija Turk, Neandertalčeva piščal iz Divjih bab
Četrtek, 22. februarja 2018, ob 17. uri: dr. Alenka Miškec, Pogled v skrito notranjost rimskega lonca
Četrtek, 8. marca 2018, ob 17. uri: dr. Mateja Kos, Med znanostjo in umetnostjo
Četrtek, 29. marca 2018, ob 17. uri: dr. Tomaž Lazar, Visoka tehnologija: skrivnosti srednjeveških orožarskih in okleparskih mojstrov
Četrtek, 26. aprila 2018, ob 17. uri: mag. Andrej Hirci, Multispektralna analiza in primeri iz prakse

Brezplačno. Vsa predavanja potekajo v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski 1 v Ljubljani.

Demonstracije kemijskih poizkusov 
Sobota, 4. novembra 2017, 11.00–12.00
Sobota, 6. januarja 2018, 11.00–12.00
Sobota, 3. marca 2018, 11.00–12.00
Demonstracije potekajo na razstavi, izvaja jih dr. Eva Menart.
Vstopnina po ceniku, za udeležbo ni doplačila.
Vodeni ogledi razstave
Nedelja, 12. novembra 2017, ob 11. uri: Muzejska premiera, vodi dr. Mateja Kos
Nedelja, 17. decembra 2017, ob 11. uri, vodi mag. Irma Langus Hribar
Nedelja, 21. januarja 2018, ob 11. uri, vodi dr. Alenka Miškec
Nedelja, 18. februarja 2018, ob 11. uri, vodi mag. Miran Pflaum
Nedelja, 18. marca 2018, ob 11. uri, vodi dr. Žiga Šmit
Nedelja, 15. april 2018, ob 11. uri, vodi Igor Ravbar
Vstopnina po ceniku, za vodstvo ni doplačila.
Delavnica za otroke
Preteklost pod mikroskopom – razrešimo znanstveni problem!
Sobota, 11. novembra 2017, ob 11. uri
Sobota, 13. januarja 2018, ob 11. uri
Sobota, 10. marca 2018, ob 11. uri
Delavnico lahko izberete tudi za praznovanje rojstnega dne v muzeju.
Za šolske skupine organiziramo delavnice in vodene oglede razstave. Informacije in prijave na arheozabava@nms.si ali 051 384 888.

Image may contain: text

Kakšen je bil videti Celjski grof Ulrik II.? Koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab? Kakšen zaklad so našli v rimskem loncu, izkopanem pri Drnovem?

Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih moramo odkriti, če želimo spoznati svet in življenje v preteklosti. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati vse odgovore. Muzejski strokovnjaki se pri svojem delu pogosto povežejo s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci – skupaj rešujejo uganke in iščejo rešitve. Interaktivna razstava obiskovalcem omogoča, da se s pomočjo naravoslovnih ved na sodoben način tudi sami preizkusijo v reševanju znanstvenih izzivov, rešitve pa potrdijo s številnimi zanimivimi poizkusi.

Naravoslovje in humanistika skupaj omogočata celovito in znanstveno podprto interpretacijo muzejskih predmetov, pojavov in dogodkov. Razstava predstavlja rezultate raziskovalnega dela v okviru raziskovalnih programov Narodnega muzeja Slovenije. Njen namen je predvsem opozoriti na pomen povezovanja med strokami – interdisciplinarnost humanistike in naravoslovja je pri muzejskem delu neizogibna. Razstave in programi za obiskovalce so le eno od področij, za katere skrbijo muzejski strokovnjaki; pomemben del, ki je javnosti manj znan, obsega preučevanje in varovanje premične kulturne dediščine, torej skrbno strokovno delo s predmeti in zbirkami. Ta omogoča interpretacijo sveta predmetov, ki je nastal v tesni povezavi z družbenim, ekonomskim in duhovnim razvojem v zgodovini. Pomemben vidik je raziskovanje predmetov kot posrednikov kulturnih pomenov in vrednot, saj raziskave vplivajo na krepitev narodne zavesti in poudarjajo pomen kulturnega razvoja Slovenije, obenem pa pripomorejo h krepitvi družbene zavesti o odličnosti naše premične kulturne dediščine in o nujnosti njenega ohranjanja.

Na današnji novinarski konferenci pred odprtjem razstave je vodja razstavnega projekta, soavtorica razstave in vodja raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem doc. dr. Mateja Kos povedala: »Muzejski predmeti pripovedujejo o preteklosti, zato so prvovrstni zgodovinski viri, enakovredni pisnim. Iz preteklosti se lahko učimo za prihodnost. Predmet, ki ne spregovori, je mrtev, nem, pravzaprav zaklenjen, zato ga moramo s svojim znanjem odkleniti in ga pripraviti do tega, da nam pove svojo zgodbo. S tem odkrijemo delček zgodbe posameznega predmeta in jo združimo v skupno predstavitev preteklosti.«

 Urednica kataloga in soavtorica razstave doc. dr. Alenka Miškec pa je poudarila: »Razstava in knjiga sta rezultat skupnega dela strokovnjakov z različnih področij, saj pri projektu, kot je ta, zahtevane naloge presegajo zmožnosti in znanje posameznika ali ozke skupine.«

Razstava obsega 14 sklopov, ki predstavljajo izzive, s katerimi so se soočili muzejski strokovnjaki, in naravoslovne metode, ki so jih pripeljale do rešitve: Piščal (Iz katerega časa je?), Granati (Od kod prihajajo ti poldragi kamni iz časa preseljevanja ljudstev od 4. do 7. stoletja?), Preja (Preja je bila najdena na Barju. Iz katerega materiala je, iz katerega časa?), Keramika (So posodo po angleški modi s konca 18. in začetka 19. stoletja izdelali v Ljubljani, v Trstu, v Gradcu ali kje drugje?), Srednjeveška topova (Kako sta bila narejena najstarejša ohranjena topova na Slovenskem?), Meči (Kako so srednjeveški mojstri iz jekla izdelali odlične meče?), Ploščni oklep (Kako je bil izdelan oklep in kako ga je bilo nositi?), Papir (Iz kakšnega papirja so bile izdelane najpomembnejše knjige, kot sta Dalmatinova Biblija ali Slava vojvodine Kranjske?), Od brona do medenine (So meči keltski ali rimski?), Steklo (So zanimivi izdelki iz 16. stoletja nastali v Benetkah ali v Ljubljani? Kdaj so izdelali pivski rog?), Lonec Drnovo (Kaj je v loncu, ki ga niso smeli poškodovati, iz katerega časa je?), Mumija (Kdo je bil pokojnik, kdaj in kje je živel?), Ulrik II. (Kako je bil videti zadnji Celjski grof, katerega lobanjo hrani Pokrajinski muzej Celje?) in Lipidi (Kaj so jedli naši predniki v 6. stoletju pr. n. št.?).

Raziskave materialne kulture so v preteklih letih pomembno obogatile slovensko zgodovinopisje. Po zaslugi sistematičnega, interdisciplinarno zasnovanega dela se je Narodni muzej Slovenije uspešno potrdil kot pomembna raziskovalna ustanova s koncesijo, ki se posveča večplastnemu raziskovanju premične kulturne dediščine tudi s pomočjo širšega nabora naravoslovnih analitskih metod.

Raziskave so rezultat raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, in raziskovalnega programa Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave.

Slikovno gradivo za novinarje je dosegljivo na tej povezavi (zip, 45,8 MB).

Izšel je tudi katalog razstave z naslovom Preteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju.

V Narodnem muzeju Slovenije ob razstavi pripravljajo bogat spremljevalni program: predavanja in vodene oglede razstave s strokovnjaki, delavnice za otroke in šolajočo se mladino, številne zanimive poizkuse in vrsto dejavnosti, ki odstirajo pogled v naravoslovne in humanistične znanosti.

 

Izvor

NMS PRESS

(SLO) NMS – Tjedni program Narodnog muzeja Slovenije 12. – 15. 10. 2017. (PRESS)

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

 

Image may contain: one or more people

Četrtek, 12. oktobra 2017, ob 17. uri

KLARA HRVATIN: »POTOVANJE ZAHODNE GLASBE NA JAPONSKO« – Kaj imata skupnega stvaritev moderne vojske in uveljavitev zahodne glasbe na Japonskem

Predavanje ob razstavi Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem

 

Dandanes ima zahodna glasba pomembno vlogo v japonskem glasbenem svetu. Vemo, da imajo Japonci celo novoletno tradicijo obiskovanja koncertov Beethovnove 9. simfonije. Z besedo ongaku poimenujejo glasbo zahodne tradicije, opero in sodobno glasbo. Kdaj je zahodna glasba prestopila meje Japonske in kakšno vlogo je pri tem igrala stvaritev moderne vojske v poznem 19. stoletju?

 

Brezplačno.

 

***

 

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

Sobota, 14. oktobra 2017, ob 11. uri

SAMURAJSKA SKRIVNOST: POSTANI NEPREMAGLJIV

Delavnica za otroke

 

Spoznali bomo zgodbo Musašija, največjega mečevalca vseh časov, ki se je pogosto spopadel z veliko nasprotniki, a ni bil nikdar poražen. Skrivnost svojega uspeha je v zadnjih tednih svojega življenja zapisal v priročniku o bojevanju – Knjigi petih prstanov. Če bi se rad preizkusil v animiranju svoje interaktivne, po japonski legendi zamišljene zgodbe ali haikuja, se pridruži naši pisani druščini in sestavi svojo zgodbo o Kusanagi, orožju božanskega izvora!

 

Trajanje: 90 minut. Cena: 5,5 €. Delavnica je primerna za otroke od 6. do 11. leta. Obvezne prijave od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro na 051 384 888 ali arheozabava@nms.si. Število mest je omejeno.

 

***

 

Narodni muzej Slovenije – Muzejska in Metelkova

Nedelja, 15. oktobra 2017, od 10. do 18. ure

MUZEJSKI ROJSTNI DAN. PRAZNUJTE Z NAMI!

 

Narodni muzej Slovenije letos obeležuje častitljivih 196 let. Prisrčno vas vabimo v našo družbo v nedeljo, 15. 10. 2017, ko bo vstop na lokaciji Muzejska in Metelkova prost. Obiščite nas in praznujete z nami!

Na obeh lokacijah smo pripravili pester program za mlade in mlade po srcu! Čaka vas nagradna pustolovščina z ugankami Živa odkriva…, muzeju za rojstni dan izdelajte voščilnico, na Muzejski pa raziskujte Živine kotičke, ki bodo predvsem najmlajšim popestrili ogled stalnih zbirk. Poleg prostega vstopa vam bomo ob nakupu publikacij (z izjemo tistih, ki so izšle v zadnjih 6 mesecih) Narodnega muzeja Slovenije podarili še 20 % popust.

 

Program:

 

Muzejska: Živini kotički. Kjer je vse mini in vse dovoljeno.

Vstopite v igrive kotičke muzeja, kjer je vse mini in vse dovoljeno. Tipanje, poslušanje, ustvarjanje in raziskovanje. Za male malčke, malo večje in tiste, ki otroka v sebi še vedno negujemo.

Živini kotički so interpretativni deli razstav, ki muzejske pripovedi predstavljajo prilagojeno mlajšim in družinam. Omogočajo samostojni ogled in odkrivanje in so sestavni del naših stalnih in občasnih razstav.

 

Muzejska in Metelkova: Muzej praznuje 196 let – izdelaj mu voščilnico!

Narodni muzej Slovenije v oktobru praznuje že svoj 196. rojstni dan. Želimo si, da bi po njegovih hodnikih še dolgo odmeval vesel otroški smeh in da bi ga otroci s svojimi družinami še dolga leta obiskovali, se v muzeju učili pa tudi zabavali. Bi rad tudi ti voščil muzeju za rojstni dan? Kaj ti je pri nas všeč, česa si želiš še več? Izdelaj unikatno voščilnico ter muzeju napiši željo ali dve. Čestitke z vašimi risbicami bomo objavili na naši spletni strani v spletni galeriji.

 

Muzejska in Metelkova: Živa odkriva…

Otroci, pripeljite starše v muzej in potepanje po razstavah spremenite v raziskovalno dogodivščino! Živa je za vas pripravila iskalni izziv, s katerim boste spoznali naše najznamenitejše muzejske predmete, vašim staršem pa je v pomoč pustila tudi nekaj namigov. Če vam uspe, sodelujete v žrebu za prikupno knjižno nagrado!

 

Muzejska in Metelkova: Raziskujte muzej z mobilno aplikacijo Nexto

Občudujte dragocenosti, sprehodite se po razstavi in prisluhnite zgodbam, ki jih skrivajo predmeti. Obiščite naše lokacije ali pa v naši družbi uživajte kar v domačem naslonjaču.

S pomočjo mobilne aplikacije Nexto ste lahko z nami kjer koli in kadar koli.

 

Aplikacija vam omogoča:

  • dostop do dodatnih vsebin, ki jih ni na razstavah,
  • že doma lahko izbirate vsebine, ki vas zanimajo, in se odločite, kateri so tisti predmeti, ki si jih želite ogledati in spoznati njihove zgodbe,
  • z izbiro priporočenih vodenih poti si ogledate izbrane predmete, kot bi imeli ob sebi izkušenega muzejskega vodiča,
  • vaš telefon lahko deluje kot avdio vodnik,
  • dostop do vsebin na daljavo, kadar vam okoliščine ne dopuščajo, da bi nas obiskali,
  • popestritev učnih vsebin.

Aplikacijo je pripravil interaktivni studio Proxima, brezplačno si jo lahko naložite na povezavi http://app.nexto.io/.

 

Vsi dogodki na obeh lokacijah potekajo ves dan v okviru odpiralnega časa muzeja.