NMSL – Odprtje razstave Muzej skozi zgodovino (PRESS)

Vabimo vas na odprtje razstave

Muzej skozi zgodovino: najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko

v torek, 12. januarja 2021, ob 12. uri

na spletnih kanalih YouTube, Facebook in Instagram.

Z odprtjem prvega dela razstave Muzej skozi zgodovino slavnostno vstopamo v jubilejno leto 200-letnice delovanja muzeja. Zamisel za osnovanje nacionalnega muzeja sega v daljno preteklost, saj so prve idejne korake naredili že baron Žiga Zois pl. Edelstein in njegov sloviti krog razsvetljencev. Neposreden povod pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju izpostavili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so podali deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja.

V znamenitem pismu Domoljubnim prijateljem znanosti je Jožef Kamilo Schmidburg, guverner in predsednik deželnih stanov dežele Kranjske, 15. februarja 1823 zapisal: »Naš domovinski muzej naj bi zajel zlasti vse s področij nacionalnega slovstva in narodne ustvarjalnosti. Prav tako naj združi vse, kar sta v domovini ustvarili narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.«

Kratek in sežet prikaz pridobitev kaže, da so se področja, ki še danes zaznamujejo delokroge Narodnega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja, izoblikovala že v prvih letih njegovega delovanja. Zbirke so kustosi, bibliotekarji, pedagogi in restavratorji-konservatorji v desetletjih dopolnjevali in izpopolnjevali, preučevali in predstavljali javnosti na temeljih, ki so jih pred dvestotimi leti postavili prvi slovenski muzealci. Danes predstavljajo mozaik delovanja sodobnih nacionalnih muzejev.


PROGRAM odprtja razstave
Pozdravni nagovori:
  • dr. Pavel Car, direktor Narodnega muzeja Slovenije,
  • dr. Breda Činč Juhant, direktorica Prirodoslovnega muzeja Slovenije, in
  • Natalija Polenec, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja.
Kulturni program:
Pismo znamenitim prijateljem znanosti, Jožef Kamilo Schmidburg (1823)
Interpretacija: Alojz Svete, dramski igralecKoncept razstave in najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko bodo predstavili:
  • dr. Mateja Kos,
  • dr. Alenka Miškec,
  • Barbara Rogač,
  • Blaženka First,
  • Helena Bras Kernel,
  • dr. Jernej Kotar,
  • Gašper Oitzl (vsi Narodni muzej Slovenije),
  • dr. Miha Jeršek,
  • dr. Tomi Trilar (oba Prirodoslovni muzej Slovenije), in
  • dr. Marko Frelih (Slovenski etnografski muzej).

Razstava Muzej skozi zgodovino je zasnovana v treh sklopih. Prvi zajema najstarejše pridobitve – predmete, ki so izgrajevali muzejske zbirke v prvih desetih letih njegovega obstoja; drugi bo predstavil zaposlene v muzeju od leta 1821 do danes; tretji pa prve znane odmeve na delo muzeja v obliki izpisov iz knjig vtisov.

Več informacij o razstavi najdete na tej povezavi.

Odprtje razstave poteka v sklopu obeleževanja 200-letnice Narodnega muzeja Slovenije. Praznujte z nami!

Info:
NMSL PRESS

MGML – Poznoantična nagrobna plošča z Gosposvetske ceste (PRESS)

Virtualna razstava in podcast

Poznoantična nagrobna plošča z Gosposvetske ceste
Iz zakladnice Mestnega muzeja
21. 12. 2020–28. 3. 2021.

Pod današnjo Gosposvetsko cesto in ob njej, zahodno od glavne severne vpadnice v rimsko Emono, se je med prvo tretjino 4. in zgodnjim 5. stoletjem širilo pokopališče, ki se je oblikovalo okoli izvorne stavbe s pokopi iz druge polovice 3. stoletja. Na sam začetek nastanka te skupine grobov, ki so verjetno zgodnjekrščanski, sodi pokop ženske s posodo iz modrega stekla.

Pokopališče emonskih kristjanov
Junija 2018 je bila med arheološkimi raziskavami v okviru prenove Gosposvetske ceste odkrita rimska kamnita plošča z napisom v latinščini. Plošča je označevala majhno grobno skrinjo iz kamnitih plošč, v kateri so ležali slabo ohranjeni ostanki otroškega okostja. Ob pokopu so skrinjo zasuli z zemljo in vanjo vrgli 11 novcev kot daritev. Potem so površino zalili z malto in vanjo poveznili ploščo z napisom, ki je bil poudarjen z rdečo barvo (ostanki slednje so še vidni). Glede na novce lahko grob postavimo v zadnjo četrtino 4. ali zgodnje 5. stol.
Grob je ležal v južnem delu stavbe, ki je bila zgrajena točno nad izvorno zgradbo in je verjetno služila kot pokopališka cerkev. To, da je bil otrok pokopan znotraj cerkvenega prostora, kjer je bilo okoli preloma 4. v 5. stoletje verjetno že težko dobiti prostor, kaže na njegov posebni status oziroma na vplivnost njegovih staršev. Med gradnjo kanalizacije leta 1892 je bila v neposredni bližini odkrita podobna plošča, ki so jo umrlima otrokoma Joanesu in Marcelinu posvetili žalujoči starši, oče Marinus in mati Ursa.

Napis na plošči je bil v rimskem času pobarvan z rdečo barvo, da je bil bolje viden. Ostanki barve so se ohranili do danes. Napis se glasi:
Hic iacet innocuus Dagalaifus nomine 
filius Harietonis
campidoctoris numeri invictorum seniorum 
et Laurentia mater eius 
qui raptus est in aeternum ẹt vixit annos duos et menses sex
pii parentes monument) illi fecerunt.

Prevod: Tukaj leži nedolžen (otrok) po imenu Dagalajf (?), sin Harietona, učitelja urjenja v enoti invicti seniores, in svoje matere Lavrencije, ki je bil odvzet v večnost in je živel dve leti in 6 mesecev. Vdani starši so mu postavili spomenik.

Kaj nam pove nagrobni napis 
Ploščo sta ob smrti še ne triletnega sina Dagalajfa (morda se je ime glasilo nekoliko drugače, tu je napis težko berljiv) dala izdelati mati Lavrencija in oče Harieton. Vsi trije nosijo samo po eno ime, kot je bila navada v času pozne antike. Ime matere, Lavrencija, je bilo v času vzpona krščanstva izredno priljubljeno tako med kristjani kot med pogani, njegov pomen pa se je okrepil zlasti po smrti diakona Lavrencija, ki je kot mučenik umrl med Valerijanovimi preganjanji kristjanov leta 258. Tako oče kot sin nosita ime germanskega izvora. Ime Dagalaifus se pogosto pojavlja na spomenikih iz 4. stoletja.

Zgodba rimskega vojaka
Dagalajfov oče Harieton je bil campidoctor, usposobljen za urjenje vojakov v vojaškem taboru. Po vojaški hierarhiji je zasedal visok položaj, takoj za šestimi centurioni (stotniki). Njegova enota se je imenovala numerus invictorum seniorum. Omenja se v knjigi Notitia dignitatum iz 5. stol., kjer je navedena kot ena izmed vojaških enot poznoantičnega rimskega cesarstva. Epigrafsko, torej kot del napisa na kamnu, lesu ali podobnem materialu, pa je ta vojaška enota prvič izpričana prav na Dagalajfovi nagrobni plošči.
Morda je bil Harietonov vojaški oddelek nastanjen v Konkordiji (Iulia Concordia; danes Concordia Sagittaria) v severni Italiji, kjer je bilo odkritih ogromno nagrobnikov poznoantičnih vojaških enot, ki so se konec 4. stol. borile na strani cesarja Teodozija (379–395).

Pogovor z Martinom Horvatom, muzejskim svetovalcem in kustosom za srednji vek in dr. Bernardo Županek, muzejsko svetnico in kustosinjo za antiko je vodila Urša Karer, svetovalka za odnose z javnostmi.


LOKACIJA: Gosposvetska cesta v Ljubljani
OBDOBJE: rimska doba
IZVAJALEC arheoloških raziskav: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Arheološki konzorcij za Ljubljano
KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE: 62240-321/2017/2
VODJA raziskav: Martin Horvat, univ. dipl. arheol.
VODJA del: Rene Masaryk, univ. dipl. arheol.
NADZORNIK raziskav: Mija Topličanec, univ. dipl. arheol.
ČAS raziskav: 2017–2018
RAZLOG za arheološke raziskave: rekonstrukcija vodovoda in kanalizacije ter obnova ulice

Kolofon
Avtorja epigrafske ekspertize in interpretacije: zaslužni prof. dr. Ioan Piso, Facultatea de Istorie şi Filosofie, Universitatea Babeş-Bolyai, Cluj-Napoca in Anja Ragolič, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijoBesedilo: dr. Bernarda Županek, Urška Karer, Martin HorvatFotografije: Matija LukićPostavitev razstave: Katarina Toman KracinaKonservatorski posegi na predmetu: Matjaž BizjakPromocija: Urša Karer, Nejc Kovačič, Ana Modic

Poznoantična nagrobna plošča z Gosposvetske ceste

Info:
MGML PRESS

NMSL – »Noč ima svojo moč«. Evropska noč raziskovalcev v Narodnem muzeju Slovenije (PRESS)

Narodni muzej Slovenije se kot tretji partner pridružuje projektu Noč ima svojo moč, organiziranem ob evropski noči raziskovalcev 27. novembra 2020. Živahne raziskovalne dejavnosti, ki potekajo pod okriljem naše ustanove, predstavljamo na predavanjih, okrogli mizi in v obliki prve e-razstave, objavljene na naši spletni strani.
OKROGLA MIZA

Arheološka odkritja: od kamene dobe do novega veka

Petek, 27. novembra 2020, ob 16. uri, na spletuArheologi iz Narodnega muzeja Slovenije bodo vsak posebej v nekaj stavkih predstavili svoje raziskave, ki pokrivajo celotno obdobje človeške zgodovine. Začeli bodo z raziskavami kamene dobe in zaključili z novim vekom. Po vsaki predstavitvi bodo odgovarjali na vaša vprašanja.

Dogodek je zasnovan tako, da ga lahko spremljate ves čas ali se vanj le občasno vključite.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite.
PREDAVANJI

Kaj pa naravoslovci počnemo z muzejskim gradivom? – dr. Eva Menart

Petek, 27. novembra 2020, ob 14.45, na spletu

Raziskovalci v Narodnem muzeju Slovenije niso samo arheologi, zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji, ampak muzejski predmeti zanimajo tudi kemike in druge naravoslovce. Skupaj s kustosi s pomočjo različnih naravoslovnih metod iščemo odgovore na vprašanja, kot so: »Iz katerega obdobja je fibula?« in »Ali gre za avtentični kipec ali ponaredek?« Poleg tega raziskujemo načine, kako naše zbirke čim bolje ohraniti za prihodnje generacije.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite. 

Skrivnostne zapore med Apeninskim in Balkanskim polotokom – Jure Kusetič

Petek, 27. novembra 2020, ob 17.45, na spletu

Večina je že slišala za Hadrijanov zid v Angliji ali pa renski in donavski limes v srednji Evropi. Številni pa ne poznajo podobnega sistema utrjenih zapor, ki je nastal znotraj Rimskega cesarstva, na območju današnje Slovenije in hrvaškega Kvarnerja. Arheologi ga imenujemo claustra Alpium Iuliarum. Kako so ga imenovali stari Rimljani, ne vemo.

Težko prehodni gozdovi med Julijskimi Alpami in hrvaško Reko skrivajo še veliko skrivnosti. Arheologi jih poskušamo razvozlati z arheološkimi izkopavanji, topografskimi pregledi, geofizikalnimi raziskavami in analizami geografskih informacijskih sistemov. Počasi se nam razkriva vse jasnejša podoba zapor, ki so v času zatona Rimskega cesarstva branile in nadzirale prehod v osrčje imperija – v Italijo.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite. 

E-RAZSTAVA

Raziskovalno delo v sodobnem muzeju

Na ogled od petka, 27. novembra 2020,
na
spletni strani muzeja
Srce vsakega muzeja so zbirke predmetov. Teh danes ne dojemamo zgolj kot samozadostnih starin ali umetnin, temveč kot zgodovinske vire, ki na različne načine pričajo o človeški preteklosti, znanju in ustvarjalnosti.Povsem drugo vprašanje je, kako te informacije izluščiti iz muzejskih eksponatov. Muzejski kustos je po izobrazbi navadno (umetnostni) zgodovinar, arheolog ali etnolog, specializiran za posamezno zgodovinsko obdobje, slog ali vrsto gradiva. Kadar poskuša neki predmet prepoznati, določiti njegovo starost ali izvor, se lahko opre zgolj na lastne oči, izkušnje in strokovno literaturo.

Žal to marsikdaj ni dovolj. Da bi zanesljivo ugotovili, iz kakšnih surovin je predmet izdelan, ali je v resnici pristen ali morda ponaredek, potrebujemo pomoč strokovnjakov naravoslovnih ved – kemikov, fizikov, metalurgov ipd. Vsak od njih lahko s svojim znanjem in analitskimi orodji razkrije pomembne podatke, ki pričajo tako o naravi preiskovanega predmeta kot o njegovi vlogi v času nastanka oziroma aktivne uporabe.

Spletna stran
Facebook
Instagram
YouTube

Info:
NML PRESS

NMSL – VALVASORJEVA NAGRADA IN NAGRADA ICOM SLOVENIJA ZA NARODNI MUZEJ SLOVENIJE (PRESS)

VALVASORJEVA NAGRADA IN NAGRADA ICOM SLOVENIJA ZA NARODNI MUZEJ SLOVENIJE

Ljubljana, 29. 9. 2020; Včeraj so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije slavnostno podelili Valvasorjeva odličja za leto 2019. Za projekte, ki so zaznamovali muzejsko delo v preteklem letu, jih podeljuje Skupnost muzejev Slovenije.

Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke v letu 2019 prejme avtorska skupina razstave Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije:

  • mag. Darko Knez, Narodni muzej Slovenije,
  • dr. Aurore Ciavatti, Centre de Recherches Égyptologiques, Université Paris, Sorbonne, Francija,
  • doc. dr. Jan Ciglenečki, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
    dr. Cäcilia Fluck, Skulpturensammlung und Museum für Byzantinische Kunst, Staatliche Museen zu Berlin, Nemčija,
  • Tomislav Kajfež, mag., Narodni muzej Slovenije,
  • mag. Miran Pflaum, Narodni muzej Slovenije, in
  • oblikovalka Barbara Bogataj Kokalj, Studio Aleja.

Iz utemeljitve:
»Jedro razstave sestavljajo konservirane koptske tkanine iz Narodnega muzeja Slovenije, njen okvir pa je mnogo širši. Dodelan koncept dopolnjujeta subtilno oblikovanje in bogat spremljevalni program, v projekt pa so smotrno vključeni tudi profesorjii in študenti Katedre za oblikovanje tekstilij, grafiko in oblikovanje pri NTF UL, ki so s študijami in unikatnimi izdelki znali povezati preteklost s sedanjostjo.«

Včeraj so podelili tudi nagradi ICOM Slovenija 2020.
Nagrado za delo na mednarodnem področju za projekt Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije prejme vodja projekta mag. Darko Knez iz Narodnega muzeja Slovenije.

Iz utemeljitve:
»Razstava Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije med 10. oktobrom 2019 in 21. junijem 2020 je bila rezultat izredne ambicioznosti ekipe Narodnega muzeja Slovenije in odličnih domačih in mednarodnih povezav, ki jih ustvarja in ohranja ta ustanova. /…/ S projektom so v NMS javnosti pokazali bogastvo kulturne dediščine, ki jo hranijo naši muzeji, obenem odstrli neznano in za naš prostor mogoče nekoliko ‘eksotično’ tematiko preteklosti krščanskega prebivalstva Egipta ter opozorili na vpetost našega prostora in muzeja tudi skozi take zbirke v svetovne muzeološke tokove tako v preteklosti kot v sedanjosti.«

Nagrajencem iskreno čestitamo!

Fotografije s podelitve nagrad so dostopne v galeriji na tej povezavi.

Razstava Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije je do 8. novembra 2020 na ogled v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož.

Pogled na razstavo Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (foto: Miran Pflaum)

Info:
NMSL PRESS

NMSL – ARHEOLOŠKE eKRAJINE PODONAVJA (Danube’s Archaeological eLandscapes) (PRESS)

ARHEOLOŠKE eKRAJINE PODONAVJA (Danube’s Archaeological eLandscapes)
Nov evropski projekt za večjo prepoznavnost arheološke dediščine

Julija letos je Narodni muzej Slovenije skupaj z 22 partnerji iz 10 držav začel izvajati evropski projekt Arheološke eKrajine Podonavja (Danube’s Archaeological eLandscapes) pod vodstvom avstrijskega muzeja Universalmuseum Joanneum. Glavni cilj projekta je povečati prepoznavnost arheološke dediščine, še posebej Podonavja, ne le na regionalni, ampak tudi na mednarodni ravni. 30 mesecev raziskav prinaša številne rezultate: sodelujoči si obetajo bogat nabor predstavitev arheoloških krajin s pomočjo najnovejših digitalnih tehnik, projekt pa bo prispeval k digitalizaciji evropske arheološke dediščine.

Bogata in raznolika arheološka dediščina Podonavja je nepogrešljiv del evropske dediščine. Ponuja izjemen turistični potencial, vendar se vseskozi srečuje s težavo premajhne prepoznavnosti. Pri tem lahko pomagajo nove tehnologije, ki arheološko dediščino predstavljajo v novih, privlačnejših oblikah in hkrati omogočajo, da postane bolj dostopna.

Glavni cilj projekta je na privlačnejši način predstaviti arheološko dediščino Podonavja ter povečati njeno dostopnost ne zgolj na regionalni, ampak tudi na mednarodni ravni in hkrati promovirati trajnostni turizem.

Partnerji projekta so mednarodno priznani muzeji, ki želijo usmeriti delo tudi navzven – v najbolj znane arheološke krajine Podonavja. Z uporabo tehnologij, ki vključujejo navidezno resničnost (virtual reality) in obogateno resničnost (augmented reality), bodo obiskovalce motivirali, da spoznajo bogato arheološko dediščino ne le v muzejih, ampak tudi v kontekstu pokrajin, iz katerih dediščina izhaja. To jih bo vzpodbudilo, da ne ostanejo zgolj znotraj meja današnjih držav, ampak da obiščejo tudi druge arheološke pokrajine in spoznajo dolgo pozabljene skrivnosti Podonavja.

Udeleženci projekta ne bodo predstavili le v virtualnem svetu, ampak tudi z integracijo kulturne poti Iron Age Danube Route (www.ironagedanuberoute.com) in z razvojem novih arheoloških kulturnih poti na območju najbolj atraktivnih arheoloških krajin. Poti bodo obogatili z eno največjih mrež muzejev z arheološkimi zbirkami v Podonavju. S trajnostno medsebojno promocijo bo mreža utrdila in obogatila turistično ponudbo regije v prihodnosti.

Projekt z uradnim imenom Virtual Archaeological Landscapes of the Danube Region (akronim: Danube’s Archaeological eLandscapes) / Arheološke virtualne krajine Podonavja (Arheološke eKrajine Podonavja), je sofinanciran iz evropskega programa Interreg Danube Transnational Programme 2014–2020.

SPLOŠNE INFORMACIJE O PROJEKTU
Trajanje: 01. 07. 2020 – 31. 12. 2022
Vrednost projekta: 2.517.612,44 EUR (2.118.635,56 EUR iz ESRR in 21.335,00 EUR iz sredstev IPAI)

PROJEKTNI PARTNERJI
Universalmuseum Joanneum (Avstrija)
Universität Wien (Avstrija)
Narodni muzej Slovenije (Slovenija)
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (Slovenija)
Magyar Nemzeti Múzeum (Madžarska)
Muzeul National de Istorie a Romaniei (Romunija)
Národní museum (Češka)
Arheološki muzej u Zagrebu (Hrvaška)
Landesamt für Denkmalpflege im Regierungspräsidium Stuttgart (Nemčija)
Gradski Muzej Vršac (Srbija)
Rousse Regional Museum of History (Bolgarija)
Technická univerzita v Košicach (Slovaška)

PRIDRUŽENI PARTNERJI
Bundesdenkmalamt Österreich (Avstrija)
Institut za antropologijo (Hrvaška)
Opčina Donja Voća (Hrvaška)
Centar za prapovijesna istraživanja (Hrvaška)
Javni zavod za upravljanje dediščine in turizem Pivka, Park vojaške zgodovine Pivka (Slovenija)
Nemesvámos Község Önkormányzata (Madžarska)
Vértesszőlős Község Önkormányzata (Madžarska)
Veszprém-Balaton 2023 Zrt. (Madžarska)
Zavod za proučavanje kulturnog razvitka (Srbija)
Zentrum für Informationsmodellierung (Avstrija)
Košický samosprávny kraj (Slovaška)

Poskus digitalne 3D rekonstrukcije poznorimskega zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum (poskus rekonstrukcije: Peter Kos, Narodni muzej Slovenije; grafika: Igor Dolinar).

Info:
NMSL PRESS

Facebook

AMI – Izložba: “Brodolom Mijoka – probuđena tajna murterskog mora” (PRESS)

Izložba: “Brodolom Mijoka – probuđena tajna murterskog mora”

U petak, 18. rujna 2020, s početkom u 12,00 sati, Arheološki muzej Istre, u Galeriji C8, ugostit će izložbu “Brodolom Mijoka – probuđena tajna murterskog mora”.

Izložba prezentira, na iznimno jasan i vizualno zanimljiv način, rezultate arheoloških istraživanja podmorskog lokaliteta brodoloma kod pličine Mijoke, nedaleko otoka Murtera.

Na 64 m² istraženog područja sakupljena je velika kolekcija vrijednih pokretnih nalaza, mahom skupe i luksuzne robe te velika količina zlatnog i srebrnog novca. Budući da je potopljeni brod relativno malih dimenzija i bez ozbiljnog naoružanja, otvara se pitanje: da li je riječ o piratskom brodu koji je stradao dok je prevozio raznoliku zaplijenjenu robu ili se radi o havariji trgovačkog broda?

Zahvaljujući financijskoj potpori Ministarstva kulture RH, zaštitna arheološka istraživanja su na lokalitetu provođena od 2006. do 2012. godine, a izložba je organizirana u suradnji s Muzejom grada Šibenika i Hrvatskim restauratorskim zavodom.

Autorice izložbe su podvodna arheologinja Vesna Zmaić Kralj (HRZ) i kustosica Marina Lambaša, a autor likovnog postava i grafičke opreme Ante Filipović Grčić iz 2FG studija.

Uz pridržavanje epidemioloških mjera, izložba se može pogledati do 24. siječnja 2021. od 11,00 do 18,00 sati. Ulaz je slobodan.

Info:
AMI PRESS