MGML – Koronaprojekt i Tudi Emona je doživela pandemijo (PRESS)

Koronaprojekt

Čim prej korono v muzej!

30. 3. 2020–31. 5. 2020

Koronaprojekt

Mestni muzej Ljubljana prosi za vtise, fotografije, posnetke in predmete iz vašega novega vsakdanjika v času korona pandemije in #ostanidoma evforije.

Kako bodo bodoče generacije vedele, kaj je pandemija korone pomenila za Ljubljano? Mestni muzej Ljubljana vas prosi za pomoč: Bodite del zgodovinskega projekta in nam pošljite fotografije, vtise ali predmete, ki predstavljajo vaš novi vsakdan v času izolacije.

Prazne ulice, dnevna soba spremenjena v učilnico in pisarno, zaprta igrišča, dolge vrste ljudi pred trgovinami, razkužila, karte za športne in kulturne dogodke, ki so bili odpovedani … Izbruh virusa in ukrepi, sprejeti proti njemu, so globoko posegli v naše ustaljene tirnice in spremenile podobo življenja našega mesta. Kakšen bo videti ta čas, ko se bomo nanj ozrli čez nekaj desetletij ali stoletji?

Bodite pričevalci zgodovine Ljubljane v času #ostanidoma!

Digitalno gradivo nam lahko že danes pošljite po e-pošti na naslov korona@mgml.si. Zraven nam še na kratko sporočite svoj komentar in kako so se vas dotaknile trenutne razmere.

Ko bo muzej ponovno odprl vrata, vabljeni, da nam pošljete tudi dnevnike, zapise in predmete, ki pričajo o spremembah v vašem vsakdanjem življenju v času pandemije.

Kolofon

Poslano gradivo bo kustodiat za novejšo zgodovino pregledal in shranil v arhiv Mestnega muzeja Ljubljana.

https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/518/koronaprojekt/


Tudi Emona je doživela pandemijo

Del rimskega imperija je v poznem 2. stoletju prizadela kuga, ki je pustošila tudi v koloniji Emoni. Bolezen, ki se je začela okoli leta 165 našega štetja, je bila v resnici verjetno pandemija črnih koz.

Kugo so po imperiju iz vzhodne fronte zanesli vojaki, ko so se po uspešnih bitkah s Parti vračali domov. Ko so korakali nazaj, se je kuga širila z njimi čez Malo Azijo, potem Grčijo in potem – tudi čez Emono – v Italijo. Po imperiju je kuga divjala vsaj 15 let! Ocenjujejo, da je podleglo do 10% prebivalstva, v gosto poseljenim mestih pa tudi do 15%.

None

Kaj je naredila kuga v Emoni, iz zapisov tega časa ne izvemo, arheološke najdbe pa pričajo o zastoju v gospodarstvu mesta. Emona je potrebovala več desetletij, da si je opomogla. Kakor tudi ves imperij, saj je pandemija zajela veliko večino rimskega ozemlja.

Proti njej so se borili na različne načine. Cesar Mark Avrelij je v Rimu daroval vrsti domačih in tujih božanstev, saj so Rimljani verjeli, da je kuga božja kazen. Kugo so skušali zdraviti, a nobeno zdravilo ni pomagalo.

Kaj pa vemo o emonski zdravnici, katere grob smo našli pod Slovensko cesto? Poglejte si video, v katerem o najbi spregovori naša kustosinja za antiko, dr. Bernarda Županek.



Video je del stalne razstave Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

https://mgml.si/sl/mestni-muzej/novice/780/tudi-emona-je-dozivela-pandemijo/

Info:
MGML PRESS

MGML – Prva velika izkopavanja Emone (PRESS)

Zgodovina raziskovanj Emone je dolga več stoletij in polna razburljivih odkritij, navdušenja, pa tudi pozabljanja in ponovnih odkrivanj.

Prva velika izkopavanja Emone
O arheologiji z zgodovinske perspektive
17. 12. 2019–23. 2. 2020

Obsežna prenova Ljubljane in z njo povezane zaščitne arheološke raziskave so v zadnjih dveh desetletjih Emono, rimsko predhodnico naše prestolnice, spet postavile v ospredje. Ponovno smo se lahko prepričali, da so rimski ostanki pod našimi nogami skorajda povsod v Ljubljani.

Kdaj je Emona dočakala prva velika arheološka izkopavanja?

Prva velika izkopavanja Emone so na območju Mirja in okolice potekala v letih 1909–1912. Ljubljančanom so odkrila ves južni del rimskega mesta in bila so v središču zanimanja javnosti. Čeprav se je že vedelo, da je pod Ljubljano rimsko mesto, je bilo prvo arheološko izkopavanje, ki ga je pred približno sto leti vodil arheolog Walter Schmid dojeto kot fascinantno odkritje preteklosti. Takrat so Emono prvič odkrili v podobnem obsegu, kot jo poznamo danes, in nad njo so bili enako navdušeni, kot smo zdaj.

Ljubljančani so se ponovno zavedeli, da živijo sredi antične dediščine, poleg tega pa so v Emoni zdaj videli tudi že turistični, poslovni in politični potencial. Za ljubljanske velmože, z mestnim konservatorjem Francetom Steletom in tedaj že slavnim arhitektom Jožetom Plečnikom na čelu, je bila Emona gotovo eden od kamenčkov prenove, ki je lahko v zgodovinsko ključnem trenutku prispeval k uveljavitvi Ljubljane kot nacionalne prestolnice.

Kot rezultat teh izkopavanj v Mestnem muzeju hranimo samo eno, a zato izjemno dragoceno muzealijo: maketo, ki prikazuje Emono, kot so jo poznali takrat.

Maketa, izdelana okoli leta 1930, je bila najprej razstavljena na ljubljanskem velesejmu, na veliki, turizmu posvečeni razstavi o slovenskih mestih. Potem je nekaj let stala v mestni hiši, nazadnje pa je dobila prostor na stalni razstavi v Mestnem muzeju, za kar je bila, če gre verjeti zapisom, tudi izdelana.

Skoraj sto let stara muzealija kljub dejstvu, da je izdelana iz organskih materialov, svojih let ne kaže.

Kolofon

Mestni muzej Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane Zanj: Blaž Peršin Kustosinja razstave in avtorica besedil: Bernarda Županek Redakcija besedila: Urša Karer Konservacija: Tadeja Kajzar Trajkovski, Helena Valentin Konjedic, Katarina Toman Kracina Priprava gradiva: Janja Gojkovič Fotografije: Andrej Peunik, Matevž Paternoster, Matija Lukić, Marijan Slabe, Srečo Habič, Gianluca Baronchelli Priprava skenov: Matej Satler, Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK)  Oblikovanje razstave in vizualne podobe: Bojan Lazarevič (Agora Proars)Jezikovni pregled (SLO): Katja Paladin Prevod v angleščino: Marjana Karer Jezikovni pregled (ANG): Paula Kirby Promocija: Urša Karer, Nejc Kovačič Tehnična izvedba: O.K.vir, Konservatorska in tehnična služba MGML

None

Info.
MGML PRESS

(SLO) MGML – Presenečenja z Gosposvetske ceste (PRES)

Na Gosposvetski cesti je bilo med zadnjimi arheološkimi raziskavami opravljenega približno 1360 ur terenskega dela. Vodenih ogledov je bilo 66, po najdišču pa smo vsega skupaj popeljali okoli 1150 obiskovalcev.

Pogled na del grobišča, ki je ležal znotraj cerkvenega kompleksa in kjer so pokopavali najbogatejše pripadnike zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni.

Pogled na del grobišča, ki je ležal znotraj cerkvenega kompleksa in kjer so pokopavali najbogatejše pripadnike zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni. © Matija Lukić
Objavljeno: 12. 7. 2018
Link: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/novice/430/presenecenja-z-gosposvetske-ceste/
Izvor
MGML PRESS

(SLO) MGML – Izložba ‘AUREA CRUX. Sveto in mit langobardskih zakladov’ (PRESS)

Iz Zakladnice Mestnega muzeja Ljubljana

AUREA CRUX. Sveto in mit langobardskih zakladov.

5. 6. 2018–30. 9. 2018
https://mgml.si/media/cache/d8/00/d800c6416d85b8b3b7649b6496e85243.jpg

Izvor: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/315/aurea-crux-sveto-in-mit-langobardskih-zakladov/

Razstava Aurea Crux. Sveto in mit langobardskih zakladov z izborom posebej pomenljivih predmetov kot so zlati križi, ki jih datiramo na začetek VII. stoletja n. št., ponuja dragocen presek langobardskega imaginarija. S ciljem nadaljnje valorizacije italijanskih muzejskih institucij in njihove izjemne dediščine je projekt uvrščen v sklop pobud integrirane promocije pod geslom »Vivere all’italiana« in je rezultat sodelovanja med ustanovo Polo museale Furlanije-Julijske krajine, Italijanskim veleposlaništvom v Sloveniji, Italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani in Mestnim muzejem prestolnice.

Šest razstavljenih langobardskih križev, izdelanih iz zlate pločevine, je po izkopu (v obsežnem pokopališkem kontekstu), ki je potekal leta 2012 in ki mu je sledilo restavriranje pod okriljem Narodnega arheološkega muzeja v Čedadu, zdaj prvič predstavljenih javnosti. Prav Čedad je bil sedež prvega od petintridesetih vojvodstev, ki so jih Langobardi ustanovili po celotnem italijanskem polotoku in s tem postavili temelje enemu pomembnejših poglavij evropske zgodovine.

Omenjeni izdelki sprva zašiti na pogrebno tančico, ki je pokrivala obraz pokojnika med pokopom, so nosilci imaginarija, kjer prevlada germanska zoomorfna matrica, ne manjkajo pa tudi reminiscence nedvomno mediteranskega izvora, kot je sugestivna reprodukcija  domišljijskega ženskega lika z ribjim repom. Povezani s kompleksno fazo pokristjanjevanja Langobardov so imeli križi varovalni pomen, združen z upanjem na odrešitev in zaščito pred zlom, obenem pa tudi pomembno vlogo simbola socialnega prestiža, saj so takšne križe polagali izključno v grobove pomembnih oseb.

Razstava, ki bo na ogled do 30. septembra, se nahaja v Zakladnici Mestnega muzeja (Gosposka ulica 15) in jo z novo stalno postavitvijo veže omemba, da so v 6. stoletju n. št. Langobardi prečkali območje današnje Slovenije – pomembne postaje na poti, ki jih je od Panonije popeljala vse do Italije.

Izvor

MGML PRESS

(SLO) MGML – Ljubljana. Zgodovina. Mesto. Stalna razstava (PRESS)

Izberite svoj najljubši ljubljanski čas!

Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.

V globaliziranem svetu se mesta med seboj morda najbolj razlikujejo prav po dediščini, ki je oblikovala tudi našo ljubljansko identiteto. Zato razstava s ponosom izpostavlja lokalne posebnosti, zgodbe nekdanjega vsakdana in osebnosti, ki so usodneje zaznamovale našo preteklost.

Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

Razstava Ljubljana. Zgodovina. Mesto. © Andrej Peunik/MGML

Po odprtju razstave bo jeseni izšla poljudnoznanstvena monografija o zgodovini Ljubljane s predstavitvijo petih velikih obdobij ljubljanske preteklosti: od prvih sledov človeka do stalne poselitve in izgradnje naselij v prazgodovini, čas prvega mesta v dobi Rimljanov, nastajanje in razvoj strnjenega srednjeveškega mesta, kulturni in urbani razvoj v novem veku ter razgibano politično dogajanje v 20. stoletju.

**

Nova stalna razstava o večtisočletni zgodovini Ljubljane


V torek, 8. maja 2018, se v Mestnem muzeju Ljubljana odpira dolgo pričakovana nova stalna razstava o zgodovini Ljubljane z naslovom Ljubljana. Zgodovina. Mesto. Nova stalna razstava prinaša pregleden kronološki razvoj prostora ljubljanske kotline od prazgodovine do danes. Razstavo lahko razumemo kot osebno izkaznico muzeja, pomemben dokument Ljubljane ter nov prostor srečevanja in raziskovanja Ljubljančanov in turistov.

Veliko pozornosti so avtorji razstave – gre za ekipo kustosov Mestnega muzeja Ljubljana pod vodstvom dr. Bernarde Županek – posvetili muzejskim predmetom ter jasni kronološko zasnovani predstavitvi, ki jo je zasnovala oblikovalka Metka Dariš. Na razstavi, ki je stalne narave, je svoje mesto našlo najstarejše leseno kolo z osjo na svetu pa tudi spominska medalja ob slovesni razglasitvi Ljubljane za glavno mesto Republike Slovenije.

Domačim in tujim obiskovalcem nova razstava omogoča, da spoznajo zgodovino Ljubljane, opozarja na pomemben geostrateški položaj mesta ter na izjemne dogodke iz zgodovine tega prostora od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se obiskovalec sreča tudi z vsakdanjim življenjem v mestu, saj na razstavi govorijo o povsem običajnih ljudeh, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat. Na razstavi zasledimo še nekatere lokalne posebnosti, ki so z nami že dolgo in ki nas in naše mesto danes delajo drugačne od drugih evropskih mest.

O razstavi je Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, dejal: »Veliko število predmetov in z njimi povezanih zgodb razpira poglede na naše glavno mesto in njegovo bogato zgodovino. Glede na to, da živimo v digitalni dobi je izkustvo originalnega muzejskega predmeta tisto, kar danes nepogrešljivo potrebujemo. Prav zato smo se odločili, da postavitev nagovarja obiskovalca z ikoničnimi predmeti iz naše zbirke. Muzejski predmet smo hoteli zavestno postaviti v fokus našega pogleda. V zadnjem obdobju smo namreč prevečkrat priča postavitvam, ko sodobne tehnologije preglasijo sposobnost gledalčeve lastne imaginacije in smo postali samo nemi opazovalci virtualnih svetov, ki nas obkrožajo.«

Strokovna vodja projekta, muzejska svetnica dr. Bernarda Županek, sicer kustosinja za antiko, ki je bila skupaj z vodjo projekta Tamaro Bregar odgovorna za postavitev razstave, stalno razstavo razume kot osebno izkaznico muzeja in dodaja: »Stalna razstava je osebna izkaznica vsakega muzeja. Od prve stalne razstave Mestnega muzeja Ljubljana letos mineva že 81 let in naših osebnih izkaznic se je do zdaj zvrstilo kar nekaj, različno velikih, z različnimi koncepti, poudarki in pristopi. Razstava Ljubljana. Zgodovina. Mesto. je zadnja v tem nizu. Z njo se konceptualno vračamo na izhodišče: naša razstava je postavljena kronološko, od prazgodovine do 20. stoletja, predstavitve so jasne in pregledne, izpostavljeni so ključni poudarki, v središču so predmeti in zgodbe, ki jih le-ti nosijo.«

Muzejski predmeti in kaj nam o njih povedo kustosi, konservatorji, antropologi, kuharji in frizerji

Razstava ponuja pregled zgodovine Ljubljane tudi na kreativen in zabaven način: interaktivi (ki so pretežno namenjeni otrokom, zraven pa vedno uživajo tudi odrasli), kratki filmi (s kuharskimi namigi Boštjana Napotnika, frizerskimi oprijemi Boruta Kusterja, izjavami arheologov ob prelomnih odkritjih ter opisi predmetov, kot jih vidijo konservatorji, proučujejo fizični antropologi in poznajo kustosi), tematska vodstva (sledijo jeseni) in delavnice (za najrazličnejše ciljne skupine) obiskovalcem stalne razstave nudijo bolj neposreden stik s preteklostjo, tudi tisto, ki je niso sami doživeli. Stalna razstava je tako odlično izhodišče za raziskovanje Ljubljane ali pa prostor za osvežitev in poglobitev poznavanja le-te.

Ljubljana kot križišče poti in stičišče ljudi

Ljubljana se je v svoji zgodovini nenehno srečevala z različnimi obrazi, ki so jo zaznamovali. Med njimi je tudi veliko takih, ki niso del učbenikov, pa vendar so tudi oni obogatili mesto, prispevali svoje zgodbe in naredili Ljubljano edinstveno. Galerija njihovih portretov – iz muzejske zbirke jo je skupaj z ekipo MGML poustvaril ljubljanski umetnik Damijan Kracina, zvočno pa pospremil Sašo Kalan – obiskovalca nove stalne razstave čisto na začetku na izviren in presenetljiv način opozori, da smo prav prebivalci in obiskovalci mesta tisti, ki ustvarjamo njeno urbano celoto.

O zgodovini Ljubljane tudi v novi monografiji, ki izide jeseni

Razstavo bo od jeseni spremljala monografija, ki bo v pregledni in slikovno bogati obliki govorila o najpomembnejših poglavjih razvoja našega glavnega mesta.

Urednica monografije muzejska svetnica Mojca Ferle o monografiji pove, da »gre za poljudnoznanstveno monografijo o zgodovini Ljubljane s predstavitvijo petih velikih obdobij ljubljanske preteklosti: od prvih sledov človeka do stalne poselitve in izgradnje naselij v prazgodovini, čas prvega mesta v dobi Rimljanov, nastajanje in razvoj strnjenega srednjeveškega mesta, kulturni in urbani razvoj v novem veku ter razgibano politično dogajanje v 20. stoletju.«

Ne zamudite v prvih mesecih po odprtju razstave

Redna javna vodstva po novi stalni razstavi bodo potekala v slovenskem jeziku vsako soboto ob 16.30, v angleškem pa vsako nedeljo ob 16.30.

Ne zamudite vodstva s kustosi in avtorji razstave na dva posebna dneva: Mednarodni dan muzejev (18. maj) ter Poletna muzejska noč (16. junij).

Nova stalna razstava nudi odlično izhodišče za programe, namenjene vrtčevskim in šolajočim otrokom. Interaktivi pa zagotavljajo, da razstava nudi enkratno priložnost za družinski potep med tisočletji in stoletji ljubljanskega prostora. 

Kdo vse je sodeloval pri nastajanju razstave (izbor iz kolofona)

Vodja projekta Tamara Bregar

Strokovni vodja projekta Bernarda Županek

Avtorji razstave Mojca Ferle, Martin Horvat, Sašo Kalan, Damijan Kracina, Katarina Toman Kracina , Blaž Peršin, Ana Porok, Ana Pokrajac Iskra, Janez Polajnar, Barbara Savenc, Blaž Vurnik, Irena Žmuc, Bernarda Županek

Teksti Matija Črešnar (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo), Mojca Ferle, Primož Gašperič (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), Martin Horvat, Urša Karer, Dimitrij Mlekuž (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo), Ana Pokrajac Iskra, Janez Polajnar, Blaž Peršin, Ana Porok, Barbara Savenc, Matija Zorn (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), Blaž Vurnik, Irena Žmuc, Bernarda Županek

Oblikovanje razstave in vizualne podobe Metka Dariš, Tomaž Perme

https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/273/ljubljana-zgodovina-mesto/

Fotografije

Izvor

MGML PRESS