(SLO) MGML – Presenečenja z Gosposvetske ceste (PRES)

Na Gosposvetski cesti je bilo med zadnjimi arheološkimi raziskavami opravljenega približno 1360 ur terenskega dela. Vodenih ogledov je bilo 66, po najdišču pa smo vsega skupaj popeljali okoli 1150 obiskovalcev.

Pogled na del grobišča, ki je ležal znotraj cerkvenega kompleksa in kjer so pokopavali najbogatejše pripadnike zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni.

Pogled na del grobišča, ki je ležal znotraj cerkvenega kompleksa in kjer so pokopavali najbogatejše pripadnike zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni. © Matija Lukić
Objavljeno: 12. 7. 2018
Link: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/novice/430/presenecenja-z-gosposvetske-ceste/
Izvor
MGML PRESS

(SLO) MGML – Izložba ‘AUREA CRUX. Sveto in mit langobardskih zakladov’ (PRESS)

Iz Zakladnice Mestnega muzeja Ljubljana

AUREA CRUX. Sveto in mit langobardskih zakladov.

5. 6. 2018–30. 9. 2018
https://mgml.si/media/cache/d8/00/d800c6416d85b8b3b7649b6496e85243.jpg

Izvor: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/315/aurea-crux-sveto-in-mit-langobardskih-zakladov/

Razstava Aurea Crux. Sveto in mit langobardskih zakladov z izborom posebej pomenljivih predmetov kot so zlati križi, ki jih datiramo na začetek VII. stoletja n. št., ponuja dragocen presek langobardskega imaginarija. S ciljem nadaljnje valorizacije italijanskih muzejskih institucij in njihove izjemne dediščine je projekt uvrščen v sklop pobud integrirane promocije pod geslom »Vivere all’italiana« in je rezultat sodelovanja med ustanovo Polo museale Furlanije-Julijske krajine, Italijanskim veleposlaništvom v Sloveniji, Italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani in Mestnim muzejem prestolnice.

Šest razstavljenih langobardskih križev, izdelanih iz zlate pločevine, je po izkopu (v obsežnem pokopališkem kontekstu), ki je potekal leta 2012 in ki mu je sledilo restavriranje pod okriljem Narodnega arheološkega muzeja v Čedadu, zdaj prvič predstavljenih javnosti. Prav Čedad je bil sedež prvega od petintridesetih vojvodstev, ki so jih Langobardi ustanovili po celotnem italijanskem polotoku in s tem postavili temelje enemu pomembnejših poglavij evropske zgodovine.

Omenjeni izdelki sprva zašiti na pogrebno tančico, ki je pokrivala obraz pokojnika med pokopom, so nosilci imaginarija, kjer prevlada germanska zoomorfna matrica, ne manjkajo pa tudi reminiscence nedvomno mediteranskega izvora, kot je sugestivna reprodukcija  domišljijskega ženskega lika z ribjim repom. Povezani s kompleksno fazo pokristjanjevanja Langobardov so imeli križi varovalni pomen, združen z upanjem na odrešitev in zaščito pred zlom, obenem pa tudi pomembno vlogo simbola socialnega prestiža, saj so takšne križe polagali izključno v grobove pomembnih oseb.

Razstava, ki bo na ogled do 30. septembra, se nahaja v Zakladnici Mestnega muzeja (Gosposka ulica 15) in jo z novo stalno postavitvijo veže omemba, da so v 6. stoletju n. št. Langobardi prečkali območje današnje Slovenije – pomembne postaje na poti, ki jih je od Panonije popeljala vse do Italije.

Izvor

MGML PRESS

(SLO) MGML – Ljubljana. Zgodovina. Mesto. Stalna razstava (PRESS)

Izberite svoj najljubši ljubljanski čas!

Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.

V globaliziranem svetu se mesta med seboj morda najbolj razlikujejo prav po dediščini, ki je oblikovala tudi našo ljubljansko identiteto. Zato razstava s ponosom izpostavlja lokalne posebnosti, zgodbe nekdanjega vsakdana in osebnosti, ki so usodneje zaznamovale našo preteklost.

Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

Razstava Ljubljana. Zgodovina. Mesto. © Andrej Peunik/MGML

Po odprtju razstave bo jeseni izšla poljudnoznanstvena monografija o zgodovini Ljubljane s predstavitvijo petih velikih obdobij ljubljanske preteklosti: od prvih sledov človeka do stalne poselitve in izgradnje naselij v prazgodovini, čas prvega mesta v dobi Rimljanov, nastajanje in razvoj strnjenega srednjeveškega mesta, kulturni in urbani razvoj v novem veku ter razgibano politično dogajanje v 20. stoletju.

**

Nova stalna razstava o večtisočletni zgodovini Ljubljane


V torek, 8. maja 2018, se v Mestnem muzeju Ljubljana odpira dolgo pričakovana nova stalna razstava o zgodovini Ljubljane z naslovom Ljubljana. Zgodovina. Mesto. Nova stalna razstava prinaša pregleden kronološki razvoj prostora ljubljanske kotline od prazgodovine do danes. Razstavo lahko razumemo kot osebno izkaznico muzeja, pomemben dokument Ljubljane ter nov prostor srečevanja in raziskovanja Ljubljančanov in turistov.

Veliko pozornosti so avtorji razstave – gre za ekipo kustosov Mestnega muzeja Ljubljana pod vodstvom dr. Bernarde Županek – posvetili muzejskim predmetom ter jasni kronološko zasnovani predstavitvi, ki jo je zasnovala oblikovalka Metka Dariš. Na razstavi, ki je stalne narave, je svoje mesto našlo najstarejše leseno kolo z osjo na svetu pa tudi spominska medalja ob slovesni razglasitvi Ljubljane za glavno mesto Republike Slovenije.

Domačim in tujim obiskovalcem nova razstava omogoča, da spoznajo zgodovino Ljubljane, opozarja na pomemben geostrateški položaj mesta ter na izjemne dogodke iz zgodovine tega prostora od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se obiskovalec sreča tudi z vsakdanjim življenjem v mestu, saj na razstavi govorijo o povsem običajnih ljudeh, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat. Na razstavi zasledimo še nekatere lokalne posebnosti, ki so z nami že dolgo in ki nas in naše mesto danes delajo drugačne od drugih evropskih mest.

O razstavi je Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, dejal: »Veliko število predmetov in z njimi povezanih zgodb razpira poglede na naše glavno mesto in njegovo bogato zgodovino. Glede na to, da živimo v digitalni dobi je izkustvo originalnega muzejskega predmeta tisto, kar danes nepogrešljivo potrebujemo. Prav zato smo se odločili, da postavitev nagovarja obiskovalca z ikoničnimi predmeti iz naše zbirke. Muzejski predmet smo hoteli zavestno postaviti v fokus našega pogleda. V zadnjem obdobju smo namreč prevečkrat priča postavitvam, ko sodobne tehnologije preglasijo sposobnost gledalčeve lastne imaginacije in smo postali samo nemi opazovalci virtualnih svetov, ki nas obkrožajo.«

Strokovna vodja projekta, muzejska svetnica dr. Bernarda Županek, sicer kustosinja za antiko, ki je bila skupaj z vodjo projekta Tamaro Bregar odgovorna za postavitev razstave, stalno razstavo razume kot osebno izkaznico muzeja in dodaja: »Stalna razstava je osebna izkaznica vsakega muzeja. Od prve stalne razstave Mestnega muzeja Ljubljana letos mineva že 81 let in naših osebnih izkaznic se je do zdaj zvrstilo kar nekaj, različno velikih, z različnimi koncepti, poudarki in pristopi. Razstava Ljubljana. Zgodovina. Mesto. je zadnja v tem nizu. Z njo se konceptualno vračamo na izhodišče: naša razstava je postavljena kronološko, od prazgodovine do 20. stoletja, predstavitve so jasne in pregledne, izpostavljeni so ključni poudarki, v središču so predmeti in zgodbe, ki jih le-ti nosijo.«

Muzejski predmeti in kaj nam o njih povedo kustosi, konservatorji, antropologi, kuharji in frizerji

Razstava ponuja pregled zgodovine Ljubljane tudi na kreativen in zabaven način: interaktivi (ki so pretežno namenjeni otrokom, zraven pa vedno uživajo tudi odrasli), kratki filmi (s kuharskimi namigi Boštjana Napotnika, frizerskimi oprijemi Boruta Kusterja, izjavami arheologov ob prelomnih odkritjih ter opisi predmetov, kot jih vidijo konservatorji, proučujejo fizični antropologi in poznajo kustosi), tematska vodstva (sledijo jeseni) in delavnice (za najrazličnejše ciljne skupine) obiskovalcem stalne razstave nudijo bolj neposreden stik s preteklostjo, tudi tisto, ki je niso sami doživeli. Stalna razstava je tako odlično izhodišče za raziskovanje Ljubljane ali pa prostor za osvežitev in poglobitev poznavanja le-te.

Ljubljana kot križišče poti in stičišče ljudi

Ljubljana se je v svoji zgodovini nenehno srečevala z različnimi obrazi, ki so jo zaznamovali. Med njimi je tudi veliko takih, ki niso del učbenikov, pa vendar so tudi oni obogatili mesto, prispevali svoje zgodbe in naredili Ljubljano edinstveno. Galerija njihovih portretov – iz muzejske zbirke jo je skupaj z ekipo MGML poustvaril ljubljanski umetnik Damijan Kracina, zvočno pa pospremil Sašo Kalan – obiskovalca nove stalne razstave čisto na začetku na izviren in presenetljiv način opozori, da smo prav prebivalci in obiskovalci mesta tisti, ki ustvarjamo njeno urbano celoto.

O zgodovini Ljubljane tudi v novi monografiji, ki izide jeseni

Razstavo bo od jeseni spremljala monografija, ki bo v pregledni in slikovno bogati obliki govorila o najpomembnejših poglavjih razvoja našega glavnega mesta.

Urednica monografije muzejska svetnica Mojca Ferle o monografiji pove, da »gre za poljudnoznanstveno monografijo o zgodovini Ljubljane s predstavitvijo petih velikih obdobij ljubljanske preteklosti: od prvih sledov človeka do stalne poselitve in izgradnje naselij v prazgodovini, čas prvega mesta v dobi Rimljanov, nastajanje in razvoj strnjenega srednjeveškega mesta, kulturni in urbani razvoj v novem veku ter razgibano politično dogajanje v 20. stoletju.«

Ne zamudite v prvih mesecih po odprtju razstave

Redna javna vodstva po novi stalni razstavi bodo potekala v slovenskem jeziku vsako soboto ob 16.30, v angleškem pa vsako nedeljo ob 16.30.

Ne zamudite vodstva s kustosi in avtorji razstave na dva posebna dneva: Mednarodni dan muzejev (18. maj) ter Poletna muzejska noč (16. junij).

Nova stalna razstava nudi odlično izhodišče za programe, namenjene vrtčevskim in šolajočim otrokom. Interaktivi pa zagotavljajo, da razstava nudi enkratno priložnost za družinski potep med tisočletji in stoletji ljubljanskega prostora. 

Kdo vse je sodeloval pri nastajanju razstave (izbor iz kolofona)

Vodja projekta Tamara Bregar

Strokovni vodja projekta Bernarda Županek

Avtorji razstave Mojca Ferle, Martin Horvat, Sašo Kalan, Damijan Kracina, Katarina Toman Kracina , Blaž Peršin, Ana Porok, Ana Pokrajac Iskra, Janez Polajnar, Barbara Savenc, Blaž Vurnik, Irena Žmuc, Bernarda Županek

Teksti Matija Črešnar (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo), Mojca Ferle, Primož Gašperič (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), Martin Horvat, Urša Karer, Dimitrij Mlekuž (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo), Ana Pokrajac Iskra, Janez Polajnar, Blaž Peršin, Ana Porok, Barbara Savenc, Matija Zorn (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), Blaž Vurnik, Irena Žmuc, Bernarda Županek

Oblikovanje razstave in vizualne podobe Metka Dariš, Tomaž Perme

https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/273/ljubljana-zgodovina-mesto/

Fotografije

Izvor

MGML PRESS

(SLO) MGML – Okrugli stol ‘40.000 let stara lesena konica’ (PRESS)

MGML vabi na okroglo mizo o edinstveni najdbi, 40.000 let stari leseni konici z Ljubljanskega barja, okoliščinah odkritja, novih rezultatih po konservatorskem posegu in o drevesu tisi, iz katerega je izdelana konica.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali vrhunski strokovnjaki z različnih področij.

Okrogla miza bo v sredo, 25. 4. 2018 ob 18. uri v razstavišču Moja Ljubljanica na Vrhniki.

Originalna konica je na ogled le še do 2. maja, občasno razstavo o tisi, ki jo je pripravil Arboretum Volčji Potok, pa si lahko ogledate do 31. maja 2018.

Izvor

MGML, Moja Ljubljanica PRESS

(SLO) MGML – Nagrobni spomenik veterana 15. Apolonove legije Iz Zakladnice Mestnega muzeja Ljubljana (PRESS)

Nagrobni spomenik veterana 15. Apolonove legije

Vizualizacija sestavljene nagrobne plošče, ki je bila ob plenjenju grobišča v antiki razbita na štiri večje kose © David Badovinac

13. 4. 2018–3. 6. 2018

Nagrobnik enega od najstarejših rimskih grobov ob cesti iz Emone proti Atransu (Trojanam), ki so ga arheologi odkrili pri izkopavanjih na Gosposvetski cesti, je že na ogled v muzejski Zakladnici.

Pred prenovo komunalne infrastrukture ob ureditvi Gosposvetske ceste v Ljubljani je med avgustom in decembrom 2017 potekala prva faza predhodnih arheoloških raziskav. Raziskave so zajele del večjega poznorimskega grobišča katerega posebnost je skupina skeletnih pokopov v sarkofagih in zidanih grobnicah iz 4. stoletja.

Kot pokrov ene od zidanih grobnic je bil sekundarno uporabljen nagrobni spomenik za veterana 15. Apolonove legije, ki so ga ob ponovni uporabi obrnili z napisno površino navzgor in prekrili z maltnim tlakom. Prvotno je nagrobnik verjetno označeval enega od najstarejših rimskih grobov ob cesti iz Emone proti Atransu (Trojanam).

Nagrobna plošča je izdelana iz temno sivega apnenca, v katerega je vklesan sredinsko poravnan napis:

L(ucius) Obulsius, L(uci) f(ilius)

Camil{l}ia, Pisaur(o)

vet(eranus) (ionis)  Apo(llinaris)

annorum LX, t(estamento) f(ieri) [i(usit)]

Lucij Obulsij, Lucijev sin,

iz volilnega okrožja Kamilija, doma iz Pizavra,

veteran petnajste Apolonove legije,

star 60 let, je z oporoko odločil postaviti (ploščo).

Kdo je bil Lucij Obulsij?

Po eni od mogočih razlag poteka življenja L. Obulsija je ta vsaj del svojega življenja po odpustu preživel v bližini svoje nekdanje enote v obtaborskem vicusu, verjetno doživel dograditev nove mestne naselbine, morda v njej celo prebival in se dal končno pokopati na njeni severni nekropoli. Predlagani datacija in lokacija pokopa podpirata domnevo o pripadnosti L. Obulsija prvi generaciji naseljencev in posredno utrjujeta veljavnost sklepanja o tesni povezavi med vzpostavitvijo in začetkom delovanja urbanih funkcij na novi lokaciji Emone ter dodelitvijo statusa oziroma dedukcijo kolonije, ki jo je spremljala naselitev veteranov in civilistov kot konstitutivnega elementa novo nastajajoče kolonije Emone.


Izkopavanja je pod vodstvom Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) izvajal Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano (ARKLJ), ki ga sestavljajo predstavniki Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, zavoda Skupina STIK ter podjetij Arhej, PJP in Er-Tac.

 

Kolofon

besedila: dr. Andrej Gaspari, strokovni svetovalec terenskih raziskav, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo / Rene Masaryk, vodja terenskih raziskav, Skupina STIK / dr. Igor Rižnar / Martin Horvat, vodja arheoloških raziskav, Muzej in galerije mesta Ljubljane / Konservatorsko-restavratorska priprava spomenika: Katarina Toman Kracina in Matjaž Bizjak, konservatorja-restavratorja MGML

Izvor

MGML PRESS