MGML – Poznoantična nagrobna plošča z Gosposvetske ceste (PRESS)

Virtualna razstava in podcast

Poznoantična nagrobna plošča z Gosposvetske ceste
Iz zakladnice Mestnega muzeja
21. 12. 2020–28. 3. 2021.

Pod današnjo Gosposvetsko cesto in ob njej, zahodno od glavne severne vpadnice v rimsko Emono, se je med prvo tretjino 4. in zgodnjim 5. stoletjem širilo pokopališče, ki se je oblikovalo okoli izvorne stavbe s pokopi iz druge polovice 3. stoletja. Na sam začetek nastanka te skupine grobov, ki so verjetno zgodnjekrščanski, sodi pokop ženske s posodo iz modrega stekla.

Pokopališče emonskih kristjanov
Junija 2018 je bila med arheološkimi raziskavami v okviru prenove Gosposvetske ceste odkrita rimska kamnita plošča z napisom v latinščini. Plošča je označevala majhno grobno skrinjo iz kamnitih plošč, v kateri so ležali slabo ohranjeni ostanki otroškega okostja. Ob pokopu so skrinjo zasuli z zemljo in vanjo vrgli 11 novcev kot daritev. Potem so površino zalili z malto in vanjo poveznili ploščo z napisom, ki je bil poudarjen z rdečo barvo (ostanki slednje so še vidni). Glede na novce lahko grob postavimo v zadnjo četrtino 4. ali zgodnje 5. stol.
Grob je ležal v južnem delu stavbe, ki je bila zgrajena točno nad izvorno zgradbo in je verjetno služila kot pokopališka cerkev. To, da je bil otrok pokopan znotraj cerkvenega prostora, kjer je bilo okoli preloma 4. v 5. stoletje verjetno že težko dobiti prostor, kaže na njegov posebni status oziroma na vplivnost njegovih staršev. Med gradnjo kanalizacije leta 1892 je bila v neposredni bližini odkrita podobna plošča, ki so jo umrlima otrokoma Joanesu in Marcelinu posvetili žalujoči starši, oče Marinus in mati Ursa.

Napis na plošči je bil v rimskem času pobarvan z rdečo barvo, da je bil bolje viden. Ostanki barve so se ohranili do danes. Napis se glasi:
Hic iacet innocuus Dagalaifus nomine 
filius Harietonis
campidoctoris numeri invictorum seniorum 
et Laurentia mater eius 
qui raptus est in aeternum ẹt vixit annos duos et menses sex
pii parentes monument) illi fecerunt.

Prevod: Tukaj leži nedolžen (otrok) po imenu Dagalajf (?), sin Harietona, učitelja urjenja v enoti invicti seniores, in svoje matere Lavrencije, ki je bil odvzet v večnost in je živel dve leti in 6 mesecev. Vdani starši so mu postavili spomenik.

Kaj nam pove nagrobni napis 
Ploščo sta ob smrti še ne triletnega sina Dagalajfa (morda se je ime glasilo nekoliko drugače, tu je napis težko berljiv) dala izdelati mati Lavrencija in oče Harieton. Vsi trije nosijo samo po eno ime, kot je bila navada v času pozne antike. Ime matere, Lavrencija, je bilo v času vzpona krščanstva izredno priljubljeno tako med kristjani kot med pogani, njegov pomen pa se je okrepil zlasti po smrti diakona Lavrencija, ki je kot mučenik umrl med Valerijanovimi preganjanji kristjanov leta 258. Tako oče kot sin nosita ime germanskega izvora. Ime Dagalaifus se pogosto pojavlja na spomenikih iz 4. stoletja.

Zgodba rimskega vojaka
Dagalajfov oče Harieton je bil campidoctor, usposobljen za urjenje vojakov v vojaškem taboru. Po vojaški hierarhiji je zasedal visok položaj, takoj za šestimi centurioni (stotniki). Njegova enota se je imenovala numerus invictorum seniorum. Omenja se v knjigi Notitia dignitatum iz 5. stol., kjer je navedena kot ena izmed vojaških enot poznoantičnega rimskega cesarstva. Epigrafsko, torej kot del napisa na kamnu, lesu ali podobnem materialu, pa je ta vojaška enota prvič izpričana prav na Dagalajfovi nagrobni plošči.
Morda je bil Harietonov vojaški oddelek nastanjen v Konkordiji (Iulia Concordia; danes Concordia Sagittaria) v severni Italiji, kjer je bilo odkritih ogromno nagrobnikov poznoantičnih vojaških enot, ki so se konec 4. stol. borile na strani cesarja Teodozija (379–395).

Pogovor z Martinom Horvatom, muzejskim svetovalcem in kustosom za srednji vek in dr. Bernardo Županek, muzejsko svetnico in kustosinjo za antiko je vodila Urša Karer, svetovalka za odnose z javnostmi.


LOKACIJA: Gosposvetska cesta v Ljubljani
OBDOBJE: rimska doba
IZVAJALEC arheoloških raziskav: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Arheološki konzorcij za Ljubljano
KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE: 62240-321/2017/2
VODJA raziskav: Martin Horvat, univ. dipl. arheol.
VODJA del: Rene Masaryk, univ. dipl. arheol.
NADZORNIK raziskav: Mija Topličanec, univ. dipl. arheol.
ČAS raziskav: 2017–2018
RAZLOG za arheološke raziskave: rekonstrukcija vodovoda in kanalizacije ter obnova ulice

Kolofon
Avtorja epigrafske ekspertize in interpretacije: zaslužni prof. dr. Ioan Piso, Facultatea de Istorie şi Filosofie, Universitatea Babeş-Bolyai, Cluj-Napoca in Anja Ragolič, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijoBesedilo: dr. Bernarda Županek, Urška Karer, Martin HorvatFotografije: Matija LukićPostavitev razstave: Katarina Toman KracinaKonservatorski posegi na predmetu: Matjaž BizjakPromocija: Urša Karer, Nejc Kovačič, Ana Modic

Poznoantična nagrobna plošča z Gosposvetske ceste

Info:
MGML PRESS

NMSL – 1 vstopnica za 11 muzejev in galerij (PRESS)

1 vstopnica za 11 muzejev in galerij
Skupna poletna akcija muzejev in galerij v Ljubljani

Zdaj je čas za svetovne znamenitosti doma! Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej so iz svojih zbirk izpostavili po enega glavnega protagonista svetovnega slovesa. Letošnje poletje si jih vse lahko ogledate za enotno, cenovno dostopno ceno 8,00 evrov za individualno ter 16,00 evrov za družinsko vstopnico. Akcija velja od 1. julija do 30. avgusta.

»V Ljubljani imamo na ogled številne svetovne znamenitosti. Jih poznate? Oglejte si dragocene eksponate, ne da bi potovali v tujino. Muzeji in galerije v Ljubljani smo stopili skupaj in na široko odprli svoja vrata. Z eno samo vstopnico lahko do 30. avgusta 2020 vstopite v kar 11 muzejev in galerij na 13 lokacijah. Vabimo vas, da nas obiščete!«, so združeni zapisali v promocijsko zloženko.

Opogumljeni od dobrega obiska na letošnjo poletno muzejsko noč in v želji, da bi letošnje poletje bilo posebno tudi po večjem obisku domačih turistov, so se muzeji povezali in odločili za to edinstveno skupno akcijo, ki je pri nas v tako številčni udeležbi še nismo imeli.

Z idejo o sodelovanju med ustanovami in njihovi dostopnosti ter sporočilom o svetovnih znamenitostih, ki so na ogled v okviru akcije, želijo obiskovalcem ponuditi bogato muzejsko in galerijsko izkušnjo ter obenem prispevati k večji kulturni ponudbi.

In kateri so presežki premične dediščine, ki jo v muzejih in galerijah naše prestolnice letošnje poletje ne smete zamuditi? Neandertalčeva piščal, koliščarsko kolo, figurine Kitajcev, obredna pipa miru, Škofjeloški pasijon, slovenski impresionisti, Zoran Mušič, stara učilnica, Stojan Batič, šifrirni stroj Enigma, Marina Abramović in Kiosk K67.

MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER
Ikoni: kipar Stojan Batič in ljubljanski grafični bienale
V petdesetih letih je slovenska likovna scena doživljala nesluten razvoj. Pojavile so se nove, močne osebnosti, kot je kipar Stojan Batič, medtem ko so prireditve, kot je mednarodni grafični bienale, Ljubljani dale kozmopolitski značaj.

MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
5200 let pred tvojimi očmi! Najstarejše leseno kolo z osjo na svetu
Kolo preseneča z natančno in domišljeno izdelavo. Spreten koliščar je upošteval krčenja in raztezanja lesa ter logiko pritrjevanja in spajanja. Tehnološka dovršenost in starost to najdbo z Ljubljanskega barja uvrščata v vrh svetovne kulturne dediščine.

MG+MSUM, MODERNA GALERIJA
Zoran Mušič, Nismo poslednji
Zoran Mušič je eden mednarodno najbolj poznanih umetnikov 20. stoletja. Slikarski cikel Nismo poslednji temelji na umetnikovi izkušnji koncentracijskega taborišča, njegovo sporočilo pa je, da se taka izkušnja nikoli več ne sme ponoviti.

MG+MSUM, MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI METELKOVA
Marina Abramović, Ritem 0, performans, 1974
Marina Abramović po vsem svetu slovi kot »prva dama performansa«. Ritem 0 je eden od najbolj radikalnih performansov, pri katerem je bilo ogroženo tudi njeno življenje. Umetnica ga je podarila Moderni galeriji za mednarodno zbirko Arteast 2000+.

MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
Enigma: uganka druge svetovne vojne
Enigma je šifrirni stroj, ki so ga uporabljale nemške oborožene sile. Med drugo svetovno vojno so kodo dešifrirali zavezniki, kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu koncu vojne. MNZS Enigma I je standardna trikolutna izvedba.

MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE
Saša J. Mächtig, Kiosk K67, modularni arhitekturni sistem, 1967
S plastično lupino je kiosk postal značilen ulični poudarek, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja zaznamoval številna urbana središča nekdanje Jugoslavije, Evrope in širše.

NARODNA GALERIJA
Enkratna zbirka slovenskega impresionizma
Rojstvo in razvoj enkratnega evropskega modernizma sta predstavljena skozi 100 ambicioznih umetnin, ki so jih navdihnili München, Dunaj, Pariz in zlasti slovenska krajina in značaj. Grohar, Jakopič, Jama, Sternen in drugi mojstri.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE
Neandertalčeva piščal, najstarejše glasbilo na svetu
Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letna neandertalčeva piščal iz Divjih bab sodi med najpomembnejše mejnike v razvoju človeštva, saj dokazuje, da so bili neandertalci inovativni in čuteči ljudje, zmožni umetniškega izražanja.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE – METELKOVA
Figurine Kitajcev v vrhu evropskega oblikovanja porcelana
Figurine Kitajcev je okrog leta 1763 izdelal slavni münchenski oblikovalec porcelana Franz Anton Bustelli. Del sicer izgubljenega namiznega okrasa pomeni enega od vrhuncev Bustellijevega dela in hkrati evropskega oblikovanja porcelana.

PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Leonora – največji eksponat Prirodoslovnega muzeja Slovenije
Najdba več kot 13 metrov dolgega trupla mlade samice brazdastega kita leta 2003 v slovenskem morju je bila izjemna, prav tako kot tudi postopek, s katerim so strokovnjaki iz razpadajočega trupla pridobili njeno popolno okostje.

SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Baragova zbirka in obredna pipa miru iz 19. stoletja
Po zaslugi misijonarja Friderika Barage dobimo prvo neevropsko muzejsko zbirko že leta 1837. Predmeti so z območja Velikih jezer v Severni Ameriki. Najbolj izstopa obredna pipa, ki sodi med redko ohranjene primerke na svetu.

SLOVENSKI GLEDALIŠKI INŠTITUT – GLEDALIŠKI MUZEJ
V pričakovanju Škofjeloškega pasijona 2021
Škofjeloški pasijon, pomnik slovenskega gledališča, ki sodi med najstarejše še zmeraj uprizarjane procesijske igre v Evropi in dediščino človeštva. Spoznajte gledališki in zgodovinski kontekst pasijona, ki bo ob 300-letnici ponovno zaživel v 2021.

SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ
V stari učilnici šiba poje!
V ambientalni postavitvi učilnice iz druge polovice 19. stoletja je mogoče preizkusiti stare pripomočke, kot sta pero v peresniku in skrilasta tablica. Posebnost stare učilnice so kazni, ki jih danes (na srečo) vidimo le še v muzejih.

Dodatne informacije:

Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Urša Karer, ursa.karer@mgml.si, 041 844 030

Mednarodni grafični likovni center, Pod turnom 3, Lili Šturm, , lili.sturm@mglc-lj.si, 01 2413 818

Moderna galerija, Windischerjeva ulica 2, Mateja Dimnik, mateja.dimnik@mg-lj.si, 041 669 599

Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, Urška Purg, urska.purg@muzej-nz.si, 051 353 904

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Rusjanov trg 7, Maša Špiler, masa.spiler@mao.si, 040 691 633

Narodna galerija, Puharjeva ulica 9, Živa Rogelj, ziva_rogelj@ng-slo.si, 01 24 15 416 in 24 15 400

Narodni muzej Slovenije, Prešernova cesta 20, Tinka Herček Selič, tinka.selic@nms.si, 041 751 270

Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, dr. Staša Tome, stome@pms-lj.si, 01 241 09 48

Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, Maja Kostric Grubišić, maja.kostric@etno-muzej.si, etnomuz@etno-muzej.si, 040 187 920 in 01 30 08 780

Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17, Mihael Čepeljnik, mihael.cepeljnik@slogi.si, 01 241 58 12

Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, Ksenija Guzej, solski.muzej@guest.arnes.si, 031 299 676

Info:
NMSL PRESS

MGML – Koronaprojekt i Tudi Emona je doživela pandemijo (PRESS)

Koronaprojekt

Čim prej korono v muzej!

30. 3. 2020–31. 5. 2020

Koronaprojekt

Mestni muzej Ljubljana prosi za vtise, fotografije, posnetke in predmete iz vašega novega vsakdanjika v času korona pandemije in #ostanidoma evforije.

Kako bodo bodoče generacije vedele, kaj je pandemija korone pomenila za Ljubljano? Mestni muzej Ljubljana vas prosi za pomoč: Bodite del zgodovinskega projekta in nam pošljite fotografije, vtise ali predmete, ki predstavljajo vaš novi vsakdan v času izolacije.

Prazne ulice, dnevna soba spremenjena v učilnico in pisarno, zaprta igrišča, dolge vrste ljudi pred trgovinami, razkužila, karte za športne in kulturne dogodke, ki so bili odpovedani … Izbruh virusa in ukrepi, sprejeti proti njemu, so globoko posegli v naše ustaljene tirnice in spremenile podobo življenja našega mesta. Kakšen bo videti ta čas, ko se bomo nanj ozrli čez nekaj desetletij ali stoletji?

Bodite pričevalci zgodovine Ljubljane v času #ostanidoma!

Digitalno gradivo nam lahko že danes pošljite po e-pošti na naslov korona@mgml.si. Zraven nam še na kratko sporočite svoj komentar in kako so se vas dotaknile trenutne razmere.

Ko bo muzej ponovno odprl vrata, vabljeni, da nam pošljete tudi dnevnike, zapise in predmete, ki pričajo o spremembah v vašem vsakdanjem življenju v času pandemije.

Kolofon

Poslano gradivo bo kustodiat za novejšo zgodovino pregledal in shranil v arhiv Mestnega muzeja Ljubljana.

https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/518/koronaprojekt/


Tudi Emona je doživela pandemijo

Del rimskega imperija je v poznem 2. stoletju prizadela kuga, ki je pustošila tudi v koloniji Emoni. Bolezen, ki se je začela okoli leta 165 našega štetja, je bila v resnici verjetno pandemija črnih koz.

Kugo so po imperiju iz vzhodne fronte zanesli vojaki, ko so se po uspešnih bitkah s Parti vračali domov. Ko so korakali nazaj, se je kuga širila z njimi čez Malo Azijo, potem Grčijo in potem – tudi čez Emono – v Italijo. Po imperiju je kuga divjala vsaj 15 let! Ocenjujejo, da je podleglo do 10% prebivalstva, v gosto poseljenim mestih pa tudi do 15%.

None

Kaj je naredila kuga v Emoni, iz zapisov tega časa ne izvemo, arheološke najdbe pa pričajo o zastoju v gospodarstvu mesta. Emona je potrebovala več desetletij, da si je opomogla. Kakor tudi ves imperij, saj je pandemija zajela veliko večino rimskega ozemlja.

Proti njej so se borili na različne načine. Cesar Mark Avrelij je v Rimu daroval vrsti domačih in tujih božanstev, saj so Rimljani verjeli, da je kuga božja kazen. Kugo so skušali zdraviti, a nobeno zdravilo ni pomagalo.

Kaj pa vemo o emonski zdravnici, katere grob smo našli pod Slovensko cesto? Poglejte si video, v katerem o najbi spregovori naša kustosinja za antiko, dr. Bernarda Županek.



Video je del stalne razstave Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

https://mgml.si/sl/mestni-muzej/novice/780/tudi-emona-je-dozivela-pandemijo/

Info:
MGML PRESS

MGML – Prva velika izkopavanja Emone (PRESS)

Zgodovina raziskovanj Emone je dolga več stoletij in polna razburljivih odkritij, navdušenja, pa tudi pozabljanja in ponovnih odkrivanj.

Prva velika izkopavanja Emone
O arheologiji z zgodovinske perspektive
17. 12. 2019–23. 2. 2020

Obsežna prenova Ljubljane in z njo povezane zaščitne arheološke raziskave so v zadnjih dveh desetletjih Emono, rimsko predhodnico naše prestolnice, spet postavile v ospredje. Ponovno smo se lahko prepričali, da so rimski ostanki pod našimi nogami skorajda povsod v Ljubljani.

Kdaj je Emona dočakala prva velika arheološka izkopavanja?

Prva velika izkopavanja Emone so na območju Mirja in okolice potekala v letih 1909–1912. Ljubljančanom so odkrila ves južni del rimskega mesta in bila so v središču zanimanja javnosti. Čeprav se je že vedelo, da je pod Ljubljano rimsko mesto, je bilo prvo arheološko izkopavanje, ki ga je pred približno sto leti vodil arheolog Walter Schmid dojeto kot fascinantno odkritje preteklosti. Takrat so Emono prvič odkrili v podobnem obsegu, kot jo poznamo danes, in nad njo so bili enako navdušeni, kot smo zdaj.

Ljubljančani so se ponovno zavedeli, da živijo sredi antične dediščine, poleg tega pa so v Emoni zdaj videli tudi že turistični, poslovni in politični potencial. Za ljubljanske velmože, z mestnim konservatorjem Francetom Steletom in tedaj že slavnim arhitektom Jožetom Plečnikom na čelu, je bila Emona gotovo eden od kamenčkov prenove, ki je lahko v zgodovinsko ključnem trenutku prispeval k uveljavitvi Ljubljane kot nacionalne prestolnice.

Kot rezultat teh izkopavanj v Mestnem muzeju hranimo samo eno, a zato izjemno dragoceno muzealijo: maketo, ki prikazuje Emono, kot so jo poznali takrat.

Maketa, izdelana okoli leta 1930, je bila najprej razstavljena na ljubljanskem velesejmu, na veliki, turizmu posvečeni razstavi o slovenskih mestih. Potem je nekaj let stala v mestni hiši, nazadnje pa je dobila prostor na stalni razstavi v Mestnem muzeju, za kar je bila, če gre verjeti zapisom, tudi izdelana.

Skoraj sto let stara muzealija kljub dejstvu, da je izdelana iz organskih materialov, svojih let ne kaže.

Kolofon

Mestni muzej Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane Zanj: Blaž Peršin Kustosinja razstave in avtorica besedil: Bernarda Županek Redakcija besedila: Urša Karer Konservacija: Tadeja Kajzar Trajkovski, Helena Valentin Konjedic, Katarina Toman Kracina Priprava gradiva: Janja Gojkovič Fotografije: Andrej Peunik, Matevž Paternoster, Matija Lukić, Marijan Slabe, Srečo Habič, Gianluca Baronchelli Priprava skenov: Matej Satler, Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK)  Oblikovanje razstave in vizualne podobe: Bojan Lazarevič (Agora Proars)Jezikovni pregled (SLO): Katja Paladin Prevod v angleščino: Marjana Karer Jezikovni pregled (ANG): Paula Kirby Promocija: Urša Karer, Nejc Kovačič Tehnična izvedba: O.K.vir, Konservatorska in tehnična služba MGML

None

Info.
MGML PRESS

(SLO) MGML – Presenečenja z Gosposvetske ceste (PRES)

Na Gosposvetski cesti je bilo med zadnjimi arheološkimi raziskavami opravljenega približno 1360 ur terenskega dela. Vodenih ogledov je bilo 66, po najdišču pa smo vsega skupaj popeljali okoli 1150 obiskovalcev.

Pogled na del grobišča, ki je ležal znotraj cerkvenega kompleksa in kjer so pokopavali najbogatejše pripadnike zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni.

Pogled na del grobišča, ki je ležal znotraj cerkvenega kompleksa in kjer so pokopavali najbogatejše pripadnike zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni. © Matija Lukić
Objavljeno: 12. 7. 2018
Link: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/novice/430/presenecenja-z-gosposvetske-ceste/
Izvor
MGML PRESS

(SLO) MGML – Izložba ‘AUREA CRUX. Sveto in mit langobardskih zakladov’ (PRESS)

Iz Zakladnice Mestnega muzeja Ljubljana

AUREA CRUX. Sveto in mit langobardskih zakladov.

5. 6. 2018–30. 9. 2018
https://mgml.si/media/cache/d8/00/d800c6416d85b8b3b7649b6496e85243.jpg

Izvor: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/315/aurea-crux-sveto-in-mit-langobardskih-zakladov/

Razstava Aurea Crux. Sveto in mit langobardskih zakladov z izborom posebej pomenljivih predmetov kot so zlati križi, ki jih datiramo na začetek VII. stoletja n. št., ponuja dragocen presek langobardskega imaginarija. S ciljem nadaljnje valorizacije italijanskih muzejskih institucij in njihove izjemne dediščine je projekt uvrščen v sklop pobud integrirane promocije pod geslom »Vivere all’italiana« in je rezultat sodelovanja med ustanovo Polo museale Furlanije-Julijske krajine, Italijanskim veleposlaništvom v Sloveniji, Italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani in Mestnim muzejem prestolnice.

Šest razstavljenih langobardskih križev, izdelanih iz zlate pločevine, je po izkopu (v obsežnem pokopališkem kontekstu), ki je potekal leta 2012 in ki mu je sledilo restavriranje pod okriljem Narodnega arheološkega muzeja v Čedadu, zdaj prvič predstavljenih javnosti. Prav Čedad je bil sedež prvega od petintridesetih vojvodstev, ki so jih Langobardi ustanovili po celotnem italijanskem polotoku in s tem postavili temelje enemu pomembnejših poglavij evropske zgodovine.

Omenjeni izdelki sprva zašiti na pogrebno tančico, ki je pokrivala obraz pokojnika med pokopom, so nosilci imaginarija, kjer prevlada germanska zoomorfna matrica, ne manjkajo pa tudi reminiscence nedvomno mediteranskega izvora, kot je sugestivna reprodukcija  domišljijskega ženskega lika z ribjim repom. Povezani s kompleksno fazo pokristjanjevanja Langobardov so imeli križi varovalni pomen, združen z upanjem na odrešitev in zaščito pred zlom, obenem pa tudi pomembno vlogo simbola socialnega prestiža, saj so takšne križe polagali izključno v grobove pomembnih oseb.

Razstava, ki bo na ogled do 30. septembra, se nahaja v Zakladnici Mestnega muzeja (Gosposka ulica 15) in jo z novo stalno postavitvijo veže omemba, da so v 6. stoletju n. št. Langobardi prečkali območje današnje Slovenije – pomembne postaje na poti, ki jih je od Panonije popeljala vse do Italije.

Izvor

MGML PRESS