NMSL – 1 vstopnica za 11 muzejev in galerij (PRESS)

1 vstopnica za 11 muzejev in galerij
Skupna poletna akcija muzejev in galerij v Ljubljani

Zdaj je čas za svetovne znamenitosti doma! Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej so iz svojih zbirk izpostavili po enega glavnega protagonista svetovnega slovesa. Letošnje poletje si jih vse lahko ogledate za enotno, cenovno dostopno ceno 8,00 evrov za individualno ter 16,00 evrov za družinsko vstopnico. Akcija velja od 1. julija do 30. avgusta.

»V Ljubljani imamo na ogled številne svetovne znamenitosti. Jih poznate? Oglejte si dragocene eksponate, ne da bi potovali v tujino. Muzeji in galerije v Ljubljani smo stopili skupaj in na široko odprli svoja vrata. Z eno samo vstopnico lahko do 30. avgusta 2020 vstopite v kar 11 muzejev in galerij na 13 lokacijah. Vabimo vas, da nas obiščete!«, so združeni zapisali v promocijsko zloženko.

Opogumljeni od dobrega obiska na letošnjo poletno muzejsko noč in v želji, da bi letošnje poletje bilo posebno tudi po večjem obisku domačih turistov, so se muzeji povezali in odločili za to edinstveno skupno akcijo, ki je pri nas v tako številčni udeležbi še nismo imeli.

Z idejo o sodelovanju med ustanovami in njihovi dostopnosti ter sporočilom o svetovnih znamenitostih, ki so na ogled v okviru akcije, želijo obiskovalcem ponuditi bogato muzejsko in galerijsko izkušnjo ter obenem prispevati k večji kulturni ponudbi.

In kateri so presežki premične dediščine, ki jo v muzejih in galerijah naše prestolnice letošnje poletje ne smete zamuditi? Neandertalčeva piščal, koliščarsko kolo, figurine Kitajcev, obredna pipa miru, Škofjeloški pasijon, slovenski impresionisti, Zoran Mušič, stara učilnica, Stojan Batič, šifrirni stroj Enigma, Marina Abramović in Kiosk K67.

MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER
Ikoni: kipar Stojan Batič in ljubljanski grafični bienale
V petdesetih letih je slovenska likovna scena doživljala nesluten razvoj. Pojavile so se nove, močne osebnosti, kot je kipar Stojan Batič, medtem ko so prireditve, kot je mednarodni grafični bienale, Ljubljani dale kozmopolitski značaj.

MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
5200 let pred tvojimi očmi! Najstarejše leseno kolo z osjo na svetu
Kolo preseneča z natančno in domišljeno izdelavo. Spreten koliščar je upošteval krčenja in raztezanja lesa ter logiko pritrjevanja in spajanja. Tehnološka dovršenost in starost to najdbo z Ljubljanskega barja uvrščata v vrh svetovne kulturne dediščine.

MG+MSUM, MODERNA GALERIJA
Zoran Mušič, Nismo poslednji
Zoran Mušič je eden mednarodno najbolj poznanih umetnikov 20. stoletja. Slikarski cikel Nismo poslednji temelji na umetnikovi izkušnji koncentracijskega taborišča, njegovo sporočilo pa je, da se taka izkušnja nikoli več ne sme ponoviti.

MG+MSUM, MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI METELKOVA
Marina Abramović, Ritem 0, performans, 1974
Marina Abramović po vsem svetu slovi kot »prva dama performansa«. Ritem 0 je eden od najbolj radikalnih performansov, pri katerem je bilo ogroženo tudi njeno življenje. Umetnica ga je podarila Moderni galeriji za mednarodno zbirko Arteast 2000+.

MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
Enigma: uganka druge svetovne vojne
Enigma je šifrirni stroj, ki so ga uporabljale nemške oborožene sile. Med drugo svetovno vojno so kodo dešifrirali zavezniki, kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu koncu vojne. MNZS Enigma I je standardna trikolutna izvedba.

MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE
Saša J. Mächtig, Kiosk K67, modularni arhitekturni sistem, 1967
S plastično lupino je kiosk postal značilen ulični poudarek, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja zaznamoval številna urbana središča nekdanje Jugoslavije, Evrope in širše.

NARODNA GALERIJA
Enkratna zbirka slovenskega impresionizma
Rojstvo in razvoj enkratnega evropskega modernizma sta predstavljena skozi 100 ambicioznih umetnin, ki so jih navdihnili München, Dunaj, Pariz in zlasti slovenska krajina in značaj. Grohar, Jakopič, Jama, Sternen in drugi mojstri.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE
Neandertalčeva piščal, najstarejše glasbilo na svetu
Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letna neandertalčeva piščal iz Divjih bab sodi med najpomembnejše mejnike v razvoju človeštva, saj dokazuje, da so bili neandertalci inovativni in čuteči ljudje, zmožni umetniškega izražanja.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE – METELKOVA
Figurine Kitajcev v vrhu evropskega oblikovanja porcelana
Figurine Kitajcev je okrog leta 1763 izdelal slavni münchenski oblikovalec porcelana Franz Anton Bustelli. Del sicer izgubljenega namiznega okrasa pomeni enega od vrhuncev Bustellijevega dela in hkrati evropskega oblikovanja porcelana.

PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Leonora – največji eksponat Prirodoslovnega muzeja Slovenije
Najdba več kot 13 metrov dolgega trupla mlade samice brazdastega kita leta 2003 v slovenskem morju je bila izjemna, prav tako kot tudi postopek, s katerim so strokovnjaki iz razpadajočega trupla pridobili njeno popolno okostje.

SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Baragova zbirka in obredna pipa miru iz 19. stoletja
Po zaslugi misijonarja Friderika Barage dobimo prvo neevropsko muzejsko zbirko že leta 1837. Predmeti so z območja Velikih jezer v Severni Ameriki. Najbolj izstopa obredna pipa, ki sodi med redko ohranjene primerke na svetu.

SLOVENSKI GLEDALIŠKI INŠTITUT – GLEDALIŠKI MUZEJ
V pričakovanju Škofjeloškega pasijona 2021
Škofjeloški pasijon, pomnik slovenskega gledališča, ki sodi med najstarejše še zmeraj uprizarjane procesijske igre v Evropi in dediščino človeštva. Spoznajte gledališki in zgodovinski kontekst pasijona, ki bo ob 300-letnici ponovno zaživel v 2021.

SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ
V stari učilnici šiba poje!
V ambientalni postavitvi učilnice iz druge polovice 19. stoletja je mogoče preizkusiti stare pripomočke, kot sta pero v peresniku in skrilasta tablica. Posebnost stare učilnice so kazni, ki jih danes (na srečo) vidimo le še v muzejih.

Dodatne informacije:

Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Urša Karer, ursa.karer@mgml.si, 041 844 030

Mednarodni grafični likovni center, Pod turnom 3, Lili Šturm, , lili.sturm@mglc-lj.si, 01 2413 818

Moderna galerija, Windischerjeva ulica 2, Mateja Dimnik, mateja.dimnik@mg-lj.si, 041 669 599

Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, Urška Purg, urska.purg@muzej-nz.si, 051 353 904

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Rusjanov trg 7, Maša Špiler, masa.spiler@mao.si, 040 691 633

Narodna galerija, Puharjeva ulica 9, Živa Rogelj, ziva_rogelj@ng-slo.si, 01 24 15 416 in 24 15 400

Narodni muzej Slovenije, Prešernova cesta 20, Tinka Herček Selič, tinka.selic@nms.si, 041 751 270

Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, dr. Staša Tome, stome@pms-lj.si, 01 241 09 48

Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, Maja Kostric Grubišić, maja.kostric@etno-muzej.si, etnomuz@etno-muzej.si, 040 187 920 in 01 30 08 780

Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17, Mihael Čepeljnik, mihael.cepeljnik@slogi.si, 01 241 58 12

Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, Ksenija Guzej, solski.muzej@guest.arnes.si, 031 299 676

Info:
NMSL PRESS

[SLO] Tolminski muzej – Izložba – ‘Keltskih konj topot: najdišče Bizjakova hiša v Kobaridu’ u Celju

 

Izložba Tolminskog muzeja ‘Keltskih konj topot: najdišče Bizjakova hiša v Kobaridu’, u srijedu 17. listopada 2012. godine u 18 sati, otvorit će se u Pokrajinskom muzeju Celje.

Nalazište Bizjakova hiša v Kobaridu (Bizjekova kuća u Kobaridu) otkriveno je za vrijeme provedbe arheološkog nadzora 2012. godine. Ukop konja, zajedno s oružjem i drugim predmetima keltskih vojnika, predstavlja izuzetan nalaz za arheologju Posočja Slovenije i srednjeeuropskog prostora. Nalazište je prema nalazima datirano na početak mlađeg željeznog doba, tj. u vrijeme oko 300. god. pr. n. e.

 

Izvor

Usmeno priopćenje, gosp. Miha Mlinar.

 

Poziv na otvorenje izložbe Tolminskog muzeja 'Keltskih konj topot' u Pokrajinskom muzeju Celje. Ustupio: gosp. Miha Mlinar.

Poziv na otvorenje izložbe Tolminskog muzeja 'Keltskih konj topot' u Pokrajinskom muzeju Celje. Ustupio: gosp. Miha Mlinar.

 

Tolminski muzej – Izložba – ‘Keltskih konj topot: najdišče Bizjakova hiša v Kobaridu’

 

U Tolminskom muzeju, od veljače do kraja svibnja 2012. održat će se izložba ‘Keltskih konj topot: najdišče Bizjakova hiša v Kobaridu’, u prijevodu, ‘Topot keltskih konja: nalazište Bizjakova kuća, u Kobaridu’.

Izložba, koju prati dvojezični katalog (slo./ eng.), predstavlja arheološki lokalitet otkriven prilikom izvođenja građevinskih radova u Kobaridu, 2010. godine.

Ukop nekoliko konja, dijelova konjske opreme, raznog keltskog oružja, vojne opreme te drugih predmeta koje su upotrebljavali keltski ratnici, izuzetno je bitan za arheologiju Slovenije, ali i za cijeli Srednjoeuropski prostor. Lokalitet se, na temelju datacije nalaza, smješta u početak mlađeg željeznog doba, oko 300. god. pr. Kr.

 

Tolminski muzej. Pozivnica izložbe 'Keltskih konj topot: najdišče Bizjakova hiša v Kobaridu'. Ustupila: Teja Gerbec.

Tolminski muzej. Pozivnica izložbe 'Keltskih konj topot: najdišče Bizjakova hiša v Kobaridu'. Ustupila: Teja Gerbec.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izložba će nakon Tolmina gostovati i u Kranju, Ljubljani te još nekim drugim slovenskim gradovima.

Autori izložbe i kataloga: Miha Mlinar, Teja Gerbec

Izvedba: Tolminski muzej

Adresa: Tolminski muzej, Mestni trg 4, 5220 Tolmin, Slovenija

 

Tolminski muzej. Naslovnica kataloga izložbe 'Keltskih konj topot: najdišče Bizjakova hiša v Kobaridu'. Ustupila: Teja Gerbec.

Tolminski muzej. Naslovnica kataloga izložbe 'Keltskih konj topot: najdišče Bizjakova hiša v Kobaridu'. Ustupila: Teja Gerbec.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izvor

Usmeno priopćenje kolegice Teje Gerbec, kojoj zahvaljujem na datim informacijama.