NMSL – »Noč ima svojo moč«. Evropska noč raziskovalcev v Narodnem muzeju Slovenije (PRESS)

Narodni muzej Slovenije se kot tretji partner pridružuje projektu Noč ima svojo moč, organiziranem ob evropski noči raziskovalcev 27. novembra 2020. Živahne raziskovalne dejavnosti, ki potekajo pod okriljem naše ustanove, predstavljamo na predavanjih, okrogli mizi in v obliki prve e-razstave, objavljene na naši spletni strani.
OKROGLA MIZA

Arheološka odkritja: od kamene dobe do novega veka

Petek, 27. novembra 2020, ob 16. uri, na spletuArheologi iz Narodnega muzeja Slovenije bodo vsak posebej v nekaj stavkih predstavili svoje raziskave, ki pokrivajo celotno obdobje človeške zgodovine. Začeli bodo z raziskavami kamene dobe in zaključili z novim vekom. Po vsaki predstavitvi bodo odgovarjali na vaša vprašanja.

Dogodek je zasnovan tako, da ga lahko spremljate ves čas ali se vanj le občasno vključite.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite.
PREDAVANJI

Kaj pa naravoslovci počnemo z muzejskim gradivom? – dr. Eva Menart

Petek, 27. novembra 2020, ob 14.45, na spletu

Raziskovalci v Narodnem muzeju Slovenije niso samo arheologi, zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji, ampak muzejski predmeti zanimajo tudi kemike in druge naravoslovce. Skupaj s kustosi s pomočjo različnih naravoslovnih metod iščemo odgovore na vprašanja, kot so: »Iz katerega obdobja je fibula?« in »Ali gre za avtentični kipec ali ponaredek?« Poleg tega raziskujemo načine, kako naše zbirke čim bolje ohraniti za prihodnje generacije.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite. 

Skrivnostne zapore med Apeninskim in Balkanskim polotokom – Jure Kusetič

Petek, 27. novembra 2020, ob 17.45, na spletu

Večina je že slišala za Hadrijanov zid v Angliji ali pa renski in donavski limes v srednji Evropi. Številni pa ne poznajo podobnega sistema utrjenih zapor, ki je nastal znotraj Rimskega cesarstva, na območju današnje Slovenije in hrvaškega Kvarnerja. Arheologi ga imenujemo claustra Alpium Iuliarum. Kako so ga imenovali stari Rimljani, ne vemo.

Težko prehodni gozdovi med Julijskimi Alpami in hrvaško Reko skrivajo še veliko skrivnosti. Arheologi jih poskušamo razvozlati z arheološkimi izkopavanji, topografskimi pregledi, geofizikalnimi raziskavami in analizami geografskih informacijskih sistemov. Počasi se nam razkriva vse jasnejša podoba zapor, ki so v času zatona Rimskega cesarstva branile in nadzirale prehod v osrčje imperija – v Italijo.

Obvezne prijave: na spletni strani program.nocmoc.eu poiščite dogodek, vnesite svoj e-naslov in se prijavite. 

E-RAZSTAVA

Raziskovalno delo v sodobnem muzeju

Na ogled od petka, 27. novembra 2020,
na
spletni strani muzeja
Srce vsakega muzeja so zbirke predmetov. Teh danes ne dojemamo zgolj kot samozadostnih starin ali umetnin, temveč kot zgodovinske vire, ki na različne načine pričajo o človeški preteklosti, znanju in ustvarjalnosti.Povsem drugo vprašanje je, kako te informacije izluščiti iz muzejskih eksponatov. Muzejski kustos je po izobrazbi navadno (umetnostni) zgodovinar, arheolog ali etnolog, specializiran za posamezno zgodovinsko obdobje, slog ali vrsto gradiva. Kadar poskuša neki predmet prepoznati, določiti njegovo starost ali izvor, se lahko opre zgolj na lastne oči, izkušnje in strokovno literaturo.

Žal to marsikdaj ni dovolj. Da bi zanesljivo ugotovili, iz kakšnih surovin je predmet izdelan, ali je v resnici pristen ali morda ponaredek, potrebujemo pomoč strokovnjakov naravoslovnih ved – kemikov, fizikov, metalurgov ipd. Vsak od njih lahko s svojim znanjem in analitskimi orodji razkrije pomembne podatke, ki pričajo tako o naravi preiskovanega predmeta kot o njegovi vlogi v času nastanka oziroma aktivne uporabe.

Spletna stran
Facebook
Instagram
YouTube

Info:
NML PRESS

NMSL – VALVASORJEVA NAGRADA IN NAGRADA ICOM SLOVENIJA ZA NARODNI MUZEJ SLOVENIJE (PRESS)

VALVASORJEVA NAGRADA IN NAGRADA ICOM SLOVENIJA ZA NARODNI MUZEJ SLOVENIJE

Ljubljana, 29. 9. 2020; Včeraj so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije slavnostno podelili Valvasorjeva odličja za leto 2019. Za projekte, ki so zaznamovali muzejsko delo v preteklem letu, jih podeljuje Skupnost muzejev Slovenije.

Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke v letu 2019 prejme avtorska skupina razstave Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije:

  • mag. Darko Knez, Narodni muzej Slovenije,
  • dr. Aurore Ciavatti, Centre de Recherches Égyptologiques, Université Paris, Sorbonne, Francija,
  • doc. dr. Jan Ciglenečki, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
    dr. Cäcilia Fluck, Skulpturensammlung und Museum für Byzantinische Kunst, Staatliche Museen zu Berlin, Nemčija,
  • Tomislav Kajfež, mag., Narodni muzej Slovenije,
  • mag. Miran Pflaum, Narodni muzej Slovenije, in
  • oblikovalka Barbara Bogataj Kokalj, Studio Aleja.

Iz utemeljitve:
»Jedro razstave sestavljajo konservirane koptske tkanine iz Narodnega muzeja Slovenije, njen okvir pa je mnogo širši. Dodelan koncept dopolnjujeta subtilno oblikovanje in bogat spremljevalni program, v projekt pa so smotrno vključeni tudi profesorjii in študenti Katedre za oblikovanje tekstilij, grafiko in oblikovanje pri NTF UL, ki so s študijami in unikatnimi izdelki znali povezati preteklost s sedanjostjo.«

Včeraj so podelili tudi nagradi ICOM Slovenija 2020.
Nagrado za delo na mednarodnem področju za projekt Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije prejme vodja projekta mag. Darko Knez iz Narodnega muzeja Slovenije.

Iz utemeljitve:
»Razstava Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije med 10. oktobrom 2019 in 21. junijem 2020 je bila rezultat izredne ambicioznosti ekipe Narodnega muzeja Slovenije in odličnih domačih in mednarodnih povezav, ki jih ustvarja in ohranja ta ustanova. /…/ S projektom so v NMS javnosti pokazali bogastvo kulturne dediščine, ki jo hranijo naši muzeji, obenem odstrli neznano in za naš prostor mogoče nekoliko ‘eksotično’ tematiko preteklosti krščanskega prebivalstva Egipta ter opozorili na vpetost našega prostora in muzeja tudi skozi take zbirke v svetovne muzeološke tokove tako v preteklosti kot v sedanjosti.«

Nagrajencem iskreno čestitamo!

Fotografije s podelitve nagrad so dostopne v galeriji na tej povezavi.

Razstava Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije je do 8. novembra 2020 na ogled v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož.

Pogled na razstavo Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (foto: Miran Pflaum)

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Vabimo vas na Metalurški dan (PRESS)

Torek, 25. avgusta, od 9. do 18. ure, Muzejska

Zadnji avgustovski torek je posvečen metalurgiji! Celodnevni niz prireditev ob izteku razstave Ko zapoje kovina prinaša poslastice za vse okuse in generacije: od prikazov taljenja železove rude na starodoben način, prikazov umetnostnega ulivanja in umetnostnega kovanja, razstave izdelkov umetnostnega varjenja pa do predavanj, vodenih ogledov razstave Ko zapoje kovina in glasbenih nastopov.

Udeležba na vseh prireditvah v okviru Metalurškega dne je brezplačna. Vstop na razstavo Ko zapoje kovina je ta dan prost.

Fotografija: litje brona (Livartis d.o.o.)

PROGRAM
  • 10.00: Glasbeni nastop: trobilni kvintet Schaka: Matej Kravcar (trobenta), Dominik Rus (trobenta), Blaž Ogrič (rog), Tine Plahutnik (pozavna), Rok Grubelnik (tuba); mentor: doc. Franc Kosem, Akademija za glasbo UL
Obvezne so predhodne prijave na info@nms.si, 01/241 44 04 ali 041 751 270
  • 13.30: Glasbena nastopa:
    – Igranje na list žageMiro Dovč
    – Rožančevi fantjiči: Janez Mramor (es-klarinet in tenor), Boris Kurent (kontrabas in bas) in Rado Turk (violina in bariton), KED Folk SlovenijaPesmi iz metalurških področij
  • 17.00: Glasbeni nastop: mehanski sekvencerMiro Dovč
PRIKAZI NA MUZEJSKEM VRTU

Taljenje železove rude v glinenih talilnih pečeh na starodoben način

  • 9.00–17.00: zalaganje talilnih peči, prebodi in izpusti žlindre
  • 17.00–18.00: podiranje peči ter izvlek in kovanje volka

Prikaz izvajajo predstavniki Oddelka za arheologijo FF UL in Inštituta za kovinske materiale in tehnologije.

Umetnostno ulivanje

Ulivanje plaket v aluminij

  • 9.00–10.00: taljenje aluminija
  • 10.00–18.00: priprava na litje, litje

Prikaz izvajajo predstavniki Oddelka za materiale in metalurgijo NTF UL in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL.

Ulivanje kiparskih del v bronu

  • 9.00–18.00: postopek litja kipov, izdelave voščene replike, obdelava brona, patiniranje, čiščenje, cizeliranje …
  • 9.30–11.00: taljenje brona
  • 11.00: litje in razdiranje form
  • 12.00–13.30: taljenje brona
  • 13.30: litje in razdiranje form
  • 15.00: litje in razdiranje form

Prikaz izvaja podjetje Livartis d.o.o.

Umetnostno kovanje

  • 9.00–15.00: kovanje žebljev, srčkov, podkev
  • 15.00–18.00: kovanje rože (kale)

Prikaz izvaja Umetno kovaštvo Bruno Kalčič s.p.

Umetnostno kovanje

  • 9.00–18.00: kovanje žebljev, puščičnih osti
  • 10.00–11.00: kovanje sekire
  • 14.00–15.00: kovanje zmaja

Prikaz izvajata Luka Kren in Jon Kren.

Umetnostno varjenje

  • 9.00–18.00: razstava varjenih skulptur

Razstavljata Miro Dovč in Jože Lisac, Soboslikarstvo umetnostno varjenje Jože Lisac s.p.

Organizatorja Metalurškega dne sta Oddelek za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljaniin Narodni muzej Slovenije.

SodelujejoAkademija za glasbo Univerze v LjubljaniAkademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v LjubljaniInštitut za kovinske materiale in tehnologije, Jože Lisac, Soboslikarstvo umetnostno varjenje Jože Lisac s.p., Livartis d.o.o.Luka in Jon KrenMiro DovčOddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Umetno kovaštvo Bruno Kalčič s.p.

Spletna stran
Facebook
Instagram
YouTube

Narodni muzej Slovenije T. 01/241 44 00, E. info@nms.si, www.nms.si

Muzejska: odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih do 20. ure.

Metelkova (Maistrova 1): Poletni odpiralni čas: v torek in sredo odprto od 10. do 18. ure, od četrtka do nedelje od 10. do 21. ure (od 18. do 21. ure je vstop prost). Ob ponedeljkih zaprto.

Ure ogledov gradu Snežnik:  vse dni v tednu: 12.00, 13.00, 14.00 in 15.00

Info:
NMSL PRESS

NMSL – SLOVENSKA MAJOLIKA (PRESS)

Nova občasna razstava
SLOVENSKA MAJOLIKA

Ljubljana, 16. julij 2020; V Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova bo od jutri na ogled nova občasna razstava Slovenska majolika, ki so jo pripravili v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik. Majolika ima v slovenski tradiciji poseben status. Postala je tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda, kot simbol dobre in vesele družbe pa jo opevajo tudi ljudske pesmi. Razstava predstavlja majoliko v dveh pogledih: kot keramično tehniko in kot obliko posebne posode, namenjene pitju vina. Na ogled je kar 188 predmetov iz obeh muzejev. V Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova bo razstava na ogled do 31. oktobra letos, od novembra dalje pa si jo bo mogoče ogledati v Medobčinskem muzeju Kamnik.

Posebna oblika ročke za vino je ime dobila po keramični tehniki majolika, ta pa je poimenovana po španskem otoku Majorka. Tehniko so v 15. in 16. stoletju izpopolnili v Italiji, od koder izvira tudi ta oblika posode. ž

Majolika na Slovenskem

Kot oblika posode – ročka za vino s kroglastim trupom in trilistnim ustjem – je majolika pri nas postala še posebej priljubljena v 19. in 20. stoletju. Najbolj znane so tiste, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit Kamnik od začetka petdesetih let 20. stoletja do konca svojega obstoja leta 2008. Opremljene so z grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za pomembne življenjske obletnice in prelomnice, bile so priljubljeno darilo in okras domače kuhinje. »Z vidika ohranjanja in prezentacije premične kulturne dediščine ima kamniška majolika dvojen pomen: po eni strani je del obrtno-industrijske kulturne dediščine kamniškega območja, po drugi strani pa del nematerialne kulturne dediščine – znanja, vedenja, spretnosti izdelave in poslikave majolike,« poudarja Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik.

Vendar pa ročk za vino – majolik niso izdelovali le v tovarni Svit Kamnik; bile so tudi del programa Keramične tovarne bratov Schütz v Libojah pri Celju, mnoge nove motive in vzorce pa so tej tradicionalni obliki dodali v Tovarni fine keramike Dekor v Ljubljani.

Nastanek in razvoj majolike

Poznamo več zvrsti keramike, ki so se razvile skozi zgodovino. Med njimi je najprestižnejši porcelan, ki so ga najprej izdelovali na Kitajskem. Drugod, najprej v osrednji Aziji in na Bližnjem vzhodu, so ga želeli posnemati, vendar niso imeli na voljo primernih surovin. Uspelo pa jim je narediti posebno glazuro, ki je zaradi dodanega kositra postala bleščeče bela in neprozorna. Tako je nastala imenitna površina za okraševanje, primerljiva s slikarskim platnom. Keramika z belo glazuro se je iz Azije in Bližnjega vzhoda širila v severno Afriko, Španijo in preko otoka Majorka, po katerem je dobila ime majolika, v Italijo. V Italiji je nastalo več pomembnih središč izdelovanja majolike; med njimi izstopa zlasti mesto Faenza, ki je tovrstno keramiko razpošiljalo po vsej Evropi in dalo drugo ime isti tehniki: fajansa.

Za zdaj nimamo natančnejših podatkov, kdaj so na ozemlju današnje Slovenije začeli izdelovati ročke za vino – majolike. Najstarejšo industrijsko izdelano in datirano ročko v zbirki Narodnega muzeja Slovenije so naredili pred letom 1871 v keramični tovarni v Nemškem Dolu (zdaj Slovenski Dol).

Tako majoliko kot pozneje fajanso so bogatejši sloji na ozemlju današnje Slovenije zelo cenili. V marsikaterem popisu zapuščine najdemo naštete in delno tudi opisane različne majolične in fajančne posode. Še posebej 17. stoletje je prineslo tudi velik razcvet fajanse. Nanjo naletimo vsepovsod: v virih, opisih, popisih, sočasni literaturi, na slikah, v muzejskih zbirkah. Uporabljali so jo v palačah, jedilnicah, spalnicah, lekarnah, gostilnah in še marsikje.

Zelo podobno ime nosi še ena tehnika izdelave keramike, namreč tako imenovana industrijska majolika. Vendar gre v tem primeru za drugačen material, za beloprsteno keramiko (torej ne majoliko ali fajanso), ki ni glazirana z belo kositrovo glazuro, ampak je poslikana z barvnimi glazurami živih, sijočih barv. Pri nas so jo izdelovali v keramični tovarni bratov Schütz v Libojah pri Celju.

Majolika kot izdelek lončarske obrti 

Kmečko lončarstvo je na Slovenskem nastalo iz potreb lokalnega prebivalstva po raznovrstni lončeni posodi za gospodinjske in gospodarske namene. Kot dopolnilna dejavnost kmečkega prebivalstva se je razvilo v krajih, kjer so bila nahajališča ustrezne gline in kjer kmetijstvo ni zadostovalo za preživetje številčnih družin. Izdelano posodje so lončarji prodajali na bližnjih in daljnih sejmih ter v svojih delavnicah in si tako zagotavljali dodatni zaslužek. Z uveljavljanjem kovinskega posodja in industrijske keramike se je pomen kmečkega lončarstva zmanjšal, vendar so se na podeželju do današnjega časa ohranile nekatere lončarske delavnice, ki s sodobnimi tehnološkimi postopki in posodobljenimi oblikami posod nadaljujejo izdelavo tradicionalne kmečke lončenine.
Med izdelke lončarske obrti sodi različno posodje za pripravo in shranjevanje jedi in poljskih pridelkov. Posebno mesto med njimi imajo različno poimenovane posode za tekočine, med katerimi so tudi majolike. Okrašene so z različnimi prigodnimi napisi, aplikami in slikarsko dekoracijo.

Poslikava majolike

Slikarji slikajo na enkrat žgano keramiko, ki se imenuje biskvit. Slikajo s pigmenti, v vodi topnimi kovinskimi oksidi. Ti ostanejo na površini kot prah, ki se pozneje, pri drugem žganju z glazuro, poveže s podlago, izdelek pa tako postane bleščeč in neprepusten. Značilnost slikanja v kamniški delavnici je uporaba osnovnih barv za zaključevanje: rumena, rjava, kobaltno modra in črna. Na čelu majolike je običajno naslikan poljuben grb, obdan z okvirjem v rumeni in rjavi barvi, ki simbolizirata zlato. Značilno je tudi prekrivanje pigmentov, pri čemer je ključna debelina nanosa. Majolika je zaključena s stiliziranimi pavi ali z modrim baročnim ponavljajočim se vzorcem.

Simbol veselega druženja 

Mag. Barbara Ravnik, v. d. direktorice Narodnega muzeja Slovenije: »Brez dvoma je majolika simbol veselega druženja, dobre volje in iskrenih želja. Pred desetletji skoraj ni bilo vedre priložnosti, ki je ne bi pospremili s podarjeno majoliko. S podobo in besedo so opominjale na kraje in dogodke; od majcenih, komaj dovolj velikih, da si vanjo potisnil marjetico s sprehoda, do pravih velikank, prevelikih, da bi lahko stale ob drugih na polici. To poslanstvo majolika opravlja tudi z našo razstavo, saj nas povezuje na čisto svoj način.« 

Ob razstavi bo izšel tudi katalog v slovenskem in angleškem jeziku.

Ročka za vino – majolika (Gorenjcu meseca), ETI Svit, Kamnik, 1980–1990, beloprstena keramika. Hrani Medobčinski muzej Kamnik, fotografija Tomaž Lauko.

Info:
NMSL PRESS

NMSL – NAPOVEDNIK DOGODKOV V NARODNEM MUZEJU SLOVENIJE (PRESS)

Nova občasna razstava
SLOVENSKA MAJOLIKA
Prireditve ob odprtju razstave ne bo. Razstava je na ogled od petka, 17. junija 2020, v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova. 
Majolika ima v slovenski tradiciji poseben status. Postala je tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Kot simbol dobre in vesele družbe jo opevajo ljudske pesmi.
Marsikdo pozna ročke za vino – majolike, izdelke ljudskih lončarjev. Najbolj pa so znane tiste, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit Kamnik od začetka petdesetih let 20. stoletja do konca svojega obstoja leta 2008. Opremljene so z grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za pomembne življenjske obletnice in prelomnice, bile so priljubljeno darilo in okras domače kuhinje. Vendar pa ročk za vino – majolik niso izdelovali edini, mnoge nove motive in vzorce so tej tradicionalni obliki dodali v ljubljanski tovarni Dekor.
Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik in bo na ogled do 31. oktobra 2020.

VODENI OGLED RAZSTAVE Slovenska majolika
Petek, 17. julija 2020, ob 18.30, Narodni muzej Slovenije – Metelkova
Vodita soavtorica razstave Slovenska majolika dr. Mateja Kos in koordinatorica razstave Čarobni botanični vrt dr. Zora Žbontar.
Udeležba na vodenem ogledu je brezplačna. Obvezne so predhodne prijave na e-naslov info@nms.si ali po telefonu 01/241 44 04. V muzeju je obvezna tudi uporaba zaščitnih mask.

DELAVNICA SITOTISKA
Petek, 17. julija 2020, ob 19.15, Narodni muzej Slovenije – Metelkova
Na delavnici se bomo seznanili z grafično tehniko sitotiska. Vzorce z ročk za vino – majolik bomo prenašali na tekstil.
Za sproščeno delo priporočamo udobna oblačila, ki prenesejo obarvanje. S seboj lahko prinesete tudi svoj kos bombažnega tekstila (majice, rute, prtičke, vrečke …), ki bi ga radi potiskali. Delavnico izvajata Meta Žvokelj in Anka Doblekar.
Trajanje: 90 minut. Delavnica je primerna za otroke in odrasle, predznanje ni potrebno. Udeležba na delavnici je brezplačna. Obvezne so predhodne prijave na e-naslov info@nms.si ali po telefonu 01/241 44 04. V muzeju je obvezna tudi uporaba zaščitnih mask.

***

Nova gostujoča razstava
ČAROBNI BOTANIČNI VRT
Tretji del projekta Keramični laboratorij
Na ogled od petka, 17. junija 2020, v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova 
Gostujoča razstava umetniške keramike Hrvaškega združenja likovnih umetnikov uporabnih umetnosti ‒ ULUPUH, Sekcije za keramiko, porcelan in steklo
Razstava Čarobni botanični vrt tematizira človekov odnos do narave in razmerje med ljudmi ter njihovo urbano krajino. Avtorji v svojem konceptualnem pristopu h keramiki obravnavajo naravo, ki nastane v laboratoriju in v keramičnih ateljejih, in jo tako ohranijo za vedno. To je utopija drugačne biosfere, kultivirane lepote, v kateri se prepletata resničnost in fantazija.
Čarobni botanični vrt je tretji del projekta Keramični laboratorij, ki poteka od leta 2016. Zasnovan je kot platforma za spodbujanje inovativnega keramičnega ustvarjanja. Keramiko postavlja v kontekst sodobnih prostorskih in vizualnih sistemov, ki sestavljajo umetnost današnjega časa.

***

Vitrina meseca
NOVE PRIDOBITVE NARODNEGA MUZEJA SLOVENIJE IZ TOVARNE KERAMIKE DEKOR
Na ogled od petka, 17. junija 2020, v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova
Fond keramike Narodnega muzeja smo v treh letih obogatili s keramičnimi predmeti iz tovarne keramike Dekor, ki je delovala med letoma 1931 in 1996.
Leta 2012 smo z razstavo Umetnost iz tovarne – keramika Dekor dali pobudo za iskanje podatkov o tovarni ali izdelkih. Pogovarjali smo se z mnogimi zaposlenimi in njihovimi sorodniki in ti so nam zaupali svoje zgodbe in ohranjeno gradivo iz nekdanje tovarne. Prvotna Dekorjeva stavba Pod hribom v Ljubljani je bila porušena, vsi sledovi o nekdanji proizvodnji keramike pa so zabrisani tudi v tovarni v Zbiljah pri Medvodah.
Zahvaljujemo se Stanki Vidmar in Ani Bezek, nekdanjima zaposlenima v tovarni Dekor, in Katarini Bradaška, ker so muzeju prijazno podarile predmete iz tovarne.
Vitrina meseca brezplačno na ogled do 31. oktobra 2020.

Ročka za vino – majolika, izdelek ljubljanske tovarne Dekor, šestdeseta leta 20. stoletja. Hrani Narodni muzej Slovenije, fotografija Tomaž Lauko.

Info:
NMSL PRESS

NMSL – 1 vstopnica za 11 muzejev in galerij (PRESS)

1 vstopnica za 11 muzejev in galerij
Skupna poletna akcija muzejev in galerij v Ljubljani

Zdaj je čas za svetovne znamenitosti doma! Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej so iz svojih zbirk izpostavili po enega glavnega protagonista svetovnega slovesa. Letošnje poletje si jih vse lahko ogledate za enotno, cenovno dostopno ceno 8,00 evrov za individualno ter 16,00 evrov za družinsko vstopnico. Akcija velja od 1. julija do 30. avgusta.

»V Ljubljani imamo na ogled številne svetovne znamenitosti. Jih poznate? Oglejte si dragocene eksponate, ne da bi potovali v tujino. Muzeji in galerije v Ljubljani smo stopili skupaj in na široko odprli svoja vrata. Z eno samo vstopnico lahko do 30. avgusta 2020 vstopite v kar 11 muzejev in galerij na 13 lokacijah. Vabimo vas, da nas obiščete!«, so združeni zapisali v promocijsko zloženko.

Opogumljeni od dobrega obiska na letošnjo poletno muzejsko noč in v želji, da bi letošnje poletje bilo posebno tudi po večjem obisku domačih turistov, so se muzeji povezali in odločili za to edinstveno skupno akcijo, ki je pri nas v tako številčni udeležbi še nismo imeli.

Z idejo o sodelovanju med ustanovami in njihovi dostopnosti ter sporočilom o svetovnih znamenitostih, ki so na ogled v okviru akcije, želijo obiskovalcem ponuditi bogato muzejsko in galerijsko izkušnjo ter obenem prispevati k večji kulturni ponudbi.

In kateri so presežki premične dediščine, ki jo v muzejih in galerijah naše prestolnice letošnje poletje ne smete zamuditi? Neandertalčeva piščal, koliščarsko kolo, figurine Kitajcev, obredna pipa miru, Škofjeloški pasijon, slovenski impresionisti, Zoran Mušič, stara učilnica, Stojan Batič, šifrirni stroj Enigma, Marina Abramović in Kiosk K67.

MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER
Ikoni: kipar Stojan Batič in ljubljanski grafični bienale
V petdesetih letih je slovenska likovna scena doživljala nesluten razvoj. Pojavile so se nove, močne osebnosti, kot je kipar Stojan Batič, medtem ko so prireditve, kot je mednarodni grafični bienale, Ljubljani dale kozmopolitski značaj.

MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
5200 let pred tvojimi očmi! Najstarejše leseno kolo z osjo na svetu
Kolo preseneča z natančno in domišljeno izdelavo. Spreten koliščar je upošteval krčenja in raztezanja lesa ter logiko pritrjevanja in spajanja. Tehnološka dovršenost in starost to najdbo z Ljubljanskega barja uvrščata v vrh svetovne kulturne dediščine.

MG+MSUM, MODERNA GALERIJA
Zoran Mušič, Nismo poslednji
Zoran Mušič je eden mednarodno najbolj poznanih umetnikov 20. stoletja. Slikarski cikel Nismo poslednji temelji na umetnikovi izkušnji koncentracijskega taborišča, njegovo sporočilo pa je, da se taka izkušnja nikoli več ne sme ponoviti.

MG+MSUM, MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI METELKOVA
Marina Abramović, Ritem 0, performans, 1974
Marina Abramović po vsem svetu slovi kot »prva dama performansa«. Ritem 0 je eden od najbolj radikalnih performansov, pri katerem je bilo ogroženo tudi njeno življenje. Umetnica ga je podarila Moderni galeriji za mednarodno zbirko Arteast 2000+.

MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
Enigma: uganka druge svetovne vojne
Enigma je šifrirni stroj, ki so ga uporabljale nemške oborožene sile. Med drugo svetovno vojno so kodo dešifrirali zavezniki, kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu koncu vojne. MNZS Enigma I je standardna trikolutna izvedba.

MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE
Saša J. Mächtig, Kiosk K67, modularni arhitekturni sistem, 1967
S plastično lupino je kiosk postal značilen ulični poudarek, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja zaznamoval številna urbana središča nekdanje Jugoslavije, Evrope in širše.

NARODNA GALERIJA
Enkratna zbirka slovenskega impresionizma
Rojstvo in razvoj enkratnega evropskega modernizma sta predstavljena skozi 100 ambicioznih umetnin, ki so jih navdihnili München, Dunaj, Pariz in zlasti slovenska krajina in značaj. Grohar, Jakopič, Jama, Sternen in drugi mojstri.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE
Neandertalčeva piščal, najstarejše glasbilo na svetu
Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letna neandertalčeva piščal iz Divjih bab sodi med najpomembnejše mejnike v razvoju človeštva, saj dokazuje, da so bili neandertalci inovativni in čuteči ljudje, zmožni umetniškega izražanja.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE – METELKOVA
Figurine Kitajcev v vrhu evropskega oblikovanja porcelana
Figurine Kitajcev je okrog leta 1763 izdelal slavni münchenski oblikovalec porcelana Franz Anton Bustelli. Del sicer izgubljenega namiznega okrasa pomeni enega od vrhuncev Bustellijevega dela in hkrati evropskega oblikovanja porcelana.

PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Leonora – največji eksponat Prirodoslovnega muzeja Slovenije
Najdba več kot 13 metrov dolgega trupla mlade samice brazdastega kita leta 2003 v slovenskem morju je bila izjemna, prav tako kot tudi postopek, s katerim so strokovnjaki iz razpadajočega trupla pridobili njeno popolno okostje.

SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Baragova zbirka in obredna pipa miru iz 19. stoletja
Po zaslugi misijonarja Friderika Barage dobimo prvo neevropsko muzejsko zbirko že leta 1837. Predmeti so z območja Velikih jezer v Severni Ameriki. Najbolj izstopa obredna pipa, ki sodi med redko ohranjene primerke na svetu.

SLOVENSKI GLEDALIŠKI INŠTITUT – GLEDALIŠKI MUZEJ
V pričakovanju Škofjeloškega pasijona 2021
Škofjeloški pasijon, pomnik slovenskega gledališča, ki sodi med najstarejše še zmeraj uprizarjane procesijske igre v Evropi in dediščino človeštva. Spoznajte gledališki in zgodovinski kontekst pasijona, ki bo ob 300-letnici ponovno zaživel v 2021.

SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ
V stari učilnici šiba poje!
V ambientalni postavitvi učilnice iz druge polovice 19. stoletja je mogoče preizkusiti stare pripomočke, kot sta pero v peresniku in skrilasta tablica. Posebnost stare učilnice so kazni, ki jih danes (na srečo) vidimo le še v muzejih.

Dodatne informacije:

Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Urša Karer, ursa.karer@mgml.si, 041 844 030

Mednarodni grafični likovni center, Pod turnom 3, Lili Šturm, , lili.sturm@mglc-lj.si, 01 2413 818

Moderna galerija, Windischerjeva ulica 2, Mateja Dimnik, mateja.dimnik@mg-lj.si, 041 669 599

Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, Urška Purg, urska.purg@muzej-nz.si, 051 353 904

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Rusjanov trg 7, Maša Špiler, masa.spiler@mao.si, 040 691 633

Narodna galerija, Puharjeva ulica 9, Živa Rogelj, ziva_rogelj@ng-slo.si, 01 24 15 416 in 24 15 400

Narodni muzej Slovenije, Prešernova cesta 20, Tinka Herček Selič, tinka.selic@nms.si, 041 751 270

Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, dr. Staša Tome, stome@pms-lj.si, 01 241 09 48

Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, Maja Kostric Grubišić, maja.kostric@etno-muzej.si, etnomuz@etno-muzej.si, 040 187 920 in 01 30 08 780

Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17, Mihael Čepeljnik, mihael.cepeljnik@slogi.si, 01 241 58 12

Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, Ksenija Guzej, solski.muzej@guest.arnes.si, 031 299 676

Info:
NMSL PRESS