NMSL – Izložba ‘Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije’ (PRESS)

KOPTSKE TKANINE IZ ZBIRKE NARODNEGA MUZEJA SLOVENIJE
Na ogled od 10. oktobra 2019 do 24. maja 2020 v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova

Ljubljana, 11. oktober 2019; V Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova je včeraj potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavili novo razstavo slikovitih koptskih tkanin. Zbirka sodi med najstarejši tekstil v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije in je med najbolje ohranjenimi tovrstnimi zbirkami v Evropi. Pri snovanju nove razstave in razstavnega kataloga so sodelovali strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Zbirko so strokovno obdelali z najsodobnejšimi znanstvenimi tehnikami in metodami ter jo ovrednotili. V obliki razstave in razstavnega kataloga je prvič na ogled slovenski javnosti.

Mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, je razstavni projekt ocenila kot enega boljših v današnjem času. Poudarila je zlasti sodelovanje s tujimi strokovnjaki pa tudi s Katedro za oblikovanje tekstilij in oblačil z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, saj je »… zbirka koptskih tkanin iz Narodnega muzeja Slovenije očarala tudi oblikovalce za sodobni čas«.

Mag. Darko Knez (Narodni muzej Slovenije), vodja razstavnega projekta, soavtor razstave in sourednik kataloga, je podrobneje predstavil zbirko koptskih tkanin, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije. 53 koptskih tekstilij iz muzejske zbirke odseva razvoj sloga od poznoantičnega v 3. stoletju do prav koptskega v 10. stoletju. »Od nekdaj pa je za koptske tkanine vladalo veliko zanimanje: zaradi njihove starosti, zaradi zanimivih vzorcev in zaradi dežele njihovega izvora – Egipta. Zato nas zelo veseli dejstvo, ki so ga potrdile najnovejše raziskave: da zbirka koptskih tkanin iz Narodnega muzeja Slovenije sodi med bolje ohranjene zbirke koptskih tkanin v Evropi.« 

Novinarske konference je udeležila tudi ugledna strokovnjakinja na področju koptskih tkanin – dr. Cäcilia Fluck (Državni muzej v Berlinu). Koptske tkanine so jo prevzele že v njenih študijskih letih in jo spremljajo do danes. Predstavila splošne značilnosti koptskih tkanin in jih umestila v zgodovinski okvir, svojo predstavitev pa je sklenila z zahvalo za prijateljsko in nezapleteno sodelovanje z ekipo v Ljubljani.

Soavtor razstave dr. Jan Ciglenečki (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) je pojasnil fragmentarnost ohranjenih koptskih tekstilij. V t. i. zlati dobi egiptologije je bila preprodaja izkopanih starin nekaj običajnega. Pri tem so sodelovali tudi arheologi in muzeji sami, saj so si z zaslužkom od prodaje starin pogosto financirali nadaljnja izkopavanja. Ilegalna in arheološka izkopavanja so v 2. polovici 19. stoletja dala zagon zbirateljski mrzlici, ki je segla tudi k nam. Preprodajalci in zbiratelji so večje tkanine razrezali, da so dobili več kosov za prodajo ali izmenjavo, arheološki kontekst najdb pa se je tako izgubljal. Zaradi fragmentarnosti je včasih težko ali nemogoče določiti namembnost posameznih kosov tkanin ali njihov izvor; v različnih muzejskih zbirkah po svetu lahko najdemo kose istega oblačila. »Velik uspeh raziskovalnega dela v ozadju priprave razstave je natančnejša določitev datacije tekstilov iz muzejske zbirke in njihove provenience, za kar sta zaslužni predvsem Aurore Ciavatti z univerze Sorbonne v Parizu in Petra Linscheid z Univerze v Bonnu. Zelo sem vesel, da je Narodni muzej Slovenije omogočil te raziskave in objavo rezultatov v razstavnem katalogu.«

Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije so konservirale tri strokovnjakinje iz Konservatorsko-restavratorskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Dr. Eva Ilec je opisala postopke v njihovi delavnici za tekstil: od čiščenja, sušenja in nameščanja na podlago do končne priprave na razstavo, ki bo tudi gostovala v drugih ustanovah. »Presenečeni smo bili, da so se barvni odtenki – seveda gre za naravna barvila, ki v prvih desetletjih hitro zbledijo – tako dobro ohranili in jih lahko občudujemo na razstavi.«

Tkanine, ki so jih med 3. in 10. stoletjem našega štetja stkali Kopti, krščansko prebivalstva Egipta, so izdelane iz lanu in volne, zanje pa so značilne žive barve. So eden najizrazitejših segmentov koptske umetnosti. Poleg fragmentov oblačil so se ohranili predvsem deli zastorov, pregrinjal in blazin. Koptske tkanine so dočakale današnje dni zahvaljujoč običaju, da so umrle pokopavali oblečene oziroma pokrite z blagom, ki v grobnicah in grobovih zaradi suhega podnebja ni propadlo. Navdihnile pa so tudi sodobne ustvarjalce. Prof. Nataša Peršuh in doc. mag. Katja Burger Kovič s Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil (Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani) sta predstavili spremljajočo razstavo sodobnih tekstilnih in oblačilnih interpretacij – projekt, ki so ga izvedli študenti 2. in 3 letnika ter magistrski študenti. Navdušile so jih koptske tkanine, kakršne so danes, poškodovane in obledele. Vsak je po svoje pristopil k temi, jo razvijal in ustvaril svoj izdelek: občudujemo jih lahko v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova na spremljevalni razstavi KOPTI.TEX.

Ob razstavi bosta izšla katalog in vodnik.
V muzeju pripravljajo tudi bogat spremljevalni program: vodene oglede razstave, predavanja, delavnice za odrasle, otroke in šolske skupine.

Koptska tkanina, tapiserija z motivom drevesa življenja, 6.–7. stoletje, lan in volna, hrani Narodni muzej Slovenije. Fotografija: Tomaž Lauko

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Listopad (PRESS)

Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije so konservirali v konservatorsko-restavratorski delavnici za tekstil Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Fotografija: Blaž Gutman

 

V četrtek, 10. oktobra, ob 19. uri odpiramo novo občasno razstavo KOPTSKE TKANINE iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije. Zbirka slovitih tkanin, ki so jih med 3. in 10. st. n. št. izdelali Kopti, krščansko prebivalstvo Egipta, sodi med bolje ohranjene tovrstne zbirke v Evropi.
Na fotografiji: Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije so konservirali v konservatorsko-restavratorski delavnici za tekstil Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Foto: Blaž Gutman 
MUZEOKURZ
Sprejemamo prijave za jesenski Muzeokurz, izobraževalni program, ki v strnjeni obliki predstavi vsa področja in postopke muzejskega dela.
Termin tečaja: 24. in 25. oktober 2019.
NAPOVEDNIK DOGODKOV
Torek, 1. oktobra, ob 18. uri, Metelkova
Predavanje “Prvi torek”: Bojan Djurić, Umetnost rimskih sarkofagov in njihova proizvodnja med Alpami in Karpati
Dr. Bojan Djurić, profesor za klasično arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v pokoju, se že dolga leta ukvarja s preučevanjem rimske kiparske proizvodnje.
Predavanje poteka ob razstavi ROMA AETERNA (na ogled na Muzejski).
Vodeni ogledi razstave ROMA AETERNA:
  • Četrtek, 3. oktobra, ob 17. uri
  • Nedelja, 13. oktobra, ob 11. uri
  • Četrtek, 17. oktobra, ob 17. uri
  • Četrtek, 24. oktobra, ob 19. uri, vodi dr. Ferdinand Šerbelj
  • Nedelja, 27. oktobra, ob 11. uri
7.–13. oktober, Muzejska in Metelkova

Z igro do dediščine
V Tednu otroka  se bomo muzeji in galerije po vsej Sloveniji ponovno združili v skupno akcijo in vas popeljali z igro do dediščine.
Sodelujoče ustanove vsako leto otrokom in družinam ponudimo brezplačen vstop. Se vidimo v slovenskih muzejih in galerijah!
PROGRAM
Četrtek, 10. oktobra, ob 11. uri, Metelkova
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Koptske tkanine
Vljudno vas vabimo na novinarsko konferenco pred odprtjem razstave Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije.
V sklopu novinarske konference bomo v vitrino namestili še zadnji dragoceni predmet in tako simbolično zaključili postavitev razstave.
Četrtek, 10. oktobra, ob 16. uri, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, predavalnica “Rimljanka”
Predavanje: Koptske tkanine
Koptsko kulturno dediščino v Zgornjem Egiptu in bogate poznoantične tekstilne najdbe s tega področja, med katere sodi tudi zbirka tekstilov iz Narodnega muzeja Slovenije, bodo predstavili dr. Jan Ciglenečki, dr. Cäcilia Fluck in dr. Aurore Ciavatti. 
Predavanje bo v angleškem jeziku.
Četrtek, 10. oktobra, ob 19. uri, Metelkova
Odprtje razstave Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije
Vljudno vas vabimo na odprtje razstave Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije.
Med najstarejši tekstil v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije sodijo slikovite tkanine, ki so jih med 3. in 10. stoletjem našega štetja stkali Kopti, krščansko prebivalstva Egipta. Zbirka 52 koptskih tkanin, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije, sodi med bolje ohranjene tovrstne zbirke v Evropi.
Četrtek, 10. oktobra, med 18. in 19. uro, Muzejska
Sobota, 12. oktobra, med 10.30 in 13.30, Muzejska

OSVOJI VEŠČINE NEANDERTALCA IN SE PREIZKUSI V IZDELAVI KOŠČENE PIŠČALI
V sklopu programa Preteklost na dotik vas vabimo, da spoznate materiale, ki so jih uporabljali v času kamene dobe, in se preizkusite v izdelavi luknjic v kost!
Brezplačno za otroke in družine!
Torek, 15. oktobra, ob 19. uri, Muzejska ploščad Metelkova
Odprtje razstave TRANS-FORM:ACTION
Mednarodna razstava študentov umetniških akademij jugovzhodne Evrope
TRANSFORM je ambiciozen projekt povezovanja umetniških akademij Jugovzhodne Evrope, ki bienalno poteka že od leta 2009. Mladim ustvarjalcem omogoča profesionalno predstavitev v okviru obsežne mednarodne skupinske razstave, s tem pa pomembno prispeva k razvoju mednarodnega sodelovanja visokošolskih institucij na področju vizualnih umetnosti.
Nedelja, 20. oktobra, ob 11. uri, Metelkova
Muzejska premiera: KOPTSKE TKANINE iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije
Muzejska premiera je prvi vodeni ogled razstave, ki poleg klasičnega vodstva po razstavi ponuja tudi možnost poglobljenega pogovora in prijetnega klepeta z organizatorji razstave.
Vodi dr. Jan Ciglenečki z Oddelka za Filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Četrtek in petek, 24. in 25. oktobra, od 9. do 16. ure, Muzejska
Izobraževalni program MUZEOKURZ
Muzeokurz je izobraževalni program, ki v strnjeni obliki predstavi vsa področja in postopke muzejskega dela. Poudarek je na prikazu praktičnih vidikov, zato so teme predstavljene v enakovrednem razmerju predavanja in vaj. Namenjen je uvodni seznanitvi z muzejskim delom, primeren je zlasti za študente, pripravnike in ljubitelje muzejskega dela.
Prijave so mogoče do ponedeljka, 21. 10. 2019, na e-naslov andreja.breznik@nms.si.
ZA OTROKE
Najboljši rojstni dnevi v mestu! Vse dni v tednu, že od 100 € dalje
Je pred vrati rojstni dan vašega otroka in mu želite pripraviti nekaj posebnega? Potem ste na pravem naslovu, ponujamo vam doživetje preteklosti na doživljajsko-ustvarjalni delavnici!
OBČASNE RAZSTAVE
STALNE RAZSTAVE
Narodni muzej Slovenije

Prenavljamo!Zaradi prenove stalne arheološke razstave si začasne postavitve Prazgodovinski zakladi Narodnega muzeja Slovenije do 21. novembra 2019 ni mogoče ogledati.

Od 21. novembra 2019 bomo z novo odprtimi Najstarejšimi zgodbami s stičišča svetov odstirali najbolj oddaljeno in skrivnostno preteklost ozemlja Slovenije, ki jo izpričujejo arheološke najdbe od starejše kamene do bronaste dobe. Tako zaključujemo novo stalno postavitev arheoloških zbirk v Narodnem muzeju Slovenije pod skupnim naslovom Zgodbe s stičišča svetov, ki smo jih odpirali postopoma od leta 2014.

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

Zgodovinske in umetnostne zbirkeAvtentične muzealije govorijo o načinih življenja in dela na Slovenskem skozi zadnjih pet stoletij, o ustvarjalnosti in spretnosti naših prednikov in pomenijo neizčrpen vir navdiha za nove generacije.

Arheološki park Ad Pirum, Podkraj pri Colu

Na Hrušici, prelazu ob cesti Logatec–Ajdovščina, je znotraj arheološkega parka, ob gostišču Stara pošta, majhna razstava, na kateri se obiskovalec lahko podrobneje seznani z najdiščem Ad Pirum (današnja Hrušica) in obsežnim obrambnim sistemom trdnjav in zapornih zidov, ki je v burnem poznoantičnem obdobju ščitil Italijo in mesto Rim pred osvajalskimi vdori z vzhoda.

Razstava na Blejskem gradu

Muzejska razstava v nekdanjih bivalnih prostorih gradu pripoveduje o tem, kako so ljudje skozi tisočletja uporabljali svoje okolje glede na naravne danosti. In ravno Bled z okolico je izjemen primer tega, kako se je v danih pogojih bivanja razvijala kultura prebivalcev.
GRAD SNEŽNIK

 

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Predavanje ‘Prvi torek’: Bojan Djurić, Umetnost rimskih sarkofagov (PRESS)

Po poletnem premoru vas v torek, 1. oktobra 2019, ob 19. uri ponovno vljudno vabimo v Narodni muzej Slovenije – Metelkova (Maistrova ulica 1) na predavanje iz cikla »Prvi torek v mesecu

Bojan Djurić: Umetnost rimskih sarkofagov in njihova proizvodnja med Alpami in Karpati

 V času od vladavine rimskega cesarja Hadrijana (vladal od 117 do 138) naprej so bili sarkofagi najbolj množični, serijski proizvodi rimskega kiparstva, ki ga prav zaradi njihove pogoste ohranjenosti danes poznamo dokaj dobro. Poleg kiparskih delavnic mesta Rima in bližnje Ostije so bila glavna središča proizvodnje sarkofagov Atene, Dokimij (Frigija), Afrodizij (Karija), Efez (Jonija), Prokonez (Marmorno morje), ob njih pa še številna manjša in manj pomembna središča. Vsako od teh središč je proizvajalo sebi lastne oblike in okras, vezana pa so bila večinoma tudi na lastne vire marmorja oziroma, redkeje, drugega kamna. Osrednje in največje proizvodno središče – Rim kaže v tem pogledu bogato paleto uvoženih oblik in materialov, prihajajočih iz glavnih sredozemskih kamnolomov.

V prostoru med Alpami in Karpati je delovalo več pomembnih nadregionalnih in regionalnih kamnolomov (Gummern, Pohorje, Budakalàsz, Rajići, Dardagani, Tašmajdan), ki so vsi izdelovali bolj ali manj dodelane sarkofage in jih izvažali v mestna središča za potrebe provincialne elite. Tam so te polizdelke v kiparskih delavnicah, ki so oblikovale tudi druge vrste kiparskih izdelkov, dokončno izdelali. Prav zato se sarkofagi različnih kamnolomov in delavnic po mestnih središčih močno razlikujejo tako po obliki kot okrasu. Med njimi samo sirmijske delavnice kažejo, da so v njih dokončno oblikovali in krasili uvožene polizdelke iz številnih različnih nadregionalnih virov.

O predavatelju

Dr. Bojan Djurić, profesor za klasično arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v pokoju, se že dolga leta ukvarja s preučevanjem rimske kiparske proizvodnje. Najprej na območju Slovenije in nato na vsem območju Panonije oziroma na prostoru med vzhodnimi Alpami in Karpati. V navezavi na to tematiko se je že zgodaj začel ukvarjati z vprašanji preskrbe mest s kamnom, raziskal je glavni rimski kamnolom Emone v Podpeči pri Ljubljani in glavni rimski kamnolom Sirmija (Sremska Mitrovica) Dardagani pri Zvorniku (BiH). Poleg raziskav v Sirmiju že nekaj let raziskuje tudi arhitekturne člene in notranji okras poznoantične vile/palače cesarja Galerija Felix Romuliana pri Gamzigradu (vzhodna Srbija).

 Predavanje je del spremljevalnega programa razstave Roma Aeterna. Mojstrovine rimskega kiparstva iz Fundacije Dina in Erneste Santarelli. Seznam vseh javnih vodstev, predavanj in drugih prireditev ob razstavi si oglejte na tej povezavi.

Udeležba na predavanjih je brezplačna, razstavo si lahko ogledate z nakupom vstopnice v odpiralnem času muzeja na Muzejski.

Narodni muzej Slovenije; tel.: 01/241 44 00; info@nms.si; www.nms.si
Narodni muzej Slovenije (Muzejska ulica 1, Ljubljana): odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih do 20. ure.
Narodni muzej Slovenije – Metelkova (Maistrova 1, Ljubljana; vhod s ploščadi Muzejske četrti): odprto od torka do nedelje od 10. do 18. ure (ob ponedeljkih zaprto).

Pridružite se nam na Facebooku in Instagramu!

Info:
NMSL PRESS

NMSL – Roma Aeterna, muzejska premiera (PRESS)

Spoštovani,
pri objavi datuma prvega vodenega ogleda razstave Roma Aeterna je žal prišlo do napake. Muzejska premiera: Roma Aeterna. Mojstrovine rimskega kiparstva iz Fundacije Dina in Erneste Santarelli bo na sporedu v sredo, 21. avgusta, ob 16.30 in ne 14. avgusta, kot smo sprva zapisali.
Za neljubo napako se opravičujemo in vas ponovno toplo vabimo na vodstvo po razstavi z dr. Ferdinandom Šerbeljem.

Info:
NMSL PRESS

Monografija – RIMSKA VOJAŠKA OPREMA IZ REKE LJUBLJANICE (osvrt Pavla Peterle Udovič)

Monografija – RIMSKA VOJAŠKA OPREMA IZ REKE LJUBLJANICE. Arheološke in naravoslovne raziskave. Roman Military Equipment from the River Ljubljanica. Typology, Chronology and Technology (osvrt Pavla Peterle Udovič)

Narodni muzej Slovenije
Serija Katalogi in monografije, 43
Vrsta: znanstvena monografija
Založnik / Izdavač: Narodni muzej Slovenije, 2019
Glavni in odgovorni urednik serije: Peter Turk
Tehnična urednica: Helena Bras Kernel
Uredniški odbor: Dragan Božič, Janez Dular, Janka Istenič, Timotej Knific, Biba Teržan

Avtorica / Autori: Janka Istenič
Soavtor 16. poglavja / So-autor 16. poglavja: Žiga Šmid
Prevod v angleščino: Andreja Maver
Jezikovni pregled: Alan Rushworth (angleščina), Špela Križ (slovenščina)
Recenzenta: Marjeta Šašel Kos, Ivan Šprajc
Fotografije: Tomaž Lauko in ostali

Rentgenski posnetki / X-ray images: Zoran Milić, Herman Pavlin, Janko Vodišek, Marko Vončina, Tone Virant, Sonja Perovšek, Roman Gregorčič (posneto na Inštitutu za metalne konstrukcije v Ljubljani).

Nevtronska radiografija: Zoran Milić, Jože Rant, Borut Smodiš, Ivo Nemec (posneto na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani)

Risbe: Ida Murgelj, Dragica Knific Lunder
Zemljevidi: Vida Bitenc, Geodetski zavod Slovenije, Edisa Lozić

Računalniško oblikovanje slikovnega gradiva: Ida Murgelj
Oblikovanje: Barbara Bogataj
Tisk/Tisak: Tiskarna Present
Jezik: slovenski, angleški
ISBN 978-961-6981-35-4
Fizični opis/Fizički opis: 394 str.:ilustr.; 34 cm
Naklada: 500 izvodov

Galerija fotografij / Galerija fotografija (avtor PPU)

Ljubljanica je bogato arheološko najdišče, ki je bila leta 2003 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Avtorica v znanstveni monografiji celostno in analitično obravnava zbirko rimske vojaške opreme iz reke Ljubljanice. Iz njene struge izvira 79 po večini odlično ohranjenih predmetov iz 1. stoletja pr. Kr. do vključno 3. stoletja. Hranjeni so v Arheološkem oddelku Narodnega muzeja Slovenije (krajše NMS), Mestnem muzeju v Ljubljani (krajše MM) ter v slovenskih zasebnih zbirkah.

Monografija je razdeljena na več sklopov. Uvodna poglavja, ki predstavljajo Ljubljanico kot arheološko najdišče (poglavje 1), zgodovino pridobivanja najdb in arheoloških raziskav (poglavje 2). V naslednjem poglavju so predstavljeni cilji in metode. V osrednjem in najobsežnejšem delu so študije predmetov in podrobno predstavljeni vojaški predmeti z opisi, risbami in fotografijami (poglavja 4 – 15). Poleg orožja avtorica vanj vključuje tudi kovinske dele vojaških pasov, odlikovanja in orodje.

Vsi predmeti iz NMS in nekateri predmeti iz MM so bili raziskani z metodo protonsko vzbujene rentgenske spektrometrije (PIXE) in protonsko vzbujenih žarkov gama (PIGE) (poglavje 16). Z metodama so sistematično opredelili elementno sestavo neželeznih kovin in njihovih zlitin.

Podrobna proučitev rimske vojaške opreme, zastopanost kovin in njihove izpovednosti prispeva k boljšemu razumevanju proizvodnje rimskega orožja (poglavje 17). Avtorica domneva, da so velik del rimske vojaške opreme v rimski državi v zadnjih desetletjih 1. stoletja pr. Kr. in v 1. stoletju po Kr.: »naredili v maloštevilnih velikih delavnicah s serijsko proizvodnjo, ki so imele obširna tržišča. Na izbiro kovin so vplivali njihove mehanske lastnosti, videz in cena.« … »Verjetno so vojaško opremo izdelovale tudi manjše delavnice z ožjimi tržišči,…« Pri njihovi izdelavi so stremeli k zlato-srebrnemu videzu: »Pri dragih, prestižnih predmetih so ga dosegli z uporabo srebrovih zlitin in zlata, pri ostalih pa z uporabo cenejših materialov: medenine, kositra, zlitin kositer-svinec in baker-kositer ter železa. Spolirane medeninaste in bronaste površine imajo namreč rumen kovinski sij in spominjajo na zlato, spolirane površine kositra pa so po videzu podobne srebru.«

Avtorica zaključuje, da za sedaj ni pokazateljev za domnevo o državnem nadzoru proizvodnje vojaške opreme v avgustejski dobi. Povzema, da se zdi verjetno, »da sta njeni proizvodnja in distribucija potekali podobno kot npr. proizvodnja finega namiznega posodja…

Več kot dve tretjini obravnavanih predmetov izvira iz struge Ljubljanice od Vrhnike do izrazitega zavoja pri Bevkah, slaba tretjina pa iz bistveno daljšega dela od zavoja do Ljubljane. Avtorica meni, da so zgostitve rimske vojaške opreme povezane z dejavnostmi v pristaniščih in nadzornih mestih ob reki ter z verskimi dejanji pred prečkanjem vzhodne meje Cisalpinske Galije, med katerimi »so bile poleg očiščevalnih verskih obredov rimske vojske morda prisotne npr. zaobljubne daritve vojakov ter drugih posameznikov in skupin.

Kamniti mejnik, najden v Ljubljanici pri Bevkah, namreč kaže, da je bila od ustanovitve kolonije Emone dalje tam meja med upravnima območjema avtonomnih mest Akvileja (Oglej, Italija) in Emona (Ljubljana). Avtorica je postavila hipotezo, da je bila pred ustanovitvijo kolonije Emone na istem mestu meja med urejenim rimskim ozemljem in ozemljem, ki so ga Rimljani vojaško obvladovali, ni pa še bilo upravno urejeno.

Monografijo zaključuje izčrpen katalog, ki ga sestavljajo odlične risbe, kvalitetne fotografije in z natančnimi opisi rimskih vojaških predmetov, ki jih hrani NMS.

Rezultati raziskav, predstavljeni v monografiji, so bili doseženi v okviru raziskovalnega projekta Rimska vojaška oprema v Sloveniji (2001–2004) in raziskovalnega programa Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave (2004–), ki ju je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Ista agencija je sofinancirala tudi izdajo monografije.

Narodnemu muzeju Slovenije se zahvaljujemo za promocijski izvod kataloga.

Serija Katalogi in monografije izhaja od leta 1955. Predstavlja sintetične predstavitve arheološkega gradiva različnih obdobij s pomembnih slovenskih arheoloških najdišč. Vse publikacije so prevedene v enega svetovnih jezikov.

Pavla Peterle Udovič
V Ljubljani, 7. 7. 2019

Monografija – RIMSKA VOJAŠKA OPREMA IZ REKE LJUBLJANICE (osvrt Pavla Peterle Udovič), ≥http://www.arheologija.hr/?p=12583. Fotografije ustupila PPU

Objavljuje ArheologijaPonedjeljak, 15. srpnja 2019.

NMSL – Kreativno podjetništvo v keramičnih regijah – razvijanje, izobraževanje, vzpodbujanje (CerDee) (PRESS)

Spoštovani predstavniki medijev,

vabimo vas na novinarsko konferenco ob začetku evropskega projekta Kreativno podjetništvo v keramičnih regijah – razvijanje, izobraževanje, vzpodbujanje (CerDee),

ki bo v torek, 9. julija 2019, ob 13. uri v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova (Maistrova 1, Ljubljana).

Projekt CerDee združuje najpomembnejše evropske regije z več stoletno tradicijo oblikovanja keramike. Zaradi hitro spreminjajočih pogojev na trgu, ki jih narekujejo vedno nove potrebe kupcev, in masovne nizkocenovne proizvodnje keramike, samostojni ustvarjalci in manjša podjetja vse težje ostajajo konkurenčni. Zato je eden od glavnih ciljev projekta podpora ustvarjalcem pri razvoju podjetniških in kreativnih veščin. Z mednarodnim sodelovanjem jim bomo pomagali povečati konkurenčnost in ekonomski učinek, kar je ključnega pomena tudi za sodobne slovenske ustvarjalce.

Projekt CerDee bodo predstavili:
mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije,
Wilhelm Siemen, glavni vodja projekta in direktor muzeja Porzellanikon v Nemčiji,
Alexandra Klummer, predstavnica skupnega sekretariata (program INTERREG CE),
dr. Mateja Kos, vodja projekta v Narodnem muzeju Slovenije, in
mag. Tomaž Štefe, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj.

Projekt poteka v okviru programa INTERREG Srednja Evropa.
Partnerji projekta so muzeji in univerze na Poljskem, Češkem, v Italiji, Nemčiji, Avstriji in Sloveniji.
Več informacij o projektu

Po novinarski konferenci vas vabimo na druženje in okrepčilo.
Veselimo se vašega obiska!

Info:
NMSL PRESS