(SLO) NMS – Muzeokurz 2017. (PRESS)

Kaj je Muzeokurz?
Muzeokurz je izobraževalni program, ki v strnjeni obliki predstavi vsa področja in postopke muzejskega dela. Poudarek je na prikazu praktičnih vidikov, zato so teme predstavljene v enakovrednem razmerju predavanja in vaj.

Kaj boste spoznali?
Spoznali boste osnove muzeologije – vede o muzejih in urejanju ter vzdrževanju muzejskih zbirk, se seznanili s procesi pridobivanja muzejskih predmetov in njihovo potjo do muzejske vitrine, slišali pravne in organizacijske vidike delovanja muzeja s poudarkom na financiranju in vodenju muzeja, se seznanili z delom kustosa, izvedeli več o pomenu muzejskega dokumentiranja, se poglobili v naravoslovne metode raziskovanja predmetov, si ogledali muzejski depo in konservatorske delavnice, analizirali razstave in se naučili njihovega snovanja, spoznali temelje odnosov z javnostmi v muzejski instituciji in se srečali z nalogami muzejske pedagoške službe, ki je zadolžena za pripravo obrazstavnih programov za različne ciljne skupine.

Kaj pridobite z udeležbo na programu Muzeokurz?
•    Potrdilo o izobraževanju, s katerim lahko izkazujete osnovno poznavanje muzejskega dela
•    Obogatitev svojih teoretskih znanj s praktičnimi vidiki delovanja muzejev
•    Vpogled v zakulisje muzeja
•    Večanje splošne razgledanosti
•    Povečanje možnosti zaposlitve na področju muzejske dejavnosti
•    Mreženje

Termin izobraževanja:
Izobraževanje bo potekalo tedensko po dve uri od 17.00 do 19.00 v prostorih Narodnega muzeja Slovenije v času od 9. novembra do 7. decembra 2017 (izjemoma bosta konec novembra v enem tednu na sporedu dva termina).
Cena: 96,00 evrov
Znižana cena: 63,00 evrov
Prijave so mogoče do 6. 11. 2017 na e-naslov andreja.breznik@nms.si.

PROGRAM
1.    VODENJE MUZEJA, mag. Barbara Ravnik
Četrtek, 9. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

»Ne boj se in ne sovraži!« je misel Sofije Korvin-Krukovske, velike ruske matematičarke in tesne prijateljice Fjodora Dostojevskega. Pri svojem delu dolgoletne direktorice se nanjo naslanja mag. Barbara Ravnik – kot na večno resnico, ki ji pogosto pomaga razumeti včasih sicer povsem nelogično ravnanje ljudi. Predavateljica bo predstavila naloge muzejskega direktorja, kot jih opredeljujejo Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), akt o ustanovitvi javnega zavoda in pogodba o zaposlitvi. Našteti dokumenti opredeljujejo organiziranje dela v muzeju, izdelavo strateškega načrta, letnega programa dela, kadrovskega načrta in letnega poročila, pripravljanje notranjih aktov, odločanje o nabavi osnovnih sredstev in investicijah, predstavljanje in zastopanje muzeja itn. Ob tem se pojavljajo tudi številne druge naloge, ki so jim skupni imenovalec – komuniciranje, komuniciranje in komuniciranje.
Predavanje bomo sklenili z diskusijo in odgovorili na vprašanje, kakšen bi moral biti dober direktor. Pri tem si lahko spet pomagamo z mislijo iste modre dame, ki je zapisala »Ne more biti matematik, kdor ni po duši poet«.

2.    PRAVNI IN ORGANIZACIJSKI VIDIK MUZEJA IN MUZEJSKEGA DELA, Miro Vute
Četrtek, 9. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

Predavatelj bo predstavil običajno organizacijsko strukturo muzeja in pojasnil pravne podlage za njegovo delovanje. Spoznali bomo organiziranost muzejev kot (javnih) zavodov, pojem javne službe muzeja in njeno vsebino. Na kratko bomo spregovorili o pravnih osnovah, to je o Zakonu o zavodih in Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo pa tudi o specialnem predpisu, ki ureja delovanje muzejev – Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Izvedeli bomo, kaj določajo ustanovitveni akti muzejev, in spoznali organe muzeja, njihovo sestavo in pristojnosti. Posebna pozornost bo posvečena tudi financiranju muzejev in njihovim prizadevanjem za zagotavljanje ter ustvarjanje možnosti za kakovostno muzejsko delo na trgu.
Predavanje bomo sklenili s praktično vajo uvrščanja različnih dejavnosti v kategorije nalog javne službe in dopolnilnih dejavnosti, dodatno pa v kategorije pridobitnih in nepridobitnih dejavnosti. S tem bomo odgovorili na zadnje vprašanje zagotavljanja dodatnih sredstev za delovanje.

3.    MUZEJ IN SODOBNA MUZEOLOGIJA, dr. Mateja Kos
Četrtek, 16. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1
Kaj je pravzaprav muzej in kakšna je njegova vloga v sodobni družbi? Vprašanje se na prvi pogled zdi lahko, v resnici pa gre za kompleksen skupek idej in dejavnosti, ki posegajo v različne sfere družbenega življenja. V sodobnosti se je vloga muzeja razširila na različna področja in ni več povezana samo z zbiranjem, ohranjanjem in predstavljanem gradiva. Še vedno pa je prav ta sklop dejavnosti osnova muzejskega dela, ki ga urejajo in določajo različni postopki, od pridobivanja gradiva do znanstvenega preučevanja. Kaj torej ponuja muzej in kako čim bolj izrabiti njegove potenciale, bomo v teoriji in praksi predstavili v okviru sklopa Muzej in sodobna muzeologija.

4.    DELO KUSTOSA, dr. Janka Istenič
Četrtek, 16. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

Delo kustosa je zelo raznoliko, izjemno zanimivo in posega na številna področja. Kljub temu opis njegovih najpomembnejših nalog lahko strnemo v en stavek: skrb za pridobivanje, dokumentiranje, hranjenje in konserviranje gradiva, njegovo preučevanje ter predstavljanje strokovni in najširši javnosti. Najpomembnejša in osnovna naloga kustosa je skrb za ohranjanje gradiva v zbirki, ki mu je zaupana. Gradivo bo javnostim (najširši javnosti, strokovni in znanstveni srenji) ustrezno predstavil, le če ga bo dobro poznal. Poleg tega pa mora biti kustos vešč osnov komuniciranja z javnostmi, kar vključuje npr. smernice postavljanja razstav pa tudi pravila pisanja poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov.
Predavanju bo sledilo praktično delo s predmeti: od pridobitve v muzej do prve in najosnovnejše opredelitve, nadalje do odločitve za nadaljnje postopke, raziskave in inventarizacijo, ki se nadaljuje s skrbjo in odločitvami glede hranjenja in predstavljanja.

5.    RAZSTAVA: ZASNOVA IN PROCESI, dr. Tomaž Nabergoj
Četrtek, 23. 11. 2017, 17.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1

Za vsak uspešen razstavni projekt je ključno, kako ga zasnujemo in načrtujemo, koga pritegnemo k sodelovanju in kako organiziramo procese, da pripeljejo do realizacije razstave. Bistveni sta dobra ideja in vizija projekta, ki morata izhajati iz temeljitega poznavanja razpoložljivega razstavnega gradiva in dovolj širokega, kakovostnega znanja, koncept razstave pa mora biti podprt z ustreznimi materialnimi in finančnimi podlagami. Za izvedbo potrebujemo dobro, strokovno podkovano ekipo, sposobno ustvarjalnega sodelovanja in prilagajanja – to je še posebej pomembno pri večjih projektih, ki jih pogosto omejujejo pomanjkanje (ustreznega) prostora, denarja in časa. Predavatelj bo v prvem delu s slikovnimi ponazorili predstavil svoje izkušnje z zasnovo in pripravo občasnih razstav »Ljubljanica – kulturna dediščina reke« (2009) in »Vitez, dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov« (2012); v drugem delu bo na sprehodu po stalni razstavi »Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov« (2016) pokazal na nekatere vidike in dileme postavitve stalne razstave; v tretjem delu pa bodo udeleženci po skupinah izdelali in predstavili koncept in načrt realizacije razstave na izbrano temo.

6.    MUZEJSKO KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE, Igor Ravbar
Sreda, 29. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1

Na Oddelku za konserviranje in restavriranje se bomo seznanili s postopki konserviranja od prevzema predmeta pa do oddaje v muzejski depo. Sem sodijo: dokumentacija, fotografiranje predmeta pred, med in po konserviranju, naravoslovne raziskave in konservatorski postopki na različnih materialih. Omejili se bomo na arheološke predmete iz keramike, stekla in kovine. Slušatelje bomo seznanili tudi z izdelavo kopij in replik iz originalnih materialov. Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.

7.    MUZEJSKI DEPO, Barbara Jerin
Sreda, 29. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1

Ob ogledu depoja, kjer si bomo pogledali posamezne sklope predmetov, bo predavateljica na kratko opisala pot muzealije od terena do muzejskega depoja in razložila postopke, kot so akcesija, inventarizacija, fotografiranje, risanje itn. Predstavila bo osnovna pravila hranjenja premične arheološke dediščine (varnost, klima, dostopnost) ter konkretni primer organizacije Arheološkega depoja Narodnega muzeja Slovenije (sistemi varovanja, shranjevanja …). Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.

8.    NARAVOSLOVNE RAZISKAVE V MUZEJU, dr. Eva Menart
Četrtek, 30. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

Z izsledki naravoslovnih raziskav si v Narodnem muzeju že več desetletij pomagajo tako konservatorji kot kustosi, saj oboje pogosto zanima materialna sestava muzejskih predmetov in njihove lastnosti. Za raziskave v muzeju je izrednega pomena razvoj neporušnih analiznih metod, s katerimi lahko raziskujemo muzealije, ne da bi jih pri tem poškodovali. Na predavanju bomo predstavili najpomembnejše metode, ki se uporabljajo za raziskovanje različnih tipov predmetov iz različnih materialov, s poudarkom na tistih, ki jih pogosto izvajamo v Narodnem muzeju Slovenije. Na vajah se bomo pogovorili o specifičnih muzejskih predmetih in razmislili, s katerimi metodami bi jih lahko raziskali ter kaj bi s pomočjo raziskav o njih izvedeli.

9.    MUZEJSKA DOKUMENTACIJA, mag. Darko Knez
Četrtek, 30. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

Dokumentacija zbirke ali predmeta so vsi zapisani podatki, ki jih ima muzej o predmetih v svoji oskrbi. Dokumentacija ni cilj sama po sebi, ampak je sredstvo, s katerim lahko muzealci in vsi drugi zainteresirani poiščejo informacijo, ki jo potrebujejo. Omogoča primerno upravljanje muzejskega predmeta (kje je, kako je), razumevanje (čemu je služil) in interpretacijo muzejskih zbirk zdaj in v prihodnosti (razstave, knjige, članki, predavanja).
Podatki se lahko nanašajo na predmete, različne posnetke (dia, negativi, digitalni), filme, knjige, arhivsko gradivo, posnetke na traku in podobno. Lahko vsebujejo fizične opise, zgodovinsko ozadje, podrobnosti o pridobitvi in lokaciji predmetov, poročila o delu, ki je bilo opravljeno na predmetih v času, ko so bili v oskrbi muzeja, in še marsikaj (restavriranje, fotografiranje, mesto hranjenja, predstavitve, razstave, posoja itn.).Vaje vključujejo ogled dokumentacijskega gradiva in njegovo ureditev ter praktičen vnos v inventarno knjigo.

10.    PEDAGOŠKA SLUŽBA IN OBRAZSTAVNI PROGRAMI, dr. Andreja Breznik
Sreda, 6. 12. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1

Naloga muzejske pedagoške službe je priprava prilagojenih obrazstavnih programov za različne ciljne skupine. To zajema sposobnost in naloge njihovega prepoznavanja, skladno s tem pa načrtovanje, oblikovanje in izvajanje različnih programov z uporabo ustreznih didaktičnih metod.
Predavateljica bo poleg splošnih značilnosti tega segmenta muzejskega dela na nekaterih primerih tujih praks (število in profili zaposlenih, razvejanost programov, organizacija dela) predstavila konkretno delo pedagoške službe v Narodnem muzeju Slovenije: vrste programov, ki potekajo ali so v razvoju, procese načrtovanja in oblikovanja programov ter učinke in značilnosti najuspešnejših programov. Ogledali si bomo tudi prireditvene prostore, didaktične pripomočke in drugo opremo. Z namenom razumevanja narave pedagoških programov se bomo tudi sami prelevili v obiskovalce na pedagoškem programu.

11.    ODNOSI Z JAVNOSTMI IN PROMOCIJA, Tinka H. Selič in Petra Grom
Sreda, 6. 12. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1
Med nalogami muzejske Službe za odnose z javnostmi je promocija muzeja in njegovih dejavnosti najbolj prepoznavna. Ključno za dobro komunikacijo pa je odlično pripravljeno sporočilo, seveda posebej načrtovano in prirejeno za različne ciljne skupine. Na kratko se bomo dotaknili tudi drugih področij, za katere skrbi služba: koordinacija kulturnih programov, načrtovanje in izvedba prireditev, podpora novinarjem, skrb za stranke in tudi trženje muzejskih storitev – vse z namenom večanja ugleda, ki je dolgoročno tista zares bistvena naložba.
V praktičnem delu bomo s slušatelji opredelili čim več možnosti, ki jih muzej lahko izkoristi za promocijo, seveda s predpostavko, da sredstev ni nikoli na pretek. Posebej se bomo ustavili ob promociji muzejev prek družbenih omrežij, saj je pri tem treba – morda v nasprotju s pričakovanji – spoštovati kopico pravil, in pokomentirali izbrane primere dobre in malo manj dobre prakse.

http://www.nms.si/images/stories/NMS/Izobrazevanje/muzeokurz.jpg
Izvor
NMS PRESS

 

NMS – Otvorenje izložbe ‘Preteklost pod mikroskopom’ (PRESS)

Občasna razstava
Na ogled od 25. oktobra 2017 do 30. aprila 2018 na Muzejski

Vas zanima, koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab, najstarejše glasbilo na svetu? Veste, kako je bil narejen srednjeveški top, kakšen obraz je imel zadnji Celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad smo našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem?
Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih moramo odkriti, če želimo spoznati, kakšen je bil svet in življenje v njem v preteklosti. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati odgovore. Povezali smo se s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci, ki so nam pomagali poiskati rešitve.

24. oktobra 2017 odpiramo razstavo Preteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju. V obliki zanimivih zgodb bomo predstavili rešitve ugank, ki so nam jih zastavili muzejski predmeti in smo jih rešili s pomočjo naravoslovnih ved. Naravoslovje in humanistika sta tako skupaj omogočili celovito in znanstveno podprto interpretacijo muzejskih predmetov, pojavov in dogodkov.
Ob razstavi pripravljamo številne zanimive poizkuse in vrsto dejavnosti, ki odstirajo pogled v naravoslovne in humanistične znanosti.

Razstava je projekt popularizacije v okviru raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Nekatere raziskave smo opravili tudi v okviru raziskovalnega programa Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave.

Dogodki ob razstavi:
Ponedeljek, 23. oktobra 2017, ob 12. uri
Torek, 24. oktobra 2017, ob 19. uri

Predavanja
Četrtek, 26. oktobra 2017, ob 17. uri: mag. Nataša Nemeček in dr. Eva Menart: Naravoslovne preiskave kot pomoč pri interpretaciji muzejskih predmetov
Četrtek, 23. novembra 2017, ob 17. uri: dr. Žiga Šmit, Arheometrične metode s protonskimi žarki
Četrtek, 25. januarja 2018, ob 17. uri: dr. Matija Turk, Neandertalčeva piščal iz Divjih bab
Četrtek, 22. februarja 2018, ob 17. uri: dr. Alenka Miškec, Pogled v skrito notranjost rimskega lonca
Četrtek, 8. marca 2018, ob 17. uri: dr. Mateja Kos, Med znanostjo in umetnostjo
Četrtek, 29. marca 2018, ob 17. uri: dr. Tomaž Lazar, Visoka tehnologija: skrivnosti srednjeveških orožarskih in okleparskih mojstrov
Četrtek, 26. aprila 2018, ob 17. uri: mag. Andrej Hirci, Multispektralna analiza in primeri iz prakse

Brezplačno. Vsa predavanja potekajo v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski 1 v Ljubljani.

Demonstracije kemijskih poizkusov 
Sobota, 4. novembra 2017, 11.00–12.00
Sobota, 6. januarja 2018, 11.00–12.00
Sobota, 3. marca 2018, 11.00–12.00
Demonstracije potekajo na razstavi, izvaja jih dr. Eva Menart.
Vstopnina po ceniku, za udeležbo ni doplačila.
Vodeni ogledi razstave
Nedelja, 12. novembra 2017, ob 11. uri: Muzejska premiera, vodi dr. Mateja Kos
Nedelja, 17. decembra 2017, ob 11. uri, vodi mag. Irma Langus Hribar
Nedelja, 21. januarja 2018, ob 11. uri, vodi dr. Alenka Miškec
Nedelja, 18. februarja 2018, ob 11. uri, vodi mag. Miran Pflaum
Nedelja, 18. marca 2018, ob 11. uri, vodi dr. Žiga Šmit
Nedelja, 15. april 2018, ob 11. uri, vodi Igor Ravbar
Vstopnina po ceniku, za vodstvo ni doplačila.
Delavnica za otroke
Preteklost pod mikroskopom – razrešimo znanstveni problem!
Sobota, 11. novembra 2017, ob 11. uri
Sobota, 13. januarja 2018, ob 11. uri
Sobota, 10. marca 2018, ob 11. uri
Delavnico lahko izberete tudi za praznovanje rojstnega dne v muzeju.
Za šolske skupine organiziramo delavnice in vodene oglede razstave. Informacije in prijave na arheozabava@nms.si ali 051 384 888.

Image may contain: text

Izvor

NMS PRESS

(SLO) NMS – Tjedni program Narodnog muzeja Slovenije 12. – 15. 10. 2017. (PRESS)

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

 

Image may contain: one or more people

Četrtek, 12. oktobra 2017, ob 17. uri

KLARA HRVATIN: »POTOVANJE ZAHODNE GLASBE NA JAPONSKO« – Kaj imata skupnega stvaritev moderne vojske in uveljavitev zahodne glasbe na Japonskem

Predavanje ob razstavi Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem

 

Dandanes ima zahodna glasba pomembno vlogo v japonskem glasbenem svetu. Vemo, da imajo Japonci celo novoletno tradicijo obiskovanja koncertov Beethovnove 9. simfonije. Z besedo ongaku poimenujejo glasbo zahodne tradicije, opero in sodobno glasbo. Kdaj je zahodna glasba prestopila meje Japonske in kakšno vlogo je pri tem igrala stvaritev moderne vojske v poznem 19. stoletju?

 

Brezplačno.

 

***

 

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

Sobota, 14. oktobra 2017, ob 11. uri

SAMURAJSKA SKRIVNOST: POSTANI NEPREMAGLJIV

Delavnica za otroke

 

Spoznali bomo zgodbo Musašija, največjega mečevalca vseh časov, ki se je pogosto spopadel z veliko nasprotniki, a ni bil nikdar poražen. Skrivnost svojega uspeha je v zadnjih tednih svojega življenja zapisal v priročniku o bojevanju – Knjigi petih prstanov. Če bi se rad preizkusil v animiranju svoje interaktivne, po japonski legendi zamišljene zgodbe ali haikuja, se pridruži naši pisani druščini in sestavi svojo zgodbo o Kusanagi, orožju božanskega izvora!

 

Trajanje: 90 minut. Cena: 5,5 €. Delavnica je primerna za otroke od 6. do 11. leta. Obvezne prijave od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro na 051 384 888 ali arheozabava@nms.si. Število mest je omejeno.

 

***

 

Narodni muzej Slovenije – Muzejska in Metelkova

Nedelja, 15. oktobra 2017, od 10. do 18. ure

MUZEJSKI ROJSTNI DAN. PRAZNUJTE Z NAMI!

 

Narodni muzej Slovenije letos obeležuje častitljivih 196 let. Prisrčno vas vabimo v našo družbo v nedeljo, 15. 10. 2017, ko bo vstop na lokaciji Muzejska in Metelkova prost. Obiščite nas in praznujete z nami!

Na obeh lokacijah smo pripravili pester program za mlade in mlade po srcu! Čaka vas nagradna pustolovščina z ugankami Živa odkriva…, muzeju za rojstni dan izdelajte voščilnico, na Muzejski pa raziskujte Živine kotičke, ki bodo predvsem najmlajšim popestrili ogled stalnih zbirk. Poleg prostega vstopa vam bomo ob nakupu publikacij (z izjemo tistih, ki so izšle v zadnjih 6 mesecih) Narodnega muzeja Slovenije podarili še 20 % popust.

 

Program:

 

Muzejska: Živini kotički. Kjer je vse mini in vse dovoljeno.

Vstopite v igrive kotičke muzeja, kjer je vse mini in vse dovoljeno. Tipanje, poslušanje, ustvarjanje in raziskovanje. Za male malčke, malo večje in tiste, ki otroka v sebi še vedno negujemo.

Živini kotički so interpretativni deli razstav, ki muzejske pripovedi predstavljajo prilagojeno mlajšim in družinam. Omogočajo samostojni ogled in odkrivanje in so sestavni del naših stalnih in občasnih razstav.

 

Muzejska in Metelkova: Muzej praznuje 196 let – izdelaj mu voščilnico!

Narodni muzej Slovenije v oktobru praznuje že svoj 196. rojstni dan. Želimo si, da bi po njegovih hodnikih še dolgo odmeval vesel otroški smeh in da bi ga otroci s svojimi družinami še dolga leta obiskovali, se v muzeju učili pa tudi zabavali. Bi rad tudi ti voščil muzeju za rojstni dan? Kaj ti je pri nas všeč, česa si želiš še več? Izdelaj unikatno voščilnico ter muzeju napiši željo ali dve. Čestitke z vašimi risbicami bomo objavili na naši spletni strani v spletni galeriji.

 

Muzejska in Metelkova: Živa odkriva…

Otroci, pripeljite starše v muzej in potepanje po razstavah spremenite v raziskovalno dogodivščino! Živa je za vas pripravila iskalni izziv, s katerim boste spoznali naše najznamenitejše muzejske predmete, vašim staršem pa je v pomoč pustila tudi nekaj namigov. Če vam uspe, sodelujete v žrebu za prikupno knjižno nagrado!

 

Muzejska in Metelkova: Raziskujte muzej z mobilno aplikacijo Nexto

Občudujte dragocenosti, sprehodite se po razstavi in prisluhnite zgodbam, ki jih skrivajo predmeti. Obiščite naše lokacije ali pa v naši družbi uživajte kar v domačem naslonjaču.

S pomočjo mobilne aplikacije Nexto ste lahko z nami kjer koli in kadar koli.

 

Aplikacija vam omogoča:

  • dostop do dodatnih vsebin, ki jih ni na razstavah,
  • že doma lahko izbirate vsebine, ki vas zanimajo, in se odločite, kateri so tisti predmeti, ki si jih želite ogledati in spoznati njihove zgodbe,
  • z izbiro priporočenih vodenih poti si ogledate izbrane predmete, kot bi imeli ob sebi izkušenega muzejskega vodiča,
  • vaš telefon lahko deluje kot avdio vodnik,
  • dostop do vsebin na daljavo, kadar vam okoliščine ne dopuščajo, da bi nas obiskali,
  • popestritev učnih vsebin.

Aplikacijo je pripravil interaktivni studio Proxima, brezplačno si jo lahko naložite na povezavi http://app.nexto.io/.

 

Vsi dogodki na obeh lokacijah potekajo ves dan v okviru odpiralnega časa muzeja.

(NMS) – Otvorenje izložbe ‘KELTI SO TÜDI TÜ. Sledovi keltske poselitve v Prekmurju’ (PRESS)

Otvorenje izložbe ‘KELTI SO TÜDI TÜ. Sledovi keltske poselitve v Prekmurju’ održat će se u petak, 6. listopada 2017. godine u 12 sati, u Narodnom muzeju Slovenije – Metelkova.

Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova 1, Ljubljana
6. oktober–26. november 2017

Ljubljana, 6. oktober 2017

V Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova so danes odprli gostujočo razstavo Pomurskega muzeja Murska Sobota Kelti so tüdi tü. Sledovi keltske poselitve v Prekmurju. Razstava nazorno predstavlja dediščino keltskega življa v Prekmurju. Arheološka izkopavanja na avtocestni trasi v letih 1999–2007 so namreč prinesla nova odkritja o keltskih priseljencih s severovzhoda, ki so te kraje poseljevali od konca 3. stoletja
pr. n. št. vse do prihoda Rimljanov.

Razstava prikazuje materialno in bivalno kulturo Keltov v Prekmurju. S pomočjo rekonstrukcij v naravni velikosti – zemljanke, kašče, lončarske peči, lončarskega vretena – številnih oblik keramičnih posod, moške in ženske noše ter kratkih filmov nazorno predstavlja dediščino keltskega prebivalstva. Z odkritjem poselitve keltskih priseljencev se je izkazalo, da je bil ta prostor zelo povezan s keltskim svetom v panonskem in tudi širšem srednjeevropskem prostoru.

Dr. Branko Kerman, kustos v Pomurskem muzeju Murska Sobota in avtor razstave, je poudaril: »Gradivo z izkopavanj priča, da se je keltsko prebivalstvo preživljalo s poljedelstvom in živinorejo. Pomembno vlogo med obrtnimi dejavnostmi je poleg tkalstva in kovaštva imelo lončarstvo: odkrili so namreč lončarske komplekse z veliko količino odpadne lončenine. Iz grobnih pridatkov na žganem grobišču na Novi tabli in najdišču Pod Kotom – sever pa je mogoče razbrati, da so bili med preprostimi prebivalci pokopani tudi bojevniki, kar kaže na razslojenost in hkrati vojaško naravnanost družbe.«

Ob razstavi je na voljo tudi katalog z enakim naslovom.

Razstava bo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova na ogled do 26. novembra 2017.

http://www.nms.si/images/stories/NMS/Razstave/Obcasne/Kelti_tudi_tu/Kelti%20so%20tudi%20tu.jpg

Izvor

NMS PRESS

(SLO) NMS – Tjedni program Narodnog muzeja Slovenije 2. – 8. 10. 2017. (PRESS)

NAPOVEDNIK DOGODKOV V NARODNEM MUZEJU SLOVENIJE

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

Torek, 3. oktobra 2017, ob 18. uri

Tina Balant, V SREDNJEVEŠKI OPRAVI PO CAMINU

Predavanje iz cikla »Prvi torek v mesecu«

 

Arheologinja in zgodovinarka Tina Balant se je na znano romarsko pot Camino de Santiago odpravila malo drugače. Kot raziskovalko srednjega veka jo je zanimala bolj pristna izkušnja srednjeveške ženske popotnice, zato so bile priprave in doživetje v duhu raziskovalnega eksperimenta – po ohranjenem likovnem gradivu in pisnih virih je rekonstruirala del oprave in opreme. Skozi strokovne oči nam bo predstavila štirimesečno popotovanje na zelo svoj način.

 

Brezplačno.

 

***

 

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

Četrtek, 5. oktobra 2017, ob 17. uri

Noriaki Sangawa, O POJMU ORIGINALA IN KOPIJE V JAPONSKI UMETNOSTI

Predavanje ob razstavi Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem

 

Dihotomija med originalom in kopijo, ki prevladuje v zahodnem diskurzu o vrednotenju umetniških del, zelo poenostavlja kompleksen razvoj možnosti, ki gredo od zavestnega ponaredka do konzerviranega originala. Na predavanju bodo ob primerih iz japonske in zahodne likovne umetnosti predstavljeni koncepti, kategorije in termini, ki se uporabljajo za redefinicijo različnih vidikov in stopenj (ne)originalnosti, s posebnim poudarkom na konceptu mosha, tj. pedagoškem posnemanju del kanoničnih avtorjev s ciljem globljega razumevanja likovnega dela.

 

Brezplačno.

 

***

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

Petek, 6. oktobra 2017, ob 12. uri

KELTI SO TÜDI TÜ. Sledovi keltske poselitve v Prekmurju

Odprtje razstave

 

Vljudno vas vabimo na odprtje gostujoče razstave Pomurskega muzeja Murska Sobota KELTI SO TÜDI TÜ. Sledovi keltske poselitve v Prekmurju.

 

***

 

Narodni muzej Slovenije – Metelkova

Nedelja, 8. oktobra 2017, ob 11. uri

POTI SAMURAJEV. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem

Vodeni ogled razstave

 

Vljudno vas vabimo na vodeni ogled občasne razstave POTI SAMURAJEV. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem.

 

Vstopnina po ceniku, za vodstvo ni doplačila.

Monografija – Poti samurajev (osvrt Vendi Jukić Buča)

Narodni muzej Slovenije, 2017.
Web
NMS
Tip: monografija
Izdavač: Narodni muzej Slovenije
Odgovorni urednik: Tomaž Lazar
Urednički odbor: Luka Culiberg, Tomaž Lazar, Gašper Oitzl, Franci Smrdel, Bojan Šibenik
Autori kataloških jedinica: Tomaž Lazar, Bojan Šibenik, Massimo Rossi, Mateja Kos, Barbara Trnovec, Dušan koman, Christoph Steidl Porenta
Autori vezanih tekstova: Tomaž Lazar, Dušan Koman, Barbara Trnovec
Prijevodi japanske poezije: Luka Culiberg
Japanska kaligrafija: Chikako Shigemori Bučar
Recenzenti: Marko Frelih, Chikako Shigemori Bučar
Autori kataloških fotografija: Tomaž Lauko, Bojan Šibenik, Peter Rombo, Tomaž Lazar, Bojan Salaj
Jezik: slovenski
Stranica: 380
Cijena: 35 EUR
ISBN 978-961-6981-15-6
Link na osvrt izložbe: http://www.arheologija.hr/?p=10738
Galerija fotografija [autor: VJB]

Foto: VJB.

Monografija ‘Poti samurajev – japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem’, grupe autora, publicirana je prilikom održavanja istoimene izložbe u Narodnom muzeju Slovenije – Metelkova. Izložba je otvorena 30. 5. i može se razgledati do 5.11. 2017. godine.

Autor koncepta izložbe, vođa projekta i glavni urednik prateće monografije je dr. Tomaž Lazar, djelatnik Odjela za povijest i primijenjene umjetnosti Narodnog muzeja Slovenije (zbirke vezane uz povijest do 18. stoljeća, konkretno oružje i ratnu opremu, naprave, mjerila, igračke, nakit, pečate i lapidarij).

Monografija predstavlja temeljni istraživački rad u Sloveniji, u kojem su prvi puta u cjelosti predstavljene povijesne poveznice između Japana i Slovenije.

Ko pomislimo na samuraje, se nam pred očmi zvrstijo podobe iz zgodovinskih knjig in filmov. Vidimo ih kot neustrašne vojščake, ki so si za poslanstvo izbrali večni boj z zlom. S katano v roki in ob brezkompromisnem upoštevanju svojega strogega etičnega zakonika so bili dolga stoletja strah vzbujajoči varuhi Japonske. Bojevniki, ki se niso bali smrti in jim je bila čast pomembnejša od življenja, so se v času miru posvečali tudi študiju, poeziji, kaligrafiji, matematiki in urejanju vrtov.

 

Kad pomislimo na samuraje, pred očima nam se pojave slike iz povijesnih knjiga i filmova. Vidimo ih kao neustrašive ratnike, koji su kao poslanstvo izabrali vječnu borbu sa zlom. S katanom u ruci i s beskompromisnim poštivanjem svojeg strogog etičkog kodeksa bili su tijekom dugih stoljeća zastrašujući zaštitnici Japana. Ratnici, koji se nisu bojali smrti i kojima je bila čast važnija od života, u razdoblju mira posvećivali su se studiju, poeziji, kaligrafiji, matematici i uređivanju vrtova.

mag. Barbara Ravnik, direktorica NMS-a

Prijevod: VJB.

Nakon Predgovora, koji potpisuje Tomaž Lazar, Monografija je podijeljena na dvije velike cjeline – Prispevki i Japonska kulturna dediščina v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije.

Prispevki buhvaćaju teme koje se tiču Japana i japanske kulture u cjelini kroz povijesni aspekt ali i apsekt suvremene kulture temeljem koje je o Japanu i Japancima prezentiran određeni dojam, kao i poveznicu sa Slovenijom. Sadrže osam članaka: Slovensko odkrivanje Japonske (Tomaž Lazar), Bušido: pot pojevnikov ali romantično brezpotje? Samuraji in njihov kodeks (ki ga ni bilo) (Luka Culiberg), Japonski braniki mečev v zapuščini arhitekta Ivana Jagra (Dušan Koman), Japonske borilne veščine u Sloveniji (Peter Fistrovič), O filozofskih, religijskih in etičnih vidikov japonskega bojevništva in borilnih veščin (Tina Lorbek), Samuraji in njihovo izročilo v filmski umetnosti (Igor Kernel), Vojskovanje in vojaška tehnologija v dobi samurajev (Tomaž Lazar).

Druga cjelina (Japonska kulturna dediščina v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije) obuhvaća članke, odnosno analizu arefakata japanske provenijencije koji se čuvaju u NMS-u, prema njihovoj vrsti i namjeni te postupak konzerviranja i restauracije najznačajnijih artefakata – oružja i ratne opreme: Orožje in bojna oprema (Tomaž Lzar), Keramika (Mateja Kos), Konserviranje in restavriranje japonskega orožja in bojne opreme iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (Igor Ravbar), Japonski lak – uruši (Nataša Nemeček), Preiskava barvnih plasti na japonskem oklepu N 35061 (Lea Lagan, Klara Retko, Polonca Ropret).

U Katalogu razstavljenih predmetov artefakti (izlošci) predstavljeni su detaljnim opisom i fotografijom. Na samom početku predstavljen je kronološki razvoj oblika i dimenzija pojedinih vrsta japanskih mačeva. Prije svake cjeline/zbirke (Meči, Oklepi, Japonska v Deželnem muzeju, Ivan Kuralt, Ivan Jagert, Ivan Maček, Zadnje življenje Samurajev) nalazi se kratki opis onoga što predstavlja/sadrži.

Na kraju Monografije nalazi se popis izvora i literature (Viri in literatura), slovar japanskih izraza (Slovarček japonskih izrazov) i registar imena (Register imen).

Kao i izložbenim postavom, Monografijom dominiraju tipične japanske boje – bijela, crvena i crna. Velikih je dimenzija i tvrdo ukoričena. Sadrži brojne slikovne priloge, fotografije, ilustracije i kaligrafske napise.

Zahvaljujem Narodnom muzeju Slovenije na ustupljenom primjerku.

Vendi Jukić Buča
Zagreb, 7. 9. 2017.

Uz članak Monografija – Poti samurajev (osvrt Vendi Jukić Buča) >http://www.arheologija.hr/?p=10974. Fotografije: Vendi Jukić Buča.

Posted by Arheologija on 7. rujna 2017