John Romer ‘Zgodovina starega Egipta: od prvih kmetovalcev do Velike piramide’ / ‘Povijest starog Egipta: od prvih poljoprivrednika do Velike piramide’ (osvrt Pavla Peterle Udovič)

Tip: monografija
Avtor/Autor: John Romer
Prevedel/Preveo: Uroš Gabrijelčič
Zunanja oprema/Vanjska oprema: Lučka Pavare
Založba/Izdavač: Slovenska matica, 2016
Za založbo/Za izdavača: Milček Komelj
Prelom in priprava/Prijelom i priprema: Setzer, Danilo Radanovič s.p.
Tisk/Tisak: Tisk Žnidarič d.o.o.
Jezik: slovenski
ISBN 978-961-213-260-6
Fizični opis/Fizički opis: XXXII, 384 str.; 25 cm
Naklada: 800 izvodov/izvoda

Galerija fotografij/Galerija fotografija [autor VJB]

John Romer ‘Zgodovina starega Egipta: od prvih kmetovalcev do Velike piramide’ / ‘Povijest starog Egipta: od prvih poljoprivrednika do Velike piramide’.

 

Knjiga je prvi del zgodovine v treh delih, ki jo je napisal eden najpomembnejših in najvplivnejših egiptologov John Romer. Zgodovina je najnovejši tovrstni pregled starega Egipta, ki vključuje najnovejše raziskave, dognanja arheologov in zgodovinarjev ter v marsičem revidira naše poglede na stari Egipt.

Avtor izjemnega znanja se spoštljivo loteva obravnanja civilizacije ob Nilu, ki je zaznamovala in vplivala na vse poznejše civilizacije in kulture. Gre za civilizacijo, ki je izumila nacionalno državo in iznašla hieroglifno pisavo s katero so beležili tisto, kar jim je bilo pomembno. V njej so se rojevale vede, ki so danes ustrezno preoblikovane in nam pomagajo razumeti svet. Knjige nam približujejo kulturo starega Egipta, ki nam je s svojim značilnim razumevanjem sveta pogosto tuja in neustavljivo privlačna.

V prvem delu Zgodovine s podnaslovom ‘Od prvih kmetovalcev do Velike piramide’ avtor predstavlja začetke kulture, ki segajo v peto tisočletje pr. Kr., v čas prvih kmetovalcev. Pregled pa zaključuje z gradnjo piramide v Gizi, znane tudi kot Keopsova piramida. Slednja je v resnici piramida faraona Kufuja.

U prvom dijelu Povijesti s podnaslovom ‘Od prvih poljoprivrednika do Velike piramide’ autor predstavlja početke kulture u 5. tisućljeću pr. n. e., odnosno vremena prvih poljoprivrednika. Pregled se zaključuje s gradnjom piramide u Gizi, poznate također kao Keopsova piramida, koja zapravo piramida faraona Kufuja.

Delo je razdeljeno na pet delov:

  • prvi del: Nastanek kulture (5000-3000 PK),
  • drugi del: Stvarjenje faraona (3200-3000 PK),
  • tretji del: Nastanek kraljestva (3000-2650 PK),
  • četrti del: Stopničasta piramida (2675-2650 PK),
  • peti del: Oblikovanje starega Egipta (2650-2550 PK).

Njegov bogat in slikovit jezik ponuja bralcu zanimivo in nazorno branje.

“Prav ganljivo si je danes ogledovati to zgovorno črto svetlobe vzdolž ostrega roba neolitskega srpa s Srednjega vzhoda, ta edinstveni lesk, posledico stika kremena z neštetimi stebelci dozorelega žita, ki jih je predzgodovinski kmet upogibal, da jih je lahko požel.” (Romer, 2016, poglavje Sijaj srpa, 15 s).

“Gradnja Sneferujevih dveh piramid v Dahshuru je bila in je še danes primer človeškega napora, kakršnega še ni bilo, količina kamenja in ambicij, ki so bile potrebne, pa je bila naravnost gargatuanska.” (Romer 2016, poglavje Strast do gradnje, 307 s).

Knjiga je opremljena s številnimi risbami, zemljevidi, grafikoni in fotografijami, ki so vključene v skladu z avtorjevim prepričanjem in pogledi na stari Egipt. Zaključuje se z obširno bibliografijo, ki nam omogočajo nadaljne poglobljene študije te teme.

Narodnemu muzeju Slovenije se zahvaljujemo za promocijski izvod kataloga.

***

Knjiga je prvi dio povijesti u tri dijela, koju je napisao jedan od najvažnijih i najutjecajnijih egiptologa John Romer. ‘Povijest Starog Egipta: od prvih poljoprivrednika do Velike piramide’ je najnoviji pregled starog vijeka ove vrste, koji uključuje najnovija istraživanja, dostignuća arheologa i povjesničara te u brojnim slučajevima revidira naše poglede na stari Egipat.

Autor iznimnog znanja s poštovanjem prezentira civilizaciju na području Nila, koja je obilježila i utjecala na sve kasnije civilizacije i kulture. Radi se o civilizaciji, koja je izumila nacionalnu državu i koncipirala hijeroglifsko pismo s kojem su bilježili ono što je smatrano važno. U njoj su se rađala znanja, koja su danas prigodno preoblikovana i koja nam pomažu razumijeti svijet. Knjige nam približuju kulturu starog Egipta, koja nam je sa svojim značajnim razumijevanjem svijeta često strana i nezaustavljivo privlačna.

U prvom dijelu Povijesti s podnaslovom ‘Od prvih poljoprivrednika do Velike piramide’ autor predstavlja početke kulture u 5. tisućljeću pr. n. e., odnosno vremena prvih poljoprivrednika. Pregled se zaključuje s gradnjom piramide u Gizi, poznate također kao Keopsova piramida, a koja je zapravo piramida faraona Kufuja.

Monografija je podijeljena na pet dijelova:

  • prvi dio: Nastanak kulture (5000-3000 PK),
  • drugi dio: Stvaranje faraona (3200-3000 PK),
  • treći dio: Postanak kraljevstva (3000-2650 PK),
  • četvrti dio: Stepeničasta piramida (2675-2650 PK),
  • peti dio: Oblikovanje starog Egipta (2650-2550 PK).

Autorov bogat i slikovit jezik nudi čitatelju zanimljivo i jasno čitanje.

‘Upravo je dirljivo danas opažati tu rječitu liniju svjetlosti uzduž oštrog ruba neolitskog srpa s Bliskog Istoka, taj jedinstveni odsjaj, posljedicu kontakta kremena s nebrojenim stabljikama dozrelog žita, koje je prapovijesni poljoprivrednik savijao, da ih je mogao požnjeti.’ (Romer, 2016., poglavlje ‘Sjaj srpa’, 15. str.).

‘Gradnja Sneferujeve dvije piramide u Dahshuru je bila i još je uvijek danas primjer ljudskog napora, kakvog do tada nije bilo, količina kamenja i ambicija, koje su bile potrebne, bila je gargatuanska.’ (Romer 2016., poglavlje ‘Strast do gradnje’, 307. str.).

Knjiga je opremljena s brojnim crtežima, zemljovidima, grafikonima i fotografijama, koji su uključeni u skladu s autorovim uvjerenjem i pogledima na stari Egipar. Zaključuje se s opširnom bibliografijom, koja omoguća daljnje detaljno studiranje ove teme.

Zahvaljujemo Narodnom muzeju Slovenije na ustupljenom recenzentskom primjerku monografije.

 

Pavla Peterle Udovič
V/U Ljubljani, 15. 5. 2017.

Prijevod na hrvatski: VJB.

[SLO] NMS – Otvorenje izložbe ‘ARHEOMUZIKA’ (osvrt Vendi Jukić Buča)

U nedjelju, 11. lipnja 2017. godine, ispred Narodnog muzeja Slovenije – Prešernova, održano je svečano otvorenje izložbe ‘ARHEOMUZIKA’.

Otvorenje je započeto demonstracijom sviranja na replici keltske vojničke trube karniks iz godine 100. pr. n. e. koju je izveo Patrick Kenny. Prigodne govore održali su ravnateljica NMS-a mag. Barbara Ravnik, autor izložbe dr. Arnd Adje Both i državna sekretarka na Ministarstu za kultutu gospođa Damjana Pečnik, koja je izložbu službeno otvorila. Na kraju smo još jednom čuli zvuk arheoinstrumenata; na replici neandertalske frule iz Divjih Baba zasvirao je Boštjan Gombač, a s replike rimske vojne trube/roga Gaetano Delfini.

Putujuća izložba ostvarena je u okviru dugogodišnjeg sveeuropskog projekta EMAP (The European Music Archaeology Project). U Narodnom muzeju Slovenije postavljena je nakon gostovanja u Ystadu u Švedskoj i Valladolidu u Španjolskoj, a nakon boravka u Ljubljani, predstavit će se u Rimu.

Namjena izložbe je kroz suvremen i interaktivan način predočiti najstarija razdoblja glazbenog stvaranja, od starijeg kamenog doba do rimskog razdoblja i srednjeg vijeka.

Arheo(loška)muzika je izložbom ilustrirana kroz prezentaciju najstarijih artefakata u obliku dokaza za postojanje glazbe i proizvodnju zvuka. Koncipirana je na način da se prati razvoj glazbala unutar pojedine grupe glazbenih instrumenata.  S obzirom na vrijednost i osjetljivost originala, izložene su kvalitetne replike, raspoređene po vitrinama, ali i postavljene slobodno u prostoru i na panoima.

NMS - Izložba 'Arheomuzika'. Foto: VJB.

NMS – Izložba ‘Arheomuzika’. Foto: VJB.

Obuhvaćene su tri izložbene teme/cjeline koje se međusobno isprepliću.

U okviru cjeline Prvi zvukovi čovječanstva prezentirana su znanja o glazbi u razdoblju kamenog doba. Pregledno je prikazan razvoj glazbala u razdoblju paleolitika, mezolitika i neolitika – razdoblja koja obuhvaćaju vremenski period od približno 60000 godina do 2500 godina pr. n. e. Iz tog vremena očuvali su se artefakti izrađeni od kosti, školjaka, zubiju i rogovlja. Instrumenti, koji su izrađeni od ovih materijala, podrazumijevaju, primjerice, frule izrađene od kostiju pričjih krila ili mamutovih kljova, zvečke izrađene od školjaka ili zubiju te strugaljke od rogovlja jelena. Dakako, važno mjesto među izlošcima pripada replici koštane frule iz Divjih Baba (svjetski poznatog slovenskog lokaliteta, o kojemu smo pisali na Portalu, http://www.arheologija.hr/?p=5072), koja se smatra najstarijim instrumentom na svijetu. Iz razdoblja neolitika potječu instrumenti izrađeni od gline – bubnjevi, zvečke i puhački instrumenti (flaute).

U dijelu izložbenog prostora posvećenog cjelini Glazbila skozi čas, prezentirani su razvoj glazbala i glazbeni utjecaji  među pripadnicima različitih kultura, u brončanom i željeznom dobu do kraja antike. Predstavljeni su njihovi odnosi i glazbeno znanje, koje dijele skoro sve europske kulture. Izlošci podrazumijevaju drevne gudačke instrumente, rogove, dvojne frule (…). Izložena su također i srednjovjekovna i suvremena glazbala, koja su porijeklom iz starih glazbenih tradicija. Europski zemljevid piščali prikazuje raznolikost tradicionalnih keramičkih frula, koje se i danas izrađuju na području Europe, a potječu od glazbala starijih od 7000 godina.

Glasba za ljudi – glasba za bogove, cjelina je u okviru koje su prezentirani upotreba glazbala, način na koji se na njima sviralo te značenje koje se pripisuje njihovom zvuku na razini društva. Na slikovan su način prikazana antička glazbena natjecanja i predstave te pogrebni obredi, koji su uključivali izvođenje glazbe. Važnu ulogu glazba je imala i u oblikovanju antičkih mitova i legenda, kao i prilikom izvođenja vjerskih obreda. Istaknuti su nesvakidašnji artefakti pronađeni u Pompejima, koji dokazuju da je glazba bila nezaobilazan dio zvučne slike rimskog mjesta.

Neke izložene instrumente moguće je dirati i isprobati, što je obilježeno oznakom, a označeni su i oni pri kojih to nije moguće. Osim mogućnosti sviranja na za to predviđenim replikama, izloženima  na brojnim mjestima prostora izložne, kao i okupljenima unutar izdvojene prostorije Raziskovalnice namijenjene njihovom istraživanju, moguće je svirati i na digitalnim instrumentima koji vjerno reproduciraju zvuk pojedinog glazbala. Iako prostorom izložbe odzvanjaju različiti zvukovi sa zvučnika i proizvedeni od korištenja testnih instrumenata od strane posjetitelja te se već njihovim slušanjem stječe dojam o ranoj glazbi, preporuča se upotreba audiovodiča, s obzirom da je za svaki pojedini artefakt/instrument snimljen zvuk koji proizvodi kako se niti jedan ne bi propustio.

U izložbenom prostoru nalazi se tamnim zastorima omeđeno područje, Zvočna vrata (Soundgate), s projekcijama na zakrivljenom ekranom u funkciji ‘vremenskog stroja’ – simulacije različnih povijesnih područja i akustike. Osim ove instalacije, posjetitljima su omogućeni interaktivni zasloni s informacijama o samom projektu, kao i mogućnost sviranja instrumenata preko video igre.

Izložba će biti postavljena do 24. 9. 2017. godine.

>Galerija fotografija (autor Vendi Jukić Buča)

U Ljubljani, 20. 6. 2017.

Vendi Jukić Buča

 

[SLO] NMS – Otvorenje izložbe ‘Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem’ (osvrt Vendi Jukić Buča)

U utorak, 30. svibnja 2017. godine u Narodnom muzeju – Metelkova otvorena je izložba ‘Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem’. Događaju je prisustvovao izvanredni i ovlašteni veleposlanik Japana u Sloveniji, gospodin Keiji Fukuda, koji je pred velikim brojem okupljenih uzvanika, održao govor i razmijenio prigodne darove (katana i kip Emonca) s ravnatejicom NMS-a mag. Barbarom Ravnik.

Događaj je upotpunjen performansom kaligrafije Noriakia Sangawe, Anja Hedl demonstrirala je sviranje na tradicionalnim japanskim bubnjevima taiko, a članovi sportskog društva Shubukan izveli su demonstraciju borilačkih vještina japanskog mačevanja kendō i iaidō.

Izložbu je Narodni muzej Slovenije pripremio u suradnji s Veleposlaništvom Japana u Republici Sloveniji, Bibliotekom SAZU i Filozofskim fakultetom Univerze v Ljubljani.

Izložbom je slovenskoj javnosti prvi puta do sad cjelovito predstavljeno oko 50 izabranih primjeraka japanskog oružja i zaštitne opreme iz Narodnog muzeja Slovenije te više zasebnih zbirki – preko njih ratnike, koji su ih nekoć koristili, svijet, u kojem su živjeli, i puteve, po kojima je tradicija samuraja doprla do Slovenaca.

Okop samuraja. Foto: VJB.

Postavljena u desnom krilu prizemlja zgrade Narodnog muzeja Slovenija na Metelkovoj ulici izložbom je obuhvaćen jedan veliki i jedan manji izložbeni prostor, koji su podijeljeni na konceptualno zasebne cijeline staklenim vitrinama u prostoru i uz zidove. Paneli s tekstom i slikama opisuju svaku tematsku cjelinu. Osim oružja i ratničke opreme izloženi su uporabni artefakti datirani sve do modernog razdoblja. Postavljeno je nekoliko LCD zaslona s video snimcima. U uglu manje prostorije nalazi se i izdvojeni prostor namijenjen interaktivnoj dječjoj igri.

Postav izložbe decentan je i minimalistički, obilježen tipičnim japanskim bojama – bijelom, crvenom i crnom. Vitrine postavljene u prostoru, ostakljene sa svih strana, dopuštaju otvoreni pogled na izloženi artefakt. Na ovaj način prezentirani su u najvećem broju minuciozno izrađeni oklopi, kako bi se omogućilo posjetitelju promatranje zanimljivih i neobičnih detalja koji se na njima nalaze. Pojedine kategorije izložaka, primerice noževi i mačevi, postavljeni su zajedno, u međusobnim odnosima (primjerice, poredani po veličini) kako bi se mogli sagledati u vlastitom kontekstu i međusobno usporediti.

Prigodan domijenak podrazumijevao je tradicionalni japanski sushi, sake i japanski viski, ali dok smo mi pogledali malenu ali sadržajnu izložbu, sushi je bio pojeden 🙂

Uz izložbu je publiciran opsežan katalog, koji obuhvaća više od 370 stranica, bogato opremljen ilustracijama i slikovnim gradivom, koji predstavlja temeljni istraživački rad u Sloveniji, u kojem su prvi puta u cjelosti predstavljene povijesne poveznice između Japana i Slovenije. Katalog ćemo predstaviti zasebnim člankom.

Narodni muzej Slovenije je također suorganizator projekta Japonska med nami (JAPOM), koji povezuje akademske i obrazovne insitucije, s glavnim ciljem prikaza heterogenih područja japanske kulture u Sloveniji i njezino približavanje slovenskoj javnosti.

U Ljubljani, 17. 6. 2017.

Vendi Jukić Buča

>Galerija fotografija (autor VJB)

[SLO] NMS – Otvorenje izložbe ‘ARHEOMUZIKA. Raziskovanje glasov in glasbe starodavne Evrope’ (PRESS)

Prestižna evropska razstava prikazuje najstarejše dokaze za obstoj glasbe in vabi, da odpotujete v čas prvih inštrumentalnih zvokov človeštva, se seznanite z razvojem glasbil, prisluhnete, kako so glasbo ustvarjali že tisočletja pred sedanjostjo, in se tudi sami preizkusite v izvabljanju zvokov iz replik starodavnih glasbil.  

Namen razstave je sodobno in živahno poustvariti najstarejša obdobja glasbenega ustvarjanja vse od starejše kamene dobe do rimskega obdobja in srednjega veka. V tem časovnem okviru ima pomembno vlogo tudi slovenski prostor, ki z neandertalčevim glasbilom iz jame Divje babe odmevno soustvarja zgodbo o najstarejši glasbi v Evropi in na svetu. Obiskovalci bodo glasbo starodavne Evrope lahko raziskovali s številnimi ponazoritvami, animacijami, predvsem pa z visokokakovostnimi replikami in mnogimi glasbenimi posnetki.

Potujoča razstava je rezultat dolgoletnega vseevropskega projekta EMAP (The European Music Archaeology Project) in gostuje v uveljavljenih razstaviščih od Ystada na Švedskem in Valladolida v Španiji do Narodnega muzeja Slovenije, od koder bo odpotovala v Rim.

Odprtje razstave bo v nedeljo, 11. junija 2017, ob 19. uri. Vljudno vabljeni!

***

 

Na ogled od 12. junija do 24. septembra 2017 v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova

Prestižna evropska razstava prikazuje najstarejše dokaze za obstoj glasbe in vabi, da odpotujete v čas prvih inštrumentalnih zvokov človeštva, se seznanite z razvojem glasbil, prisluhnete, kako so glasbo ustvarjali že tisočletja pred sedanjostjo, in se tudi sami preizkusite v izvabljanju zvokov iz replik starodavnih glasbil.

Namen razstave je sodobno in živahno poustvariti najstarejša obdobja glasbenega ustvarjanja vse od starejše kamene dobe do rimskega obdobja in srednjega veka. V tem časovnem okviru ima pomembno vlogo tudi slovenski prostor, ki z neandertalčevim glasbilom iz jame Divje babe odmevno soustvarja zgodbo o najstarejši glasbi v Evropi in na svetu. Obiskovalci bodo glasbo stare Evrope lahko raziskovali s številnimi ponazoritvami, animacijami, predvsem pa z visokokakovostnimi replikami in mnogimi glasbenimi posnetki.

Potujoča razstava je rezultat dolgoletnega vseevropskega projekta EMAP (The European Music Archaeology Project) in gostuje v uveljavljenih razstaviščih od Ystada na Švedskem in Valladolida v Španiji do Narodnega muzeja Slovenije, od koder bo odpotovala v Rim.

Replika keltskega vojnega trobila karniks iz leta 100 pr. n. št., foto David John Lake.
Razstava obsega tri razstavne teme, ki pa ne sledijo posameznim strokovnim pristopom k raziskovanju glasbe (npr. razporeditev glede na glasbene zvrsti, obdobja, vrste glasbil, uporabo), temveč se ti med seboj prepletajo. Tako razstava odseva raznovrstno naravo muzikološko-arheoloških raziskav: od odkritja do izdelave glasbila in eksperimentalnega igranja nanj pa vse do oblikovanja zvoka in raziskav zvočne krajine. Najprej se obiskovalci seznanijo s tem, kar danes vemo o glasbi v kameni dobi – Prvi zvoki človeštva. Druga tema, Glasbila skozi čas, prikazuje razvoj glasbil in glasbene stike v bronasti in železni dobi. Ob tretji temi, Glasba za ljudi – glasba za bogove, izvemo, kako so glasbila uporabljali in kakšen pomen pripisujemo njihovim zvokom.

Razstava je zasnovana interaktivno. Zaradi svoje krhkosti, občutljivosti in dragocenosti na ogled niso postavljeni originalni predmeti, pač pa visokokakovostne replike glasbil in na nekatere izmed njih lahko obiskovalci tudi zaigrajo. Še več zanimivosti lahko najdejo na multimedijskih postajah, ki omogočajo raziskovanje stare glasbe z avdio-video aplikacijami in obogateno resničnostjo. V multimedijskih prostorih pa lahko odpotujejo v preteklost s pomočjo “časovnega stroja” – simulacije različnih zgodovinskih okolij in akustike (Zvočna vrata) ter iščejo, odkrivajo, izdelujejo in igrajo na glasbila (Exploratorium).
Izvor
NMS PRESS

[SLO] NMS – Napovednik dogodkov in Poletna muzejska noč 2017 (PRESS)

NAPOVEDNIK DOGODKOV V NARODNEM MUZEJU SLOVENIJE

***

Torek, 13. junija 2017, ob 17. uri

Narodni muzej Slovenije – Metelkova
Predavanje: Boštjan Odar, ZVOKI PRADAVNIN

Vabimo vas na predavanje dr. Boštjana Odarja: ZVOKI PRADAVNIN. Predavanje poteka ob razstavi ARHEOMUZIKA. Razisovanje glasov in glasbe starodavne Evrope.

Brezplačno.

***

Petek, 16. junija 2017, ob 18. uri

Pristava pri gradu Snežnik
Odprtje razstave fotografij slovenskega cvetja

Vljudno vas vabimo na odprtje razstave fotografij Samo en cvet en češnjev cvet (Karel Destovnik Kajuh)avtorja CIRILA VELKOVRHA.
Za kulturni program bosta poskrbela pevka Ana Gregorič s prijatelji in dramski igralec Andrej Kurent.

Brezplačno.

***

Sobota, 17. junija 2017, od 18. do 24. ure
Narodni muzej Slovenije – Prešernova 
in Metelkova
POLETNA MUZEJSKA NOČ

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE – PREŠERNOVA

  • 18.00: Arheomuzika, raziskovanje glasov in glasbe starodavne Evrope:Ludi Scaenici in Justus Willberg, koncert
  • 18.00–23.00: Živa odkriva … neandertalčevo piščal, nagradna pustolovščina z ugankami
  • 19.00–21.00: Glasba jamskih ljudi, delavnica za družine
  • 20.00 dr. Matija Turk: Neandertalčeva piščal iz Divjih bab, predavanje, znakovni jezik
  • 22.00 Arheologija pa te fore, interaktivno vodstvo

V atriju muzeja si lahko ogledate občasno razstavo ARHEOMUZIKA. Raziskovanje glasov in glasbe starodavne Evrope.
Vabimo vas tudi k ogledu naših stalnih razstav.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE – METELKOVA

  • 18.00: Origami, delavnica za otroke
  • 18.00–23.00: Živa odkriva … Japonsko, nagradna pustolovščina
  • 19.00: Gledamo, naredimo, pripovedujemo,delavnica kamišibaja
  • 19.00–21.00: FORUM: Strokovnjak svetuje, delite zgodbe svojih starih umetnin s kustosi NMS, +MSUM, SEM
  • 21.00: Umetnost za vsakdan. SLOVENSKO MODERNISTIČNO STEKLO,vodeni ogled razstave, vodita dr. Matija Kos in umetnica Tanja Lažetić
  • 23.00: Stalna razstava, vodeni ogled

Ogledate si lahko občasne razstave Poti samurajevSlovensko modernistično stekloPianino Bojana Adamiča in stalne zbirke.

***

Sobota, 17junija 2017, ob 19. uri

Grad Snežnik

Odprtje razstave likovnih del IV. Ex-tempora Dežela ostrnic

Vljudno vas vabimo na odprtje razstave likovnih del, ki bo na ogled do 23. julija 2017. Vabljeni tudi k nakupu razstavljenih del.

Brezplačno.

***

Nedelja, 18. junija 2017, ob 11. uri
Narodni muzej Slovenije – Prešernova 

MUZEJSKA PREMIERA: ARHEOMUZIKA. Raziskovanje glasbe starodavne Evrope

Muzejska premiera je prvi vodeni ogled z avtorji razstave, ki poleg klasičnega vodstva po razstavi ponuja tudi možnost poglobljenega pogovora s snovalci razstave in prijetnega klepeta.

Vstopnina po ceniku, za vodstvo ni doplačila.

 

Izvor

NMS PRESS

[SLO] NMS – Otvorenje izložbe ‘Arheomuzika’ (PRESS)

Prestižna evropska razstava prikazuje najstarejše dokaze za obstoj glasbe in vabi, da odpotujete v čas prvih inštrumentalnih zvokov človeštva, se seznanite z razvojem glasbil, prisluhnete, kako so glasbo ustvarjali že tisočletja pred sedanjostjo, in se tudi sami preizkusite v izvabljanju zvokov iz replik starodavnih glasbil.  

Namen razstave je sodobno in živahno poustvariti najstarejša obdobja glasbenega ustvarjanja vse od starejše kamene dobe do rimskega obdobja in srednjega veka. V tem časovnem okviru ima pomembno vlogo tudi slovenski prostor, ki z neandertalčevim glasbilom iz jame Divje babe odmevno soustvarja zgodbo o najstarejši glasbi v Evropi in na svetu. Obiskovalci bodo glasbo starodavne Evrope lahko raziskovali s številnimi ponazoritvami, animacijami, predvsem pa z visokokakovostnimi replikami in mnogimi glasbenimi posnetki.

Potujoča razstava je rezultat dolgoletnega vseevropskega projekta EMAP (The European Music Archaeology Project) in gostuje v uveljavljenih razstaviščih od Ystada na Švedskem in Valladolida v Španiji do Narodnega muzeja Slovenije, od koder bo odpotovala v Rim.

Odprtje razstave bo v nedeljo, 11. junija 2017, ob 19. uri. Vljudno vabljeni!

***

Na ogled od 12. junija do 24. septembra 2017 v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova

Prestižna evropska razstava prikazuje najstarejše dokaze za obstoj glasbe in vabi, da odpotujete v čas prvih inštrumentalnih zvokov človeštva, se seznanite z razvojem glasbil, prisluhnete, kako so glasbo ustvarjali že tisočletja pred sedanjostjo, in se tudi sami preizkusite v izvabljanju zvokov iz replik starodavnih glasbil.

Namen razstave je sodobno in živahno poustvariti najstarejša obdobja glasbenega ustvarjanja vse od starejše kamene dobe do rimskega obdobja in srednjega veka. V tem časovnem okviru ima pomembno vlogo tudi slovenski prostor, ki z neandertalčevim glasbilom iz jame Divje babe odmevno soustvarja zgodbo o najstarejši glasbi v Evropi in na svetu. Obiskovalci bodo glasbo stare Evrope lahko raziskovali s številnimi ponazoritvami, animacijami, predvsem pa z visokokakovostnimi replikami in mnogimi glasbenimi posnetki.

Potujoča razstava je rezultat dolgoletnega vseevropskega projekta EMAP (The European Music Archaeology Project) in gostuje v uveljavljenih razstaviščih od Ystada na Švedskem in Valladolida v Španiji do Narodnega muzeja Slovenije, od koder bo odpotovala v Rim.

Replika keltskega vojnega trobila karniks iz leta 100 pr. n. št., foto David John Lake.
Razstava obsega tri razstavne teme, ki pa ne sledijo posameznim strokovnim pristopom k raziskovanju glasbe (npr. razporeditev glede na glasbene zvrsti, obdobja, vrste glasbil, uporabo), temveč se ti med seboj prepletajo. Tako razstava odseva raznovrstno naravo muzikološko-arheoloških raziskav: od odkritja do izdelave glasbila in eksperimentalnega igranja nanj pa vse do oblikovanja zvoka in raziskav zvočne krajine. Najprej se obiskovalci seznanijo s tem, kar danes vemo o glasbi v kameni dobi – Prvi zvoki človeštva. Druga tema, Glasbila skozi čas, prikazuje razvoj glasbil in glasbene stike v bronasti in železni dobi. Ob tretji temi, Glasba za ljudi – glasba za bogove, izvemo, kako so glasbila uporabljali in kakšen pomen pripisujemo njihovim zvokom.
Neandertalčeva piščal – piščal iz jame Divje babe, stara 60.000 let, hrani Narodni muzej Slovenije, foto Tomaž Lauko.
Razstava je zasnovana interaktivno. Zaradi svoje krhkosti, občutljivosti in dragocenosti na ogled niso postavljeni originalni predmeti, pač pa visokokakovostne replike glasbil in na nekatere izmed njih lahko obiskovalci tudi zaigrajo. Še več zanimivosti lahko najdejo na multimedijskih postajah, ki omogočajo raziskovanje stare glasbe z avdio-video aplikacijami in obogateno resničnostjo. V multimedijskih prostorih pa lahko odpotujejo v preteklost s pomočjo “časovnega stroja” – simulacije različnih zgodovinskih okolij in akustike (Zvočna vrata) ter iščejo, odkrivajo, izdelujejo in igrajo na glasbila (Exploratorium).
Otroci vseh starosti lahko razstavo odkrivajo tudi s pomočjo čarobnega glasbila – v knjižici Aki in čarobna brnivka, ki spremlja razstavo, bodo izvedeli vse o njem, lahko pa si ga bodo izdelali tudi sami.
***

Ljubljana, 9. 6. 2017.

V Ljubljano prihaja prestižna evropska razstava, ki prikazuje najstarejše dokaze za obstoj glasbe. Odpotujmo v čas prvih inštrumentalnih zvokov človeštva, seznanimo se z razvojem glasbil, prisluhnimo, kako so glasbo ustvarjali že tisočletja pred sedanjostjo, in se tudi sami preizkusimo v izvabljanju zvokov iz replik starodavnih glasbil.

Namen razstave je sodobno in živahno poustvariti najstarejša obdobja glasbenega ustvarjanja vse od starejše kamene dobe do rimskega obdobja in srednjega veka. Obiskovalci bodo glasbo starodavne Evrope lahko raziskovali s številnimi ponazoritvami, animacijami, predvsem pa zvisokokakovostnimi replikami in mnogimi glasbenimi posnetki.

Na današnji novinarski konferenci je avtor razstave dr. Arnd Adje Both (Nemški arheološki inštitut) posebej izpostavil to izjemno multimedijsko zasnovo razstave. »Vsebine smo tako približali vsem obiskovalcem, zlasti družinam, otrokom in ‘velikim otrokom’. Izkušnja s prejšnjih razstavišč pravi, da se obiskovalci vračajo, raziskujejo in vsakič znova odkrivajo nove in nove stvari.«

Dr. Peter Turk (Narodni muzej Slovenije) pa je poudaril, da ima v obravnavanem časovnem okviru slovenski prostor pomembno vlogo, saj z neandertalčevim glasbilom iz jame Divje babeodmevno soustvarja zgodbo o najstarejši glasbi v Evropi in na svetu.

Na novinarski konferenci je Janoš Kern, direktor Imaga Sloveniae – Podoba Slovenije, partnerske ustanove pri projektu, predstavil bogat program poletnih festivalov v Ljubljani in drugje po Sloveniji.

Izvor
NMS PRESS