(SLO) NMS – VRNITEV BRONASTEGA BODALA Z IGA NARODNEMU MUZEJU SLOVENIJE (PRESS)

NOVINARSKA KONFERENCA OB VRNITVI BRONASTEGA BODALA Z IGA NARODNEMU MUZEJU SLOVENIJE

Potek vrnitve muzejskega eksponata in njegov pomen v slovenski kulturni dediščini bodo predstavili:

  • Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo,
  • David Brozina, generalni direktor za zadeve EU na Ministrstvu za zunanje zadeve,
  • Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi,  
  • Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, in
  • Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije.

 

Sreda, 11. julij 2018

Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana

 

BRONASTO BODALO Z IGA PO VEČ KOT TREH DESETLETJIH VRNJENO V NARODNI MUZEJ SLOVENIJE

Bronasto bodalo z Iga, staro približno 3600 let, sodi med najdragocenejše primerke bronastodobnega orožja. Gre za unikatno umetniško delo, ki je zaradi odlične ohranjenosti in unikatnega okrasja izjemnega pomena. Prikazuje mojstrsko obrtno znanje livarjev na območju današnje Slovenije v 2. tisočletju pr. n. št. Namenjeno je bilo izkazovanju statusa in prestiža dostojanstvenikov, ne pa običajni bojni opremi bronastodobnega bojevnika.

Septembra leta 1985 je bilo v razstavnih zbirkah Narodnega muzeja Slovenije vlomljeno v dve vitrini, iz katerih je izginilo 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja (40 iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije in 5 iz Pokrajinskega muzeja Maribor), med njimi tudi bronasto bodalo z Iga. Policijska preiskava je potekala v smeri odkritja ukradenih predmetov, zaradi česar je bil podan razpis iskanja predmetov. Pozivi v časopisih in ponudba nagrade za kakršne koli informacije pa žal niso pripeljale na nobeno sled. Na podlagi policijskega razpisa iskanja so bili ukradeni predmeti naknadno vnešeni v Interpolovo bazo ukradenih umetnin in na podlagi te objave je bilo leta 2015 bodalo prepoznano na dražbi. Vrnitev pomembnega muzejskega eksponata je v sodelovanju z Interpolom in Registrom ukradenih umetnin (The Art Loss Register) sprva vodila Policija RS, ker pa je zastaralni rok za pregon kaznivega dejanja Sloveniji zastaral, je vrnitev prevzelo Ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo Veleposlaništva RS v Londonu. 5. julija 2018 se je bodalo vrnilo v Slovenijo, 6. julija pa ga je prevzel Narodni muzej Slovenije. Vrnitev bodala je rezultat odličnega skupnega dela vseh sodelujočih ustanov (Narodnega muzeja Slovenije, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za zunanje zadeve in Veleposlaništva RS v Londonu ter Policije RS).

Podrobna muzejska dokumentacija je bila ključna pri preiskavi, saj je bilo treba dokazati, da je najdeno bodalo v resnici pogrešan muzejski eksponat, ki je iz Narodnega muzeja Slovenije izginil leta 1985. Obsežno dokazno gradivo je vsebovalo podatke iz muzejske inventarne knjige, natančne opise in risbe iz prvih objav, predvsem pa vrsto fotografij bodala, ki je bilo natančno dokumentirano. Ena od pomembnejših dokaznih fotografij bodala je tudi tista, ki prikazuje luknjici, nastali pri jemanju vzorcev brona v 60-ih letih. Luknjici sta na predmetu še vedno vidni.

Na podlagi osvežene dokumentacije je Interpol leta 2015 na eni izmed dražb v Veliki Britaniji izsledil bronasto bodalo z Iga, ki je bilo na prodaj kot del zbirke pokojnega britanskega zbiralca. Slednji je bodalo kupil leta 2005 na neki dražbi v New Yorku. Pri obeh prodajah so bili v katalogu ob bodalu navedeni lažni podatki, namreč, da izvira iz zbirke vojvodinje Mecklenburg, ki naj bi ga okoli leta 1900 podarila neki nemški plemiški družini. Vojvodinja je na začetku 20. stoletja izkopavala na mnogih slovenskih arheoloških najdiščih, bogato gradivo z njenih izkopavanj pa je zdaj razpršeno po svetu. Pripisovanje predmetov njeni zbirki je sicer primerna krinka za razpečevalce gradiva, ki izhaja iz sumljivih okoliščin. Toda bronasto bodalo z Iga ne izhaja iz zbirke vojvodinje Mecklenburške, saj je bilo odkrito že tri desetletja pred njenimi raziskavami, in sicer leta 1876 med izkopavanji na drugem Dežmanovem kolišču pri Igu na Ljubljanskem barju. Odtlej je bilo del zbirk in stalne razstave tedanjega Deželnega muzeja za Kranjsko.

O BRONASTEM BODALU Z IGA

Bronasto bodalo izhaja iz drugega kolišča pri Igu, ki ga je tedanji kustos Deželnega muzeja za Kranjsko Dragotin Dežman raziskoval v letih 1876 in 1877. Najdbe iz tega kolišča datiramo v sredino 3. tisočletja pr. n. št., medtem ko je bodalo (skupaj z nekaj drugimi najdbami) za slabo tisočletje mlajše. Glede na primerjave za tovrstna bronasta bodala s polkrožno ročajno ploščo ga datiramo v 17. (ali 16.) stoletje pr. n. št.

Izdelavo bronastega bodala z Iga uokvirjamo v čas in v livarsko-obrtniški krog, v katerem so predmeti, predvsem orožje (bodala in meči) izdelani kot unikatna umetniška dela. Tak je pri bodalu z Iga predvsem okras, ki ga sicer zaradi posameznih značilnih elementov (vrezi na polkrožni ročajni plošči, viseči šrafirani trikotniki pod njo) uvrščamo v značilne oblike zaključka zgodnje bronaste dobe, tj. 17. stoletja pr. n. št. Kot celota je bodalo tako zaradi odlične ohranjenosti kot zaradi kombinacije klasičnega in redko nastopajočega okrasja (polkrožne girlande) izjemno. Je torej unikatno umetniško delo, primerljivo z nekaterimi sočasnimi in nekoliko mlajšimi meči iz Ljubljanice, Lavrice in Jabelj (17.-15. st. pr. n. št.), iz časa torej, ko so meči izjemni obrtniški in umetniški izdelki, namenjeni izkazovanju statusa in prestiža dostojanstvenikov, ne pa običajni bojni opremi vojaka.

Bronasto bodalo z Iga je torej eden redkih predmetov, ki v času prve polovice 2. tisočletja pr. n. št. izkazuje visoko obrtno veščino tukajšnjih livarjev. Ta čas sicer v Sloveniji slabo poznamo. Naselbinski ostanki tega obdobja so namreč skoraj izključno majhne nižinske neutrjene vasi s preprostimi lesenimi hišami, grajenimi na stojke, ki ne odražajo civilizacijskih presežkov, na kakršne lahko naletimo v bolj oddaljenih pokrajinah (gosto poseljene »tell« naselbine v severnem Karpatskem prostoru, utrjena gradišča vzdolž Jadranske obale, zgodnja mikenska kultura v Egejskem prostoru). Ob odsotnosti presežnih naselbinskih pojavov na ozemlju Slovenije v tem času so prav omenjeni obrtniško izjemni livarski izdelki v bronu odlični pokazatelji tukajšnje ustvarjalnosti izpred 3500 in več let.

Foto: Tomaž Lauko, © Narodni muzej Slovenije

UKRADENI PREDMETI, KI SO ŠE VEDNO POGREŠANI

Izmed 45 predmetov (40 iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije in 5 iz Pokrajinskega muzeja Maribor), ki so bili leta 1985 odtujeni iz razstavnih zbirk današnjega Narodnega muzeja Slovenije, je preiskovalcem uspelo izslediti le bronasto bodalo z Iga, preostalih 44 dragocenih predmetov, pomembnih za razumevanje naše prazgodovine, pa je še vedno neodkritih.

Med njimi so tudi

Depojska najdba iz Tomišlja. Tri bronaste sekire, ukradene leta 1985.
Foto: J. Kotar, 1905, Arhiv Narodnega muzeja Slovenije

Trije bronasti meči (z Lavrice, iz Avberja in Vnanjih Goric), ukradeni leta 1985.

Fotograf neznan, verjetno iz leta 1905, Arhiv Narodnega muzeja Slovenije

 

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 11. julij 2018

UKRADENO BRONASTO BODALO Z IGA PO TREH DESETLETJIH PONOVNO V NARODNEM MUZEJU SLOVENIJE

Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zunanje zadeve, Policija RS in Narodni muzej Slovenije so ob vrnitvi enega izmed najdragocenejših primerkov bronastodobnega orožja – bronastega bodala z Iga – na današnji skupni novinarski konferenci predstavili potek vrnitve dolgo pogrešanega muzejskega eksponata v Narodni muzej Slovenije in njegov pomen za slovensko kulturno dediščino.

Septembra leta 1985 je bilo vlomljeno v dve vitrini razstavnih zbirk Narodnega muzeja Slovenije, iz katerih je izginilo 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja, med njimi tudi bronasto bodalo z Iga. Vrnitev predmeta je v sodelovanju z Interpolom in Registrom ukradenih umetnin (The Art Loss Register) sprva vodila Policija RS, ker pa je rok za pregon kaznivega dejanja v Sloveniji zastaral, je postopek prevzelo Ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo Veleposlaništva RS v Londonu. 5. julija 2018 se je bodalo vrnilo v Slovenijo, 6. julija pa ga je prevzel Narodni muzej Slovenije.

Direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik je uvodoma izrazila veselje ob vrnitvi tega izjemnega predmeta in poudarila prizadevanja muzejskih sodelavcev, da bi bilo bronasto bodalo z Iga lahko kmalu ponovno na ogled. »Bodalo se je v muzej vrnilo ravno v času, ko intenzivno pripravljamo novo stalno razstavo o prazgodovinskem obdobju na naših tleh, ki bo na ogled prihodnje leto. Razburljivo zgodbo o njem pa želimo obiskovalcem približati že sedaj, zato bomo ta posebni predmet in njegovo razgibano pot domov kmalu predstavili tudi na manjši razstavi.«

V nadaljevanju novinarske konference je dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, podrobneje predstavil predmet in njegovo pristnost. Poudaril je, da je bronasto bodalo, staro približno 3600 let, unikatno umetniško delo, ki je zaradi odlične ohranjenosti in enkratnega okrasja izjemnega pomena. Namenjeno je bilo izkazovanju statusa in prestiža dostojanstvenikov, ne pa običajni bojni opremi bronastodobnega bojevnika. »Bronasto bodalo z Iga je eden redkih predmetov, ki prikazuje mojstrsko obrtno znanje livarjev na območju današnje Slovenije v 2. tisočletju pr. n. št. Ta čas sicer v Sloveniji slabo poznamo. Naselbinski ostanki tega obdobja so namreč skoraj izključno majhne nižinske neutrjene vasi s preprostimi lesenimi hišami, ki ne odražajo posebnih civilizacijskih presežkov. Prav zato so takšni izjemni obrtniško livarski izdelki v bronu, kot je bodalo z Iga, odlični pokazatelji tukajšnje ustvarjalnosti izpred 3500 in več let.«

 

Mag. Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi je povedala, da je bila policija septembra 1985 obveščena o vlomu v vitrine v Narodnem muzeju Slovenije, pri čemer je bilo ukradeno večje število arheoloških predmetov, ki so imeli status kulturne dediščine, med katerimi je bilo tudi zadevno bodalo. V fazi preiskave je bilo za vse ukradene predmete razpisano iskanje, v nadaljevanju pa so bili vsi predmeti vpisani tudi v bazo ukradenih umetnin Interpola. »Preko Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje je sledilo večkratno obnavljanje razpisa iskanja za vse ukradene predmete. Vedno je namreč v interesu preiskave, da se predmet dediščine vrne na svoje izvorno mesto, tudi če od storitve dejanja preteče več let ali celo desetletij,« je povedala. V oktobru 2015 pa je slovensko policijo o prodaji bodala na dražbi v Londonu obvestil Interpol Manchester, ki je v sodelovanju z zasebnim londonskim podjetjem Register izgubljenih umetnin (Art Loss Register) prepoznal bodalo kot ukradeno, saj je bilo še vedno objavljeno v interpolovi bazi ukradenih umetnin. Bodalo je bilo umaknjeno iz prodaje, slovenska policija pa je bila zaprošena, da potrdi oziroma identificira sporen predmet kot predmet ukraden iz Narodnega muzeja Slovenije. Na podlagi strokovnega mnenja Narodnega muzeja Slovenije je bilo Interpolu Manchester sporočeno, da gre dejansko za bodalo ukradeno v Sloveniji leta 1985. Ker pa je rok za kazenski pregon kaznivega dejanja zastaral, policija ni imela več pristojnosti pri postopku vračanja bodala. Zato je bila Ministrstvu za kulturo dana pobuda, da v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve pričnejo postopek vračanja bodala po diplomatski poti.

Mag. David Brozina, generalni direktor za zadeve EU na Ministrstvu za zunanje zadeve, je pojasnil, kako je potekal postopek identifikacije in vrnitve bodala z Iga v Slovenijo. »Ministrstvo za zunanje zadeve se je v postopek vračanja muzejskega eksponata po diplomatski poti vključilo maja 2018. Ključno vlogo v postopku je imelo Veleposlaništvo RS v Londonu, ki se je učinkovito povezalo s tamkajšnjim podjetjem Register izgubljenih umetnin. Gre za največji register izgubljenih in ukradenih umetnin v svetovnem merilu, ki se ukvarja z iskanjem in vračilom ukradenih umetnin in preko katerega je bila opravljena identifikacija ukradenega predmeta. Potrebno je bilo dokazati, da dejansko gre za predmet, ki je bil leta 1985 ukraden iz Narodnega muzeja Slovenije. Veleposlaništvo je Registru izgubljenih umetnin posredovalo identifikacijsko dokumentacijo, prejeto s strani Narodnega muzeja Slovenije. Galerija, v kateri se je nahajal ukraden muzejski eksponat, je bodalo 7. junija 2018 predala predstavnikom Registra izgubljenih umetnin. Nato je bilo pridobljeno še končno soglasje britanskega Interpola v Manchestru za vrnitev bodala v Slovenijo. Direktor Registra izgubljenih umetnin James Ratcliffe je 8. junija 2018 bodalo osebno predal Veleposlaništvu RS v Londonu. Ker bodala ni bilo mogoče dostaviti v Slovenijo kot diplomatsko pošto v kabinski prtljagi na letalu, je bilo v Slovenijo pripeljano po kopnem, z vlakom in kombijem, s pomočjo uslužbencev Ministrstva za zunanje zadeve. 5. julija 2018 je bilo bodalo dostavljeno v Ministrstvo za zunanje zadeve, 6. julija pa ga je Ministrstvo predalo Narodnemu muzeju Slovenije.« Generalni direktor mag. Brozina je v imenu Ministrstva za zunanje zadeve izrazil zadovoljstvo in zahvalo vsem institucijam, ki so sodelovale pri uspešni vrnitvi bodala z Iga v Slovenijo.

Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, je povedala, da je vrnitev bodala rezultat izjemno dobrega sodelovanja vseh sodelujočih ustanov (Narodnega muzeja Slovenije, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za zunanje zadeve in Veleposlaništva RS v Londonu ter Policije RS). »Kot država smo pokazali, da znamo stopiti skupaj za skupni cilj,« je poudarila in izrazila zadovoljstvo, ker se je bodalo vrnilo prav letos, ko obeležujemo Evropsko leto kulturne dediščine, ki nas opozarja in hkrati spodbuja, da prepoznamo in razkrijemo pozitivno in povezovalno moč skupne kulturne dediščine. Pojasnila je, da sta mednarodna skupnost in Evropska unija s konvencijami in predpisi opredelili nelegalno trgovino in določili minimalne ukrepe za njeno preprečevanje. »Slovenija je podpisnica vseh relevantnih konvencij, ukrepe je sprejela in jih tudi izvaja. Velik del siceršnjega nelegalnega prometa je usmerjen v arheološke najdbe, tako iz zbirk kot izkopavanj, pogosto pa je tudi nelegalno trgovanje z umetniškimi deli in etnološkimi predmeti. Za lastnike (tako vse muzeje in galerije kot zasebnike) je zato zelo pomembno, da vodijo ustrezno dokumentacijo o posameznem predmetu z dovolj natančnim opisom in kvalitetno fotografijo. Provenienca je bistven moment v trgovini z dediščino, tako za kupca kot za verodostojnost in ugled prodajalca,« je pojasnila in dodala, da je v primerih kot je bodalo, zato zelo pomembno hitro ukrepanje, ko je vračilo mogoče zahtevati dokler je predmet še v avkcijski hiši. »Daljša kot je prodajna veriga, težje je predmet pridobiti nazaj. Za lažje vračilo pa je bistvena dokumentacija, ki pripomore k dokazovanju provenience,« je povedala Pečnikova. Izpostavila je tudi pomen, ki ga ima vrnjeno bodalo za razumevanje naše prazgodovine in izrazila upanje, da bo njegovo ponovno odkritje spodbudilo vrnitve tudi drugih eksponatov, ki so bili odtujeni pred več kot 30 leti.«

Galerija fotografija

Izvor

NMS PRESS

(SLO) NMS – Otvorenje izložbe ‘Tinka Tonka Flavtofonka in neandertalčeva piščal iz Divjih bab’ (PRESS)

NMS vabi na grad Snežnik, na ogled predstave in razstave Tinka Tonka Flavtofonka in neandertalčeva piščal iz Divjih bab
Glasbenica Tinkara Kovač in ilustratorka Kiki Klimt bosta predstavili svojo prvo skupno knjigo iz serije Flavtofonija. Na ogled bodo izvirne ilustracije in ob tej priložnosti bomo lahko uživali tudi v krajšem koncertu oziroma predstavi o Tinki Tonki.
Prisrčno vabljeni!
Vstop prost.
Razstava bo na gradu Snežnik na ogled do 31. avgusta 2018.
http://www.nms.si/images/stories/NMS/Dogodki/Sneznik/tinkatonka.jpg
Izvor
NSM PRESS

(SLO) NMS – Novinarska konferenca ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO, časi, kraji, ljudje – 100 let od konca prve vojne (PRESS)

Nnovinarska konferenca ob predstavitvi posebne izdaje revije

SLO, časi, kraji, ljudje – 100 let od konca prve vojne,

bo v sredo, 23. maja 2018, ob 11. uri v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova na Maistrovi ulici 1 v Ljubljani.

https://i.imgur.com/2tMalJ9.gif

Sodelovali bodo:
mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije,
dr. Jože Dežman, urednik revije SLO, časi, kraji, ljudje,
mag. Marko Štepec, urednik posbne izdaje SLO – 100 let od konca prve vojne, in
mag. Jože Podpečnik, kustos v Narodnem muzeju Slovenije, soavtor razstave 100. obletnica ustanovitve države SHS.

V reviji je objavljenih 15 člankov najboljših poznavalcev z izjemnimi dokumentarnimi fotografijami.

Kazalo in nekaj vzorčnih strani najdete na povezavi:
http://www.druzina.si/flip/revije/slo/posebna%20izdaja%202018/index.html#p=1

Izvor

NMS PRESS

(SLO) NMS – Osupljivo arheološko odkritje STROKOVNJAKI NAŠLI OSTANKE POZNORIMSKEGA ZIDU, KI JE DO ZDAJ VELJAL ZA UNIČENEGA (PRESS)

Osupljivo arheološko odkritje
STROKOVNJAKI NAŠLI OSTANKE POZNORIMSKEGA ZIDU, KI JE DO ZDAJ VELJAL ZA UNIČENEGA

https://i.imgur.com/610uooi.jpg

Foto: Jure Kusetič

Ekipi strokovnjakov iz Narodnega muzeja Slovenije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sta v okviru evropskega projekta Claustra+ na podlagi lidarskega posnetka in terenskih raziskav v bližini železniške postaje Verd nad Vrhniko odkrili nov del poznorimskega obrambnega sistema claustra Alpium Iuliarum. Dokumentirali sta 200 metrov zidu in 3 stolpe; s tem sta potrdili, da gre v resnici za ostanke dela Ajdovskega zidu, ki je do zdaj veljal za uničenega.

Claustra Alpium Iuliarum je bil v 4. stoletju največji rimskodobni arhitekturni podvig na ozemlju današnje Slovenije in sodi med najpomembnejšo kulturno dediščino pri nas. Obrambni sistem je služil nadzoru nad trgovino in premiki prebivalstva na ozkem prehodnem območju jugovzhodnih Alp, kjer je deloma potekala tudi severovzhodna meja antične Italije. Danes poznamo več kot 30 kilometrov ostankov zapornih zidov z več kot 100 stolpi ter 8 trdnjavami in utrdbami. Posamezni ostanki zapor se raztezajo med Posočjem in Kvarnerskim zalivom.

Ajdovski zid nad Vrhniko je najdaljši znani odsek v rimskem obrambnem sistemu claustra Alpium Iuliarum. Ohranjeni zid je do nedavnega odkritja meril 6,5 km (skupaj s prekinitvami več kot 10 km). Glede na zemljevid arheologa Alfonza Müllnerja s konca 19. stoletja naj bi se obzidje začelo pod današnjo železniško postajo Verd. Arheologi so v preteklosti zato že opravljali terenske preglede, vendar jim zidu ni uspelo najti – veljal je za uničenega ob širjenju železniške postaje in ob urejanju terena za kamnolom na Verdu.

V okviru projekta Claustra+ pa so strokovnjaki prišli do novih odkritij. Arheologinja Edisa Lozić je z natančno obdelavo lidarskega posnetka uspela prepoznati topografski znak, ki bi utegnil biti del Ajdovskega zidu, kot ga je zarisal že Müllner. Ekipi Narodnega muzeja Slovenije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sta odkritje preverili tudi na terenu. Zaradi gosto poraslega območja sta se na najdišče morali prebiti celo z mačetami. Izkazalo se je, da gre v resnici za ostanke Ajdovskega zidu s stolpi, ki so veljali za uničene. V naslednjih dneh so traso toliko očistili, da so jo lahko znanstveno dokumentirali: potrdili so odkritje 200 m dolgega zidu in 3 stolpov, med njimi pa je razmeroma dobro ohranjen le prvi. Na podlagi izdelane dokumentacije bodo lahko na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije za to območje ustrezno uredili varstveni režim.

Znani deli Ajdovskega zidu zdaj skupno merijo približno 6,7 km. Odkritje novega dela pomembno prispeva k utrditvi statusa najdaljšega odseka v celotnem obrambnem sistemu claustra Alpium Iuliarum. V Narodnem muzeju Slovenije pripravljajo 3D virtualno rekonstrukcijo celotnega zidu, ki bo kmalu tudi na ogled. 

Kaj je lidar?

Lidar (Light Detection and Ranging) je metoda daljinskega zaznavanja, pri kateri z laserjem, nameščenim na letalo, merimo zemeljsko površje. S tem dobimo natančen zemljevid – digitalni model reliefa.

O evropskem projektu CLAUSTRA+

Temeljni cilji projekta CLAUSTRA+ (Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum) so ustrezna zaščita, predstavitev in povečanje prepoznavnosti kulturne dediščine ter razvoj kulturnega in zelenega turizma. Pri raziskovanju skupne kulturne dediščine sodelujejo štirje slovenski in pet hrvaških partnerjev. Projekt poteka v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška 2014–2020, sofinancira ga Evropski sklad za regionalni razvoj.

Izvor

NMS PRESS

(SLO) NMS – VALVASORJEVO NAGRADO ZA ENKRATNE DOSEŽKE prejmejo avtorji razstave PRETEKLOST POD MIKROSKOPOM. Naravoslovne raziskave v muzeju Narodnega muzeja Slovenije (PRESS)

Ljubljana, 21. 5. 2018; V Narodni galeriji so danes slavnostno podelili Valvasorjeva odličja za leto 2017. Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke so prejeli avtorji interaktivne razstave Narodnega muzeja Slovenije Preteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju, ki si jo je ogledalo več kot 20.400 obiskovalcev.

Foto: Bojan Velikonja

Avtorji interaktivne razstave Preteklost pod mikroskopom so obiskovalcem želeli predstaviti manj znano stran muzejskega dela, ki obsega preučevanje in varovanje premične kulturne dediščine – skrbno strokovno delo s predmeti in zbirkami. To namreč omogoča, da je interpretacija muzejskih predmetov in vsebin neoporečna, korektna in avtentična. Razstava je prvič pri nas obiskovalcem pokazala, kako sta povezana znanost in muzej: naravoslovne, humanistične ter družboslovne znanosti je predstavila v odnosu do muzejskega dela, ob tem pa kot pomembno vprašanje sodobne muzeologije izpostavila tudi interpretacijo.

Avtorji razstave Preteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju, ki so prejeli Valvasorjevo nagrado za enkraten dosežek za leto 2017, so: dr. Mateja Kos, muzejska svetnica; dr. Tomaž Lazar, muzejski svetovalec; dr. Alenka Miškec, muzejska svetnica; Saša Rudolf, kustodinja; dr. Zora Žbontar, kustodinja (vsi iz Narodnega muzeja Slovenije) in prof. dr. Žiga Šmit (Fakulteta za matematiko in fiziko UL in Institut »Jožef Stefan«).

O razstavi
Avtorji razstave so izbrali 14 izzivov (predvsem odmevne in v javnosti že poznane primere), ki so jih rešili s sodelovanjem naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved, na primer: Kako je bil videti zadnji Celjski grof Ulrik II.? Kako sta bila narejena najstarejša ohranjena topova na Slovenskem? Koliko je stara neandertalčeva piščal? idr. Drugi sklop razstave so sestavljale predstavitve posameznih metod, ki so jih spremljali poskusi: obiskovalci so se tako na preprost in nazoren način seznanili z načinom delovanja, obogatili svoje teoretično znanje in osvežili razumevanje metod Elemeti, ki so še posebej odlikovali razstavo

Tema: Naravoslovne znanosti v muzeju niso povezane le z delom konservatorjev-restavratorjev, ampak so bistvenega pomena tudi za reševanje drugih problemov, ki so preveč zapleteni, da bi jih lahko rešili samo z metodami arheologije, umetnostne zgodovine, etnologije in zgodovine.

Interdisciplinarnost: Razstava je temeljila na metodah naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih znanosti. Šele tvorno sodelovanje lahko prispeva k verodostojnim rezultatom.

Vprašanja sodobne muzeologije: Razstava je s preprostimi poskusi in interpretacijami na razumljiv način omogočila razumeti znanstvena dognanja, o katerih so obiskovalci že slišali, pa niso vedeli, da jih uporabljamo tudi na področju varovanja dediščine.

Sodelovanje: Razstava je nastala v sodelovanju skupine šestih soavtorjev in več kot 100 sodelavcev iz Narodnega muzeja Slovenije in drugih muzejev in galerij, inštitutov, univerz in posameznikov iz Slovenije in tujine. To je bila prva razstava v Narodnem muzeju Slovenije s tako velikim številom sodelavcev in tako široko mrežo sodelujočih ustanov.

Promocija znanstvenega dela v muzeju: Kompleksno znanje o muzejskih predmetih, poznavanje njihovega izvora in časa nastanka je temelj muzejskega dela in prav tako temelj vsake uspešne in strokovno utemeljene interpretacije.

Omogočanje uporabe znanstvenih metod sorodnim ustanovam: S predstavljenimi metodami so avtorji analizirali (in predstavili na razstavi) ne samo predmete iz Narodnega muzeja Slovenije, ampak tudi gradivo drugih muzejev, in jim s tem omogočili dostop do dragih znanstvenih preiskav.

Ob razstavi sta izšla katalog in vodnik, v Narodnem muzeju Slovenije pa so pripravili bogat spremljevalni program: vodene oglede razstave s strokovnjaki, predavanja, ogled pospeševalnika v Reaktorskem centru Instituta »Jožef Stefan«, demonstracije kemijskih poskusov, delavnice za šolske skupine in rojstnodnevna praznovanja za otroke.

Razstava je bila na ogled od 25. oktobra 2017 do 30. aprila 2018 v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski 1 v Ljubljani.

Nastala je v okviru raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Izvor

NMS PRESS

(SLO) NMS – Neandertalčeva piščal in situla z Vač na Zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu (PRESS)

Sporočilo za javnost

 Ljubljana, 9. februarja 2018

Neandertalčeva piščal in situla z Vač na Zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu

Ljubljana, 9. februarja 2018; Na Zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji se v Slovenski hiši, ki ponuja nepozabno prostorsko izkušnjo in doživetje slovenskega vrhunskega športa, podjetnosti in gostoljubnosti, predstavljata tudi dva izjemna predmeta slovenske kulturne dediščine: neandertalčeva piščal iz Divjih bab in situla z Vač, ki ju hranijo v Narodnem muzeju Slovenije.

Dragocena arheološka zaklada v Pjongčangu o preteklosti na naših tleh pripovedujeta na fotografijah. Neandertalčeva piščal, stara 60.000 let, ki je bila odkrita v jami Divje babe v bližini Cerknega, je najstarejše glasbilo na svetu. Gre za dragocenost svetovnega pomena, saj ruši zakoreninjene predstave o »primitivnih neandertalcih« in dokazuje njihovo sposobnost umetniškega ustvarjanja. Znamenita situla z Vač iz obdobja železne dobe sodi med najlepše izdelke situlske umetnosti. Prizore, ki se berejo kot stripovsko zaporedje dogodkov, najdemo tudi v slovenskem potnem listu in na osebni izkaznici.

Direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik ob predstavitvi obeh dragocenih znamenitosti: »Ponosni in veseli smo, da Narodni muzej Slovenije lahko mednarodno javnost opozori na kulturno dediščino, ki je pomembna v svetovnem merilu. S predstavitvijo zgodovinskih dragocenosti skupaj gradimo prepoznavnost Slovenije kot destinacije kulturnega turizma, zato podpiramo povezovanje različnih kulturnih in turističnih organizacij. Naš muzej tako tvorno sodeluje z Lokalno turistično organizacijo Laufar Cerkno, ki upravlja z najdiščem neandertalčeve piščali – jamo Divje babe.« 

SLIKOVNO GRADIVO

 

Situla z Vač, 1. pol. 5. stol. pr. Kr., hrani Narodni muzej Slovenije, fotografija: Tomaž Lauko.

 

Neandertalčeva piščal iz Divjih bab, 60.000 let pred sedanjostjo, hrani Narodni muzej Slovenije, fotografija: Tomaž Lauko.

 

Izvor

NMS PRESS