AMZ – Top 3 publikacije Arheološkog muzeja u Zagrebu na Interliberu 2019. (PRESS)

Arheološki muzej u Zagrebu treći put zaredom izlagao je na međunarodnom sajmu knjiga Interliber. Dva kataloga pretpovijesnih izložbi i jedan priručnik i rječnik najprodavanije su publikacije Arheološkog muzeja u Zagrebu na Interliberu 2019. godine.

Najprodavanija publikacija na Interliberu 2019. bila je dvojezičan katalog, na hrvatskom i engleskom jeziku, istoimene izložbe održane 2017. godine u Arheološkom muzeju u Zagrebu, Japodi – zaboravljeni gorštaci.

Katalog daje sveobuhvatan pregled Japoda i najnovije spoznaje o toj tajanstvenoj populaciji kroz poglavlja: Geomorfologija i fenomen krša, Japodi, Pet gradova, Ovostrani ili cisalpinski gradovi, Onostrani ili transalpinski gradovi, Japodi kroz povijesne izvore, Japodske zajednice na području Pounja u sjeverozapadnoj Bosni, Pounje u zadnjim stoljećima prije Krista, Kompolje grob 47, Japodske perle iznutra i izvana, Život na gradini Veliki Vital, Arheologija prehrane i okoliša tijekom brončanog i željeznog doba u Lici, O neuobičajenim predmetima unutar japodske zbirke, Stigmatizacija, Ratovi s Rimljanima i konac neovisnosti, Čovjek koji je pokorio Japode, Pisani kamen, popis literature i kataloške jedinice.

Urednica kataloga Lidija Bakarić umirovljena je muzejska savjetnica Arheološkog muzeja u Zagrebu i voditeljica Japodske zbirke.

Na drugom mjestu po broju prodanih primjeraka bio je trojezičan katalog, na hrvatskom, engleskom i njemačkom jeziku, izložbe održane 2004. i 2005. godine u Arheološkom muzeju u Zagrebu, Ratnici na razmeđu Istoka i Zapada: Starije željezno doba u kontinentalnoj Hrvatskoj.

Katalog donosi izvor podataka o starijem željeznom dobu kroz poglavlja: Grupa Dalj, Grupa Martijanec-Kaptol, Grupa Budinjak, Tragovi željeznog doba središnje Hrvatske u prostoru između definiranih kulturnih skupina, Kolapijani, Japodi, kataloške jedinice i popis literature.

Urednica kataloga Dubravka-Balen Letunić umirovljena je muzejska savjetnica i voditeljica Pretpovijesnog odjela Arheološkog muzeja u Zagrebu.

Na trećem mjestu najprodavanijih publikacija Arheološkog muzeja u Zagrebu bio je Numizmatički priručnik i rječnik.

Ovaj informativni i sveobuhvatni numizmatički pregled sistematiziran je kroz poglavlja: Uvodna riječ, Muzeološki postav numizmatike, Grčki novac, Novci stare Makedonije, Barbari, Razvoj kovanja novca u srednjem i novom vijeku, Kovanje novca u južnoslavenskim zemljama i u Turskoj, Numizmatički rječnik, Prilog numizmatičkoj terminologiji hrvatskoj i popis literature.

Urednik priručnika i rječnika dr. sc. Ivan Mirnik umirovljeni je muzejski savjetnik i voditelj Numizmatičkog odjela Arheološkog muzeja u Zagrebu.

Info:
AMZ PRESS

AMZ – Predstavljanje knjige i prikaz studije (PRESS)

PREDSTAVLJANJE KNJIGE I PRIKAZ STUDIJE

predstavljanje knjige
GUBITAK VRIJEDNOSTI ARHEOLOŠKOG ZAPISA: MOGUĆNOSTI I NAČINI PROCJENE
autorica: Filomena Sirovica

prikaz studije
UČINCI MEHANIČKOG STRESA NA ARHEOLOŠKE OSTATKE U UVJETIMA IN SITU
autorica: Tamara Leskovar

srijeda 27. studenoga 2019.
13 sati
Arheološki muzej u Zagrebu

Hrvatsko arheološko društvo i Slovensko arheološko društvo u suradnji s Arheološkim muzejom u Zagrebu imaju čast pozvati Vas na promociju knjige Gubitak vrijednosti arheološkog zapisa: mogućnosti i načini procjene i prikaz studije Učinci mehaničkog stresa na arheološke ostatke u uvjetima in situ koje će se održati u srijedu 27. studenoga 2019. s početkom u 13 sati u Arheološkom muzeju u Zagrebu.

Oba rada nastala su kao doktorske disertacije na Odsjeku za arheologiju Sveučilišta u Ljubljani i razmatraju iznimno važne izazove suvremenoj zaštiti arheološke baštine te svaka na svojem području predstavlja novum na široj međunarodnoj razini.

Knjiga Filomene Sirovice iz Arheološkog muzeja u Zagrebu usmjerena je na metodologiju izrade odnosno modeliranja procjene gubitka vrijednosti i drugih relevantnih arheoloških informacija kod oštećenog ili uništenog arheološkog zapisa. Metoda koju je razvila Filomena Sirovica ima potencijal postati jedan od značajnih instrumenata u praksi zaštite arheološke baštine.

Tamara Leskovar s Odsjeka za arheologiju Sveučilišta u Ljubljani predstavit će rezultate eksperimentalnih istraživanja stanja i promjena različitih vrsta artefakata i drugih arheoloških ostataka koji su bili izloženi mehaničkom stresu. Poznavanje učinaka mehaničkog stresa značajno doprinosi planiranju prikladne strategije zaštite arheološke baštine in situ.

Nakon predstavljanja slijedi diskusija koju će voditi prof. dr. sc. Predrag Novaković s Odsjeka za arheologiju Sveučilišta u Ljubljani.

Info:
AMZ PRESS

Dolenjski muzej – Predstavitev osmega zvezka serije CARNIOLA ARCHAEOLOGICA (PRESS)

Vabimo vas na predstavitev novega, osmega zvezka serije

CARNIOLA ARCHAEOLOGICA
Kapiteljska njiva
Način pokopa v starejši železni dobi

avtorja, arheologa dr. Boruta Križa,

ponedeljek, 18. 11. 2019, ob 9.30
Dolenjski muzej Novo mesto – Knežja dvorana

V knjigi avtor na 344 straneh predstavlja rezultate več kot tridesetletnega raziskovalnega dela na eni največjih prazgodovinskih nekropol v Evropi — na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva v Novem mestu.
Publikacija v prvem delu prikaže aktualno vedenje z analiziranimi in novimi podatki o grobišču, ki je bilo v uporabi skozi vso starejšo železno dobo, od najstarejših pokopov, ki se navezujejo na žarnogrobiščno tradicijo, pa vse do zgodnjelatenskih grobov, ki nadaljujejo halštatskodobno izročilo. Analiza pokopa je prinesla dodatna vedenja in nova spoznanja, ki bistveno dopolnjujejo poznavanje pokopa v starejši železni dobi v jugovzhodni halštatski skupini in omogoča razumevanje te problematike tudi na drugih najdiščih, ki so bila raziskovana v 19. in v začetku 20. stoletja, podatki o pokopu pa so zelo skromni ali jih sploh ni. Drugi del prinaša vsebinske in numerične podatke o vseh starejšeželeznodobnih grobovih z njihovimi inventarji, opisi in opredelitvami. Publikacijo dopolnjuje še detaljni načrt celotnega starejšeželeznodobnega grobišča s prikazi usmeritve pokopa, spola pokojnika in časovne umestitve groba.

Info:
Dolenjski muzej – PRESS

Knjiga: Kaligula (PRESS)

Simon Turney
Kaligula

Prijevod: Mladen Jurčić
Cijena: 39,90 kn

Rim 37. godine po Kristu. Car je na samrti i nitko ne zna koliko će još poživjeti pa počinje bitka za vlast. Kada smrtno bolesni Tiberije, pokušavajući uspostaviti red, Kaligulinu stariju braću proglasi za moguće nasljednike carskoga prijestolja, nad cijelom se obitelji pokojnog Germanika nadvija olujni oblak nedaća koji mijenja sudbinu carstva, a iznjedrit će i jednoga od najozloglašenijih vladara – Kaligulu. No je li Kaligula uistinu bio čudovište? Zaboravite sve što ste mislili da znate i dopustite da vam Livila, Kaligulina najmlađa sestra i osoba od povjerenja, ispriča što se uistinu dogodilo – kako je njezin ljubljeni brat postao jedan od najmoćnijih ljudi na svijetu te kako su laži, ubojstva i izdaje zauvijek promijenili Rim…

Simon Turney rođen je i odrastao u Yorkshireu, u Engleskoj. Ovaj bivši profesor veliki je ljubitelj povijesti, arhitekture i života u prirodi. Otkad je objavio knjigu Marijeve mazge bavi se isključivo pisanjem i do danas je objavio više od dvadeset romana.

Info:
Znanje PRESS

Monografija – RIMSKA VOJAŠKA OPREMA IZ REKE LJUBLJANICE (osvrt Pavla Peterle Udovič)

Monografija – RIMSKA VOJAŠKA OPREMA IZ REKE LJUBLJANICE. Arheološke in naravoslovne raziskave. Roman Military Equipment from the River Ljubljanica. Typology, Chronology and Technology (osvrt Pavla Peterle Udovič)

Narodni muzej Slovenije
Serija Katalogi in monografije, 43
Vrsta: znanstvena monografija
Založnik / Izdavač: Narodni muzej Slovenije, 2019
Glavni in odgovorni urednik serije: Peter Turk
Tehnična urednica: Helena Bras Kernel
Uredniški odbor: Dragan Božič, Janez Dular, Janka Istenič, Timotej Knific, Biba Teržan

Avtorica / Autori: Janka Istenič
Soavtor 16. poglavja / So-autor 16. poglavja: Žiga Šmid
Prevod v angleščino: Andreja Maver
Jezikovni pregled: Alan Rushworth (angleščina), Špela Križ (slovenščina)
Recenzenta: Marjeta Šašel Kos, Ivan Šprajc
Fotografije: Tomaž Lauko in ostali

Rentgenski posnetki / X-ray images: Zoran Milić, Herman Pavlin, Janko Vodišek, Marko Vončina, Tone Virant, Sonja Perovšek, Roman Gregorčič (posneto na Inštitutu za metalne konstrukcije v Ljubljani).

Nevtronska radiografija: Zoran Milić, Jože Rant, Borut Smodiš, Ivo Nemec (posneto na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani)

Risbe: Ida Murgelj, Dragica Knific Lunder
Zemljevidi: Vida Bitenc, Geodetski zavod Slovenije, Edisa Lozić

Računalniško oblikovanje slikovnega gradiva: Ida Murgelj
Oblikovanje: Barbara Bogataj
Tisk/Tisak: Tiskarna Present
Jezik: slovenski, angleški
ISBN 978-961-6981-35-4
Fizični opis/Fizički opis: 394 str.:ilustr.; 34 cm
Naklada: 500 izvodov

Galerija fotografij / Galerija fotografija (avtor PPU)

Ljubljanica je bogato arheološko najdišče, ki je bila leta 2003 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Avtorica v znanstveni monografiji celostno in analitično obravnava zbirko rimske vojaške opreme iz reke Ljubljanice. Iz njene struge izvira 79 po večini odlično ohranjenih predmetov iz 1. stoletja pr. Kr. do vključno 3. stoletja. Hranjeni so v Arheološkem oddelku Narodnega muzeja Slovenije (krajše NMS), Mestnem muzeju v Ljubljani (krajše MM) ter v slovenskih zasebnih zbirkah.

Monografija je razdeljena na več sklopov. Uvodna poglavja, ki predstavljajo Ljubljanico kot arheološko najdišče (poglavje 1), zgodovino pridobivanja najdb in arheoloških raziskav (poglavje 2). V naslednjem poglavju so predstavljeni cilji in metode. V osrednjem in najobsežnejšem delu so študije predmetov in podrobno predstavljeni vojaški predmeti z opisi, risbami in fotografijami (poglavja 4 – 15). Poleg orožja avtorica vanj vključuje tudi kovinske dele vojaških pasov, odlikovanja in orodje.

Vsi predmeti iz NMS in nekateri predmeti iz MM so bili raziskani z metodo protonsko vzbujene rentgenske spektrometrije (PIXE) in protonsko vzbujenih žarkov gama (PIGE) (poglavje 16). Z metodama so sistematično opredelili elementno sestavo neželeznih kovin in njihovih zlitin.

Podrobna proučitev rimske vojaške opreme, zastopanost kovin in njihove izpovednosti prispeva k boljšemu razumevanju proizvodnje rimskega orožja (poglavje 17). Avtorica domneva, da so velik del rimske vojaške opreme v rimski državi v zadnjih desetletjih 1. stoletja pr. Kr. in v 1. stoletju po Kr.: »naredili v maloštevilnih velikih delavnicah s serijsko proizvodnjo, ki so imele obširna tržišča. Na izbiro kovin so vplivali njihove mehanske lastnosti, videz in cena.« … »Verjetno so vojaško opremo izdelovale tudi manjše delavnice z ožjimi tržišči,…« Pri njihovi izdelavi so stremeli k zlato-srebrnemu videzu: »Pri dragih, prestižnih predmetih so ga dosegli z uporabo srebrovih zlitin in zlata, pri ostalih pa z uporabo cenejših materialov: medenine, kositra, zlitin kositer-svinec in baker-kositer ter železa. Spolirane medeninaste in bronaste površine imajo namreč rumen kovinski sij in spominjajo na zlato, spolirane površine kositra pa so po videzu podobne srebru.«

Avtorica zaključuje, da za sedaj ni pokazateljev za domnevo o državnem nadzoru proizvodnje vojaške opreme v avgustejski dobi. Povzema, da se zdi verjetno, »da sta njeni proizvodnja in distribucija potekali podobno kot npr. proizvodnja finega namiznega posodja…

Več kot dve tretjini obravnavanih predmetov izvira iz struge Ljubljanice od Vrhnike do izrazitega zavoja pri Bevkah, slaba tretjina pa iz bistveno daljšega dela od zavoja do Ljubljane. Avtorica meni, da so zgostitve rimske vojaške opreme povezane z dejavnostmi v pristaniščih in nadzornih mestih ob reki ter z verskimi dejanji pred prečkanjem vzhodne meje Cisalpinske Galije, med katerimi »so bile poleg očiščevalnih verskih obredov rimske vojske morda prisotne npr. zaobljubne daritve vojakov ter drugih posameznikov in skupin.

Kamniti mejnik, najden v Ljubljanici pri Bevkah, namreč kaže, da je bila od ustanovitve kolonije Emone dalje tam meja med upravnima območjema avtonomnih mest Akvileja (Oglej, Italija) in Emona (Ljubljana). Avtorica je postavila hipotezo, da je bila pred ustanovitvijo kolonije Emone na istem mestu meja med urejenim rimskim ozemljem in ozemljem, ki so ga Rimljani vojaško obvladovali, ni pa še bilo upravno urejeno.

Monografijo zaključuje izčrpen katalog, ki ga sestavljajo odlične risbe, kvalitetne fotografije in z natančnimi opisi rimskih vojaških predmetov, ki jih hrani NMS.

Rezultati raziskav, predstavljeni v monografiji, so bili doseženi v okviru raziskovalnega projekta Rimska vojaška oprema v Sloveniji (2001–2004) in raziskovalnega programa Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave (2004–), ki ju je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Ista agencija je sofinancirala tudi izdajo monografije.

Narodnemu muzeju Slovenije se zahvaljujemo za promocijski izvod kataloga.

Serija Katalogi in monografije izhaja od leta 1955. Predstavlja sintetične predstavitve arheološkega gradiva različnih obdobij s pomembnih slovenskih arheoloških najdišč. Vse publikacije so prevedene v enega svetovnih jezikov.

Pavla Peterle Udovič
V Ljubljani, 7. 7. 2019

Monografija – RIMSKA VOJAŠKA OPREMA IZ REKE LJUBLJANICE (osvrt Pavla Peterle Udovič), ≥http://www.arheologija.hr/?p=12583. Fotografije ustupila PPU

Objavljuje ArheologijaPonedjeljak, 15. srpnja 2019.

Knjiga: Gospa iz Vječnog Grada (PRESS)

Kate Quinn
Gospa iz Vječnog Grada

Prevoditelj Mladen Jurčić
Godina izdanja 2019
Format 123 x 190 mm
584 stranica
Uvez meki
Barkod 9789533438863
Cijena 39,90 kn

Tajanstvena Sabina sada je rimska carica, no njezin život još uvijek je opasan kao hod po rubu oštrice. Ona mora sačuvati mir između dvojice smrtnih neprijatelja- svog supruga Hadrijana, veličanstvenog i zlokobnog rimskog cara i neustrašivog bivšeg ljubavnika Vixa, koji sada predvodi pretorijansku gardu.

Tu je i Vixov posvojeni sin Antinoj – prekrasan dječak predodređen da promijeni sudbinu Rimskog carstva i njegova nemilosrdnog vođu svojom nježnom prirodom. No kad je Antinojevo tijelo pronađeno u Nilu, pokreće se bjesomučna potraga za odgovorima. Je li to bila nesreća? Ili samoubojstvo? Je li Antinoj postao ljudska žrtva okrutnim rimskim bogovima? Ili je u pitanju nešto još zlokobnije i opasnije…

»Kate Quinn je, oživljujući drevni Rim, ovim romanom nadmašila samu sebe. Čim se na stranicama knjige pojave Vix i Sabina, čitatelja povedu u nezaboravnu epsku pustolovinu Vječnim Gradom.«
Michelle Moran

»Kate Quinn je vrlo nadarena mlada spisateljica koja tajne živote svojih likova vješto isprepliće s povijesnim događajima.«
Kate Furnivall

Kate Quinn jedna je od najprodavanijih autorica povijesnih romana s liste New York Timesa i USA Todaya. Napisala je četiri romana u serijalu o rimskoj carici Sabini, kao i dva suvremena romana. U Znanju su dosad objavljena tri romana – ‘Ljubavnica Rima’, ‘Kćeri Rima’ i ‘Gospodarica Rima’, a ‘Gospa iz Vječnoga Grada’ posljednji je naslov iz serijala.

Info:
Znanje PRESS