(SLO) NMS – Muzeokurz 2017. (PRESS)

Kaj je Muzeokurz?
Muzeokurz je izobraževalni program, ki v strnjeni obliki predstavi vsa področja in postopke muzejskega dela. Poudarek je na prikazu praktičnih vidikov, zato so teme predstavljene v enakovrednem razmerju predavanja in vaj.

Kaj boste spoznali?
Spoznali boste osnove muzeologije – vede o muzejih in urejanju ter vzdrževanju muzejskih zbirk, se seznanili s procesi pridobivanja muzejskih predmetov in njihovo potjo do muzejske vitrine, slišali pravne in organizacijske vidike delovanja muzeja s poudarkom na financiranju in vodenju muzeja, se seznanili z delom kustosa, izvedeli več o pomenu muzejskega dokumentiranja, se poglobili v naravoslovne metode raziskovanja predmetov, si ogledali muzejski depo in konservatorske delavnice, analizirali razstave in se naučili njihovega snovanja, spoznali temelje odnosov z javnostmi v muzejski instituciji in se srečali z nalogami muzejske pedagoške službe, ki je zadolžena za pripravo obrazstavnih programov za različne ciljne skupine.

Kaj pridobite z udeležbo na programu Muzeokurz?
•    Potrdilo o izobraževanju, s katerim lahko izkazujete osnovno poznavanje muzejskega dela
•    Obogatitev svojih teoretskih znanj s praktičnimi vidiki delovanja muzejev
•    Vpogled v zakulisje muzeja
•    Večanje splošne razgledanosti
•    Povečanje možnosti zaposlitve na področju muzejske dejavnosti
•    Mreženje

Termin izobraževanja:
Izobraževanje bo potekalo tedensko po dve uri od 17.00 do 19.00 v prostorih Narodnega muzeja Slovenije v času od 9. novembra do 7. decembra 2017 (izjemoma bosta konec novembra v enem tednu na sporedu dva termina).
Cena: 96,00 evrov
Znižana cena: 63,00 evrov
Prijave so mogoče do 6. 11. 2017 na e-naslov andreja.breznik@nms.si.

PROGRAM
1.    VODENJE MUZEJA, mag. Barbara Ravnik
Četrtek, 9. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

»Ne boj se in ne sovraži!« je misel Sofije Korvin-Krukovske, velike ruske matematičarke in tesne prijateljice Fjodora Dostojevskega. Pri svojem delu dolgoletne direktorice se nanjo naslanja mag. Barbara Ravnik – kot na večno resnico, ki ji pogosto pomaga razumeti včasih sicer povsem nelogično ravnanje ljudi. Predavateljica bo predstavila naloge muzejskega direktorja, kot jih opredeljujejo Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), akt o ustanovitvi javnega zavoda in pogodba o zaposlitvi. Našteti dokumenti opredeljujejo organiziranje dela v muzeju, izdelavo strateškega načrta, letnega programa dela, kadrovskega načrta in letnega poročila, pripravljanje notranjih aktov, odločanje o nabavi osnovnih sredstev in investicijah, predstavljanje in zastopanje muzeja itn. Ob tem se pojavljajo tudi številne druge naloge, ki so jim skupni imenovalec – komuniciranje, komuniciranje in komuniciranje.
Predavanje bomo sklenili z diskusijo in odgovorili na vprašanje, kakšen bi moral biti dober direktor. Pri tem si lahko spet pomagamo z mislijo iste modre dame, ki je zapisala »Ne more biti matematik, kdor ni po duši poet«.

2.    PRAVNI IN ORGANIZACIJSKI VIDIK MUZEJA IN MUZEJSKEGA DELA, Miro Vute
Četrtek, 9. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

Predavatelj bo predstavil običajno organizacijsko strukturo muzeja in pojasnil pravne podlage za njegovo delovanje. Spoznali bomo organiziranost muzejev kot (javnih) zavodov, pojem javne službe muzeja in njeno vsebino. Na kratko bomo spregovorili o pravnih osnovah, to je o Zakonu o zavodih in Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo pa tudi o specialnem predpisu, ki ureja delovanje muzejev – Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Izvedeli bomo, kaj določajo ustanovitveni akti muzejev, in spoznali organe muzeja, njihovo sestavo in pristojnosti. Posebna pozornost bo posvečena tudi financiranju muzejev in njihovim prizadevanjem za zagotavljanje ter ustvarjanje možnosti za kakovostno muzejsko delo na trgu.
Predavanje bomo sklenili s praktično vajo uvrščanja različnih dejavnosti v kategorije nalog javne službe in dopolnilnih dejavnosti, dodatno pa v kategorije pridobitnih in nepridobitnih dejavnosti. S tem bomo odgovorili na zadnje vprašanje zagotavljanja dodatnih sredstev za delovanje.

3.    MUZEJ IN SODOBNA MUZEOLOGIJA, dr. Mateja Kos
Četrtek, 16. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1
Kaj je pravzaprav muzej in kakšna je njegova vloga v sodobni družbi? Vprašanje se na prvi pogled zdi lahko, v resnici pa gre za kompleksen skupek idej in dejavnosti, ki posegajo v različne sfere družbenega življenja. V sodobnosti se je vloga muzeja razširila na različna področja in ni več povezana samo z zbiranjem, ohranjanjem in predstavljanem gradiva. Še vedno pa je prav ta sklop dejavnosti osnova muzejskega dela, ki ga urejajo in določajo različni postopki, od pridobivanja gradiva do znanstvenega preučevanja. Kaj torej ponuja muzej in kako čim bolj izrabiti njegove potenciale, bomo v teoriji in praksi predstavili v okviru sklopa Muzej in sodobna muzeologija.

4.    DELO KUSTOSA, dr. Janka Istenič
Četrtek, 16. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

Delo kustosa je zelo raznoliko, izjemno zanimivo in posega na številna področja. Kljub temu opis njegovih najpomembnejših nalog lahko strnemo v en stavek: skrb za pridobivanje, dokumentiranje, hranjenje in konserviranje gradiva, njegovo preučevanje ter predstavljanje strokovni in najširši javnosti. Najpomembnejša in osnovna naloga kustosa je skrb za ohranjanje gradiva v zbirki, ki mu je zaupana. Gradivo bo javnostim (najširši javnosti, strokovni in znanstveni srenji) ustrezno predstavil, le če ga bo dobro poznal. Poleg tega pa mora biti kustos vešč osnov komuniciranja z javnostmi, kar vključuje npr. smernice postavljanja razstav pa tudi pravila pisanja poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov.
Predavanju bo sledilo praktično delo s predmeti: od pridobitve v muzej do prve in najosnovnejše opredelitve, nadalje do odločitve za nadaljnje postopke, raziskave in inventarizacijo, ki se nadaljuje s skrbjo in odločitvami glede hranjenja in predstavljanja.

5.    RAZSTAVA: ZASNOVA IN PROCESI, dr. Tomaž Nabergoj
Četrtek, 23. 11. 2017, 17.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1

Za vsak uspešen razstavni projekt je ključno, kako ga zasnujemo in načrtujemo, koga pritegnemo k sodelovanju in kako organiziramo procese, da pripeljejo do realizacije razstave. Bistveni sta dobra ideja in vizija projekta, ki morata izhajati iz temeljitega poznavanja razpoložljivega razstavnega gradiva in dovolj širokega, kakovostnega znanja, koncept razstave pa mora biti podprt z ustreznimi materialnimi in finančnimi podlagami. Za izvedbo potrebujemo dobro, strokovno podkovano ekipo, sposobno ustvarjalnega sodelovanja in prilagajanja – to je še posebej pomembno pri večjih projektih, ki jih pogosto omejujejo pomanjkanje (ustreznega) prostora, denarja in časa. Predavatelj bo v prvem delu s slikovnimi ponazorili predstavil svoje izkušnje z zasnovo in pripravo občasnih razstav »Ljubljanica – kulturna dediščina reke« (2009) in »Vitez, dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov« (2012); v drugem delu bo na sprehodu po stalni razstavi »Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov« (2016) pokazal na nekatere vidike in dileme postavitve stalne razstave; v tretjem delu pa bodo udeleženci po skupinah izdelali in predstavili koncept in načrt realizacije razstave na izbrano temo.

6.    MUZEJSKO KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE, Igor Ravbar
Sreda, 29. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1

Na Oddelku za konserviranje in restavriranje se bomo seznanili s postopki konserviranja od prevzema predmeta pa do oddaje v muzejski depo. Sem sodijo: dokumentacija, fotografiranje predmeta pred, med in po konserviranju, naravoslovne raziskave in konservatorski postopki na različnih materialih. Omejili se bomo na arheološke predmete iz keramike, stekla in kovine. Slušatelje bomo seznanili tudi z izdelavo kopij in replik iz originalnih materialov. Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.

7.    MUZEJSKI DEPO, Barbara Jerin
Sreda, 29. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1

Ob ogledu depoja, kjer si bomo pogledali posamezne sklope predmetov, bo predavateljica na kratko opisala pot muzealije od terena do muzejskega depoja in razložila postopke, kot so akcesija, inventarizacija, fotografiranje, risanje itn. Predstavila bo osnovna pravila hranjenja premične arheološke dediščine (varnost, klima, dostopnost) ter konkretni primer organizacije Arheološkega depoja Narodnega muzeja Slovenije (sistemi varovanja, shranjevanja …). Srečanje vključuje ogled delovnih prostorov.

8.    NARAVOSLOVNE RAZISKAVE V MUZEJU, dr. Eva Menart
Četrtek, 30. 11. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

Z izsledki naravoslovnih raziskav si v Narodnem muzeju že več desetletij pomagajo tako konservatorji kot kustosi, saj oboje pogosto zanima materialna sestava muzejskih predmetov in njihove lastnosti. Za raziskave v muzeju je izrednega pomena razvoj neporušnih analiznih metod, s katerimi lahko raziskujemo muzealije, ne da bi jih pri tem poškodovali. Na predavanju bomo predstavili najpomembnejše metode, ki se uporabljajo za raziskovanje različnih tipov predmetov iz različnih materialov, s poudarkom na tistih, ki jih pogosto izvajamo v Narodnem muzeju Slovenije. Na vajah se bomo pogovorili o specifičnih muzejskih predmetih in razmislili, s katerimi metodami bi jih lahko raziskali ter kaj bi s pomočjo raziskav o njih izvedeli.

9.    MUZEJSKA DOKUMENTACIJA, mag. Darko Knez
Četrtek, 30. 11. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1

Dokumentacija zbirke ali predmeta so vsi zapisani podatki, ki jih ima muzej o predmetih v svoji oskrbi. Dokumentacija ni cilj sama po sebi, ampak je sredstvo, s katerim lahko muzealci in vsi drugi zainteresirani poiščejo informacijo, ki jo potrebujejo. Omogoča primerno upravljanje muzejskega predmeta (kje je, kako je), razumevanje (čemu je služil) in interpretacijo muzejskih zbirk zdaj in v prihodnosti (razstave, knjige, članki, predavanja).
Podatki se lahko nanašajo na predmete, različne posnetke (dia, negativi, digitalni), filme, knjige, arhivsko gradivo, posnetke na traku in podobno. Lahko vsebujejo fizične opise, zgodovinsko ozadje, podrobnosti o pridobitvi in lokaciji predmetov, poročila o delu, ki je bilo opravljeno na predmetih v času, ko so bili v oskrbi muzeja, in še marsikaj (restavriranje, fotografiranje, mesto hranjenja, predstavitve, razstave, posoja itn.).Vaje vključujejo ogled dokumentacijskega gradiva in njegovo ureditev ter praktičen vnos v inventarno knjigo.

10.    PEDAGOŠKA SLUŽBA IN OBRAZSTAVNI PROGRAMI, dr. Andreja Breznik
Sreda, 6. 12. 2017, 17.00–18.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1

Naloga muzejske pedagoške službe je priprava prilagojenih obrazstavnih programov za različne ciljne skupine. To zajema sposobnost in naloge njihovega prepoznavanja, skladno s tem pa načrtovanje, oblikovanje in izvajanje različnih programov z uporabo ustreznih didaktičnih metod.
Predavateljica bo poleg splošnih značilnosti tega segmenta muzejskega dela na nekaterih primerih tujih praks (število in profili zaposlenih, razvejanost programov, organizacija dela) predstavila konkretno delo pedagoške službe v Narodnem muzeju Slovenije: vrste programov, ki potekajo ali so v razvoju, procese načrtovanja in oblikovanja programov ter učinke in značilnosti najuspešnejših programov. Ogledali si bomo tudi prireditvene prostore, didaktične pripomočke in drugo opremo. Z namenom razumevanja narave pedagoških programov se bomo tudi sami prelevili v obiskovalce na pedagoškem programu.

11.    ODNOSI Z JAVNOSTMI IN PROMOCIJA, Tinka H. Selič in Petra Grom
Sreda, 6. 12. 2017, 18.00–19.00, Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1
Med nalogami muzejske Službe za odnose z javnostmi je promocija muzeja in njegovih dejavnosti najbolj prepoznavna. Ključno za dobro komunikacijo pa je odlično pripravljeno sporočilo, seveda posebej načrtovano in prirejeno za različne ciljne skupine. Na kratko se bomo dotaknili tudi drugih področij, za katere skrbi služba: koordinacija kulturnih programov, načrtovanje in izvedba prireditev, podpora novinarjem, skrb za stranke in tudi trženje muzejskih storitev – vse z namenom večanja ugleda, ki je dolgoročno tista zares bistvena naložba.
V praktičnem delu bomo s slušatelji opredelili čim več možnosti, ki jih muzej lahko izkoristi za promocijo, seveda s predpostavko, da sredstev ni nikoli na pretek. Posebej se bomo ustavili ob promociji muzejev prek družbenih omrežij, saj je pri tem treba – morda v nasprotju s pričakovanji – spoštovati kopico pravil, in pokomentirali izbrane primere dobre in malo manj dobre prakse.

http://www.nms.si/images/stories/NMS/Izobrazevanje/muzeokurz.jpg
Izvor
NMS PRESS

 

FFZG – The 5th scientific conference ‘Methodology and Archaeometry’ (PRESS)

The 5th scientific conference  Methodology and Archaeometry will take place on 30th of November and 1st of December 2017 at the Faculty of Humanities and Social Sciences of the University of Zagreb.

https://www.academia.edu/34032062/MetArh_Call_for_papers_2017

Izvor

FFZG PRESS

Priručnik – Jasna Jeličić Radonić “Urbanizam i arhitektura rimske Dalmacije” (osvrt Vendi Jukić Buča)

FFST Odsjek za povijest umjetnosti, Split, 2014.
FFST
Odgovorni urednik: prof. dr. sc. Aleksandar Jakir
Glavni urednik: doc. dr. sc. Marita Brčić Kuljiš
Recenzenti: prof. dr. sc. Josip Belamarić, doc. dr. sc. Marija Kolega
Fotografije: Živko Bačić, Tonko Bartulović, Jasna Jeličić Radonić, Ana Sedlar, Tonći Seser
Crteži: Branko Penđer
Prijevod sažetka na engleski: Graham McMaster
Jezici: hrvatski, engleski (sažetak)
Stranica: 64
Cijena: 50 kn
ISBN 978-953-7395-64-3
Galerija fotografija [foto: VJB]

Naslovnica publikacije "Urbanizam i arhitektura rimske Dalmacije". Foto: VJB.

Naslovnica publikacije “Urbanizam i arhitektura rimske Dalmacije”. Foto: VJB.

Priručnik “Urbanizam i arhitektura rimske Dalmacije” nastao je iz potrebe da se u sažetoj formi prezentiraju urbanistička i arhitektonska ostvarenja najznačajnijih gradova na području rimske Dalmacije – Salone, glavnog grada rimske provincije Dalmacije, kolonija Narone, Iadera i Aequuma te municipija Aeonone, uz cjeloviti uvid u novija istraživanja urbanizma i arhitekture antičkih gradova rimske provincije Dalmacije.

Dr. sc. Jasna Jeličić Radonić 1992. godine doktorirala je arheologiju na Filozofskom fakultetu Sveučilišta u Zagrebu. Od 1976. do 2007. godine radila je u Ministarstvu kulture – Konzervatorskom odjelu u Splitu, gdje je vodila konzervatorske radove i arheološka istraživanja antičke i ranokršćanske arhitekture (Lastovo, Brač, Hvar, Gata, Salona). Od 2007. godine redoviti je profesor na Odsjeku za povijest umjetnosti Filozofskog fakulteta u Splitu gdje predaje kolegije antčke umjetnosti te izborne kolegije na Odsjeku povijesti.

Ova Publikacije rezultat je predavanja s terenskom nastavom održanom na antičkim lokalitetima u okviru kolegija namijenjenih studentima studija povijesti i povijesti umjetnosti FFST.

Reprezentativni spomenički kompleksi, monumentalne javne građevine te segmenti fortifikacijske arhitekture s kulama, često nadopunjeni natpisima o građevinskim pothvatima iz različitih povijesnih razdoblja, jasno govore o visokoj razini urbanog života rimske Dalmacije. (…) Otkriveni spomenici u tim urbanim središtima pokazuju osnovne principe rimskog urbanizma primijenjenog kod planiranja gradova na istočnom jadranu.

Iz Uvoda, dr. sc. Jasna Jeličić Radonić

Publikacija je podijeljena na poglavlja prema gradovima čije se karakteristike prezentiraju, sa zaključkom i sažetkom na engleskom jeziku na kraju (Uvod, Salona, Aequum, Narona, Iader, Aeonona, Zaključna razmatranja, Urban Planning and Architecture in Roman Dalmatia).

Za svaki navedeni grad uz urbanističke karakteristike grada i arhitektonske karakteristike njegovih sačuvanih građevinskih cjelina navedeni su i opisani značajni spomenici i artefakti, očuvane kamene skulpture i kameni natpisi.

Publikacija je opremljena fotografijama u boji i kartama. Priloženi su snimci arheoloških istraživanja i crteži, tlocrti i rekonstrukcije te elementi prvotne dokumentacije spomenika.

Zahvaljujem autorici dr. sc. Jasni Jeličić Radonić na ustupljenom primjerku.

Vendi Jukić Buča

U Zagrebu, 7. 8. 2017.

FFZG – Poslijediplomski doktorski studij predmoderne povijesti (PRESS)

 

Poslijediplomski doktorski studij predmoderne povijesti Odsjeka za povijest Filozofskog fakulteta
Sveučilišta u Zagrebu omogućuje stjecanje znanja i vještina kojima doktorandi koji su svladali program
postaju višestruko profesionalno konkurentni, kako u javnom tako i u privatnom sektoru. Doktorande
se za akademsku i znanstvenu karijeru priprema usvajanjem naprednih tehnika
znanstvenoistraživačkog rada, razvijanjem problemskog, kritičkog i interpretativnog pristupa te
jačanjem istraživačke discipline, na sadržajima iz nacionalne i internacionalne kulturnopovijesne
baštine.
Svladavanjem studijskog programa doktorandi stječu kompetencije za profesionalne djelatnosti u
javnim službama i stručnim ustanovama na državnoj, regionalnoj i lokalnoj razini koje čuvaju, vrednuju
i unapređuju povijesnu baštinu u edukativne svrhe i radi kulturnoturističke promocije te u poslovima
pružanja konzultantskih usluga širokom rasponu potencijalnih korisnika u javnom i privatnom
sektoru.
Studij je inovacijski i kreativno orijentiran u sadržajnom, organizacijskom i izvedbenom pogledu.
Oslanja se na prethodne doktorske studije Medievistike i Ranog novog vijeka Filozofskog fakulteta
Sveučilišta u Zagrebu i poslijediplomski studij Kulturne povijesti istočne jadranske obale pri Centru za
postdiplomski studij Sveučilišta u Zagrebu u Dubrovniku, a usporediv je sa srodnim doktorskim
studijima u inozemstvu.
Pravo upisa imaju svi studenti koji su završili studije humanističkih i društvenih znanosti,
dodiplomskih studija (studijski sustav do 2005.) i diplomskih studija (studijski sustav od 2005.), s
najmanjim prosjekom ocjena iz stručnih predmeta 3,5. Ovisno o znanstvenoj disciplini Vijeće
poslijediplomskog studija smije eventualno propisati dodatne uvjete.
Posebne dodatne uvjete za pristupnike koji su završili dodiplomske, odnosno diplomske studije iz
drugih znanstvenih područja propisuje od slučaja do slučaja Vijeće poslijediplomskog studija.

Kandidati za upis na studij predaju:

  • molbu za upis, kojoj u privitku prilažu kratak životopis i motivacijsko pismo. U motivacijskom pismu
    potrebno je ukratko obrazložiti izbor studija, željenu istraživačku problematiku te očekivanja od
    doktorskog istraživanja i vlastitog usavršavanja (do 3600 slovnih mjesta, odnosno do 500 riječi)
  • službeni prijepis ocjena dodiplomskog/diplomskog studija i presliku indeksa
    dvije preporuke znanstvenika, odnosno sveučilišnih nastavnika s doktoratom znanosti
  • potvrdu ili dokaz o znanju engleskog jezika
  • potvrdu ili dokaz o znanju latinskog ili staroslavenskog jezika (ili prije upisa u drugi
    semestar studija)
  • potvrdu ili dokaz o znanju još jednog stranog jezika relevantnog za doktorandsko
    istraživanje (ili prije upisa u treći semestar studija).

Polaznik studija stječe sljedeće kompetencije i vještine:

  • činjenična i teorijska znanja
  • spoznajne i socijalne vještine
  • znanstveno-istraživačka samostalnost i odgovornost
  • kreativnost i inovativnost
  • upravljanje sobom, projektima i vremenom
  • komunikativnost
  • snalaženje u timskom radu
  • predvodništvo
  • građenje karijere
  • razvijanje profesionalne mreže i umrežavanje

Trajanje programa: 6 semestara / Ukupan broj ECTS bodova: 180 / Školarina: 7.800 HRK po semestru

Prihvaćenim doktorskim studentima oblikuje se prema iskazanim interesima i istraživačkoj temi osobni nastavni program koji se određuje modularno ili dijakrono.
Za dodatne informacije obratite se voditelju studija, izv. prof. dr. sc. Hrvoju Gračaninu na hgracani@ffzg.hr.

Image may contain: text

No automatic alt text available.

Izvor

e-mailom dr. sc. Hrvoje Gračanin

Otvoren Kulturno-edukativni centar ‘Kaštel’ u Motovunu (PRESS)

KULTURNO EDUKATIVNI CENTAR „KAŠTEL“

Motovun je gradić nevjerojatno raznolike, živopisne, katkada i turbulentne povijesti. Ovdje se rodio i stasao pionir glazbenog tiskarstva Andrea Antico, živio i radio izumitelj brodskog vijka Josef Ressel te u turobnim vremenima Drugog svjetskog rata djetinjstvo proveo jedan od najvećih automobilističkih aseva u povijesti Mario Andretti. Od Motovunske šume, preko željezničke stanice u podnožju brda, do najviše točke, zvonika kojeg je drmao Veli Jože, pričamo Vam nezaboravnu priču o ovom čarobnom gradiću, priču zvanu „Motovun: povijest u pokretu“.

Ako želite saznati puno više o svemu tome na jednom mjestu, tada je Kulturno-edukativni centar „Kaštel“ mjesto koje morate posjetiti. Na interaktivni način, uz mnoštvo multimedije i kroz igru s čovjekovim osjetilima, pročitajte, osluhnite, pa čak i kušajte, na našoj radionici domaće tjestenine i kolača, dijelić bogate prošlosti Motovuna i okolice.

Link

OTVOREN PRVI INTERAKTIVNI KULTURNO-EDUKATIVNI CENTAR

 

Izvor

KEC ‘Kaštel’  PRESS

AMZ – Otvorenje izložbe ‘Japodi, zaboravljeni gorštaci’ (PRESS)

Arheološki muzej u Zagrebu poziva na otvorenje izložbe ‘Japodi, zaboravljeni gorštaci’ u četvrtak, 29. lipnja u 19 sati.

Ostvarena u suradnji sa Zemaljskim muzejom BIH u Sarajevu izložba predstavlja prvu samostalnu izložbu vrijedne japodske zbirke u 170 godina postojanja Arheološkog muzeja. Kroz preko 400 predmeta izrađenih od keramike, bronce, jantara, stakla i drugih materijala izložba donosi  priču o drevnim Japodima, narodu koji je nastanjivao sjeverozapadni dio doline rijeke Une i Gorsku Hrvatsku u posljednjem tisućljeću stare ere.

Bili su snažan i divlji narod, odbili su Rimljane dva puta u manje od dvadeset godina.

(Apijan, 2. st.)

Japodi su, sudeći po arheološkim nalazima, nedvojbeno živjeli već od kraja 10. st. pr. Kr., a po vijestima grčkih pomoraca na Jadranu iz 6. st., prvi ih spominje Hekatej (Hekataios). Nakon pada pod rimsku vlast su dijelom romanizirani Japodi tu većinom nastavili živjeli bar do propasti Rimskog carstva, tj. ukupno tisućljeće i pol.

U njihovu šarolikom društvenom ustroju su bili najvažniji rudari, kovači, seljaci, pastiri, i ratnici. Japodski seljaci su uzgajali raznoliku stoku, žitarice i mahunarke. Njihova umjetnost ima razmjerno malo osobitosti i uglavnom je mješavina raznih ilirskih, panonskih, rimskih i grčkih utjecaja. Njihovi su ukrasi iz metala i od jantara kao ogrlice, te spiralni i trokutasti privjesci. Prije dolaska Rimljana Japodi su uglavnom bili nepismeni i tek nakon rimskih osvajanja se kod njih nalaze vlastiti nadgrobni natpisi na latinici. Zato je njihov jezik ostao većinom nepoznat i jedini zapisi o tom su njihova nadgrobna imena (tafonimi) i od Rimljana popisan mjestopis japodskih naselja i rijeka (toponimi).

Japodi su po vjeri bili mnogobošci, a glavni bog bio je Vodenbog Bindus, a ruševine čijeg su hrama nađene kod Bihaća. Japodski etnički totem je bio lik konja, a također su štovali i svete zmije kao duhove svojih predaka. Prema rimskim izvorima japodski gradovi imali su organiziranu lokalnu samoupravu s glavnim gradom Metulumom kod današnjeg Josipdola.

Pored izloženog materijala na izložbi će biti predstavljen i bogat izložbeni katalog na hrvatskom i engleskom jeziku. Stručna vodstva, kreativne radionice i popularna predavanja bit će dostupna tijekom cijelog trajanja izložbe koja se zatvara 17. rujna.

>Galerija fotografija (ustupio AMZ PRESS)

Izvor

AMZ PRESS