HAD – Znanstveni skup, Newsletter HADA#36 (PRESS)

Hrvatsko arheološko društvo, Newsletter #36. 14.05.2019.
View this email in your browser

Newsletter

Znanstveni skup 

Hvarski arhipelag i arheologija dalmatinskih otoka:
        od dinamične prošlosti do kulturnog turizma
08. – 12. 10. 2019. godine
Znanstveni skup „Hvarski arhipelag i arheologija dalmatinskih otoka: od dinamične prošlosti do kulturnog turizma” u organizaciji Hrvatskog arheološkog društva, Grada Hvara i Instituta za arheologiju u Zagrebu, održat će se u gradu Hvaru, na istoimenom otoku, od  08. – 12. 10. 2019. godine. Predavanja će se održati u  Galeriji Arsenal u centru grada Hvara.
Naslovi predavanja i kraći sažetci primaju primaju se do 1.6.2019. na mail Društva (hrvatsko.arheolosko.drustvo@zg.t-com.hr)
Stoga pozivamo sve kolege koji su istraživali na ovim prostorima, kao i one koji su bili aktivno uključeni u arheološki turizam svih hrvatskih otoka da svojim prilozima doprinesu uspješnosti ovog kongresa. Prvi poziv možete naći ovdje.Podaci o smještaju i ostale informacije biti će uskoro dostupne!

Znanstveni skup 

Poziv – znanstveni skup 

Roman ArchaeologyConference (RAC) / Theoretical Roman Archaeology Conference TRAC) 2020, SPLIT 16. do19. travnja 2020. godine

Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti odabrana za domaćina međunarodnog skupa “Roman ArchaeologyConference (RAC) / Theoretical Roman Archaeology Conference TRAC) 2020”. Riječ je o jednom od najvećih i najznačajnijih arheoloških skupova koji nasvjetskoj razini okupljaju stručnjake za klasičnu i rimsko-provincijalnuarheologiju, pri čemu u Splitu očekujemo oko 500 sudionika. RAC/TRAC će se održati kroz više sekcija koje će se usporedo odvijati od 16. do19. travnja 2020. godine kroz 30 sekcija za RAC i 12 sekcija za TRAC. Pozivamo sve kolege da sudjeuju u ovom skupu kao organizatori pojedinih sekcija ili kaopredavači.Upravo je otvoren poziv za prijavu sekcija koje će činiti “Roman ArchaeologyConference (RAC) 2020“ koji će biti otvoren do 1. lipnja 2019. godine. Molimo sve zainteresirane da potrebne inofrmacija potraže na stranicama “RomanArchaeology Conference“ koje održava Roman society koje će se održati u sklopu „Theoretical Roman Archaeology Conference TRAC) 2020” biti će objavljen uskoro

Poseban nalaz

Slikarije iz gornjeg paleolitika – Romualdova pećina (Istra)

Pećinske slikarije u Romualdovoj pećini zabilježene su još 2010. godine kada je Darko Komšo (Arheološki muzej Istre) u sklopu projekta CRORA (CROatian Rock Art – Hrvatsko stijensko slikarstvo) otkrio crteže izrađene crvenom bojom na zidovima pećine te pretpostavio njihovu pripadnost paleolitičkom razdoblju. Tu je pretpostavku 2017. godine potvrdio međunarodni tim pod vodstvom dr. Aitora Ruiz-Redonda u sklopu projekta BALKART, čiji je cilj bio proučavanje paleolitičke umjetnosti na Balkanu, a kojeg su financirali francuska država i Arheološki muzej Istre. Tom je prilikom pregledana i Romualdova pećina i potvrđeno je kako slikarije u njoj potječu iz gornjeg paleolitika.

Poštovani članovi!

PODSJEĆAMO NA UPLATU ČLANARINE ZA 2019. GODINU.
Uplatnice se NEĆE slati poštom!

Članarina iznosi: 100 kuna za umirovljenike i pripravnike, 200 kuna za redovite članove 250 kn za članove u inozemstvu Članarina se uplaćuje na račun Društva IBAN HR 3023600001101512624 (općom uplatnicom ili putem Internet bankarstva), uz napomenu da se pod poziv na broj upiše članski broj koji se nalazi na članskoj iskaznici Uplatnice se više neće slati poštom.

Prilikom zaprimljene uplate na Vašu kontakt adresu biti će poslana markica za 2019. godinu. Nakon uplate slobodno kontaktirajte tajnicu Društva kako bi ubrzali proces dostave markica. Ukoliko Vašu članarinu plaća Vaš muzej koji prema fiskalnoj odgovornosti treba račun kako bi platio članarinu molim kontaktirajte tajnicu Društva kako bi Vam računovodstvo HAD-a ispostavilo isti.

OBAVIJESTI IZ RADA DRUŠTVA

Izdanja Hrvatskog

arheološkog društva

Prilozi za iduća Izdanja Hrvatskog arheološkog društva « Arheologija Požeške kotline i zapadne Slavonije» primale su se do 1. travnja 2019. Ako želite sudjelovati pošaljite radove što prije.

Rukopis treba dostaviti isključivo na CD/DVD-u, ili pak poslati na e-mail Društva
(hrvatsko.arheolosko.drustvo@zg.t-com.hr).

POTPUNI TEKST S DETALJNIM UPUTAMA MOŽETE NAĆI OVDJE.

Ukoliko se još niste odazvali na ovu obavijest molimo obratite pažnju!
Prema novom zakonu o udrugama svaka udruga je dužna voditi popis svojih članova s podacima koji sadrži podatke o osobnom imenu (nazivu), osobnom identifikacijskom broju (OIB), datumu rođenja, datumu pristupanja udruzi, kategoriji članstva, ako su utvrđene statutom udruge te datumu prestanka članstva u udruzi, a može sadržavati i druge podatke. Koristimo ovu priliku da Vas zamolimo, ako već niste da nam što hitnije dostavite ove podatke na email društva. hrvatsko.arheolosko.drustvo@zg.t-com.hr

Obavijesti HAD-a upute autorima

Prilozi za idući broj Obavijesti HAD-a primale su se do 20. travnja 2019. Ako želite sudjelovati pošaljite radove što prije.

Rukopis treba dostaviti isključivo na CD/DVD-u, ili pak poslati na e-mail Društva
(hrvatsko.arheolosko.drustvo@zg.t-com.hr).

POTPUNI TEKST S DETALJNIM UPUTAMA MOŽETE NAĆI OVDJE.

Unutar rubrike pod nasovom POSEBAN NALAZ možete poslati uredništvu newsletter-a informaciju o nečem novom iz Vaših  istraživanja,  bilo da je riječ o izuzetno zanimljivom lokalitetu, pokretnom nalazu, podatku iz arhive ili  novim analizama. Kako je navedeno i kod uputa za Vaše obavijesti, tekst ne smije biti veći od 700 slovnih mjesta i mora biti popraćen fotografijom.  Poželjno bi bilo da  je lektoriran. U svakom newsletteru predstavit ćemo po jedan takav nalaz. Nalaz može biti i povezan uz muzejsku izložbu,  stalni postav ili objavu kao u oglednom primjeru, ali prihavćamo i informacije koje  nisu  predviđene za izlaganje ili objavu. Iskoristite Newsletter društva za diseminaciju vašeg rada i podijelite s nama vaše posebne nalaze.

UPUTE ZA NEWSLETTER

VAŠE OBAVIJESTI

Vrlo rado ćemo i Vaše obavijesti (o muzejskim izložbama, projektima, publikacijama, znanstvenim skupovima, te za rubriku Poseban nalaz) slati kroz naš newsletter koji će izlaziti više puta godišnje. Kako bi i Vaše obavijesti, koje Vam šaljemo ovim putem, bile što kvalitetnije molimo Vas da uredništvu olakšate posao te da tekst ne prelazi 700 slovnih mjesta, a za najave izložbi i znanstvenih skupova molimo vas da tekst oblikujte u kratke natuknice. Načelno, kao model možete koristiti prethodni broj Newslettera. Ukoliko su informacije o događanju koje najavljujete postavljene na mrežne stranice molimo Vas nam da nam dostavite i link na njih. Uvijek je ljepše ako je popraćeno fotografijom po Vašem izboru. Također ukoliko imate informaciju da netko od članova društva ne prima newsletter biti ćemo zahvalni ako ga proslijedite te sugerirajte članu da se može prijaviti na listu klikom na predviđeni link na dnu newslettera ili neka valjanu adresu pošalje na službeni mail Društva.
hrvatsko.arheolosko.drustvo@zg.t-com.hr

Arhiva zapisinika i izvještaja o radu

godišnja skupština i zapisnik sjednice Središnjeg odbora

Navedene zapisnike možete pročitati na stranici “zapisnici Središnjeg odbora” ili “zapisnici godišnjih skupština“. (na stranice možete otići i pritiskom na link)

Izvještaj o radu Društva možete naći ovdje.

Academia.edu profil Društva

Pratite publikacije društva na našem Academia.edu profilu

Info:
HAD PRESS

IARH – Newsletter Instituta za arheologiju br. 52 (PRESS)

Institut za arheologiju, Newsletter #52 7.5.2019.
Pogledaj u web pregledniku
Događanja

Events

Identiteti
PredavanjeGöbeklitepe – početna/nulta točka povijesti

Petak, 17. svibnja 2019. u 11 h
Knjižnica Instituta za arheologiju, Zagreb

Identities
LectureGöbeklitepe – start/zero point of history

Friday, 17th May 2019, 11 AM
Library of the Institute of Archaeology, Zagreb

Institut za arheologiju ima čast pozvati Vas na predavanje Göbeklitepe – početna/nulta točka povijesti koje će održati g. Celal Uludağ, direktor Şanlıurfa Haleplibahçe Muzeja i voditelj istraživačkog tima lokaliteta Göbeklitepe. Predavanjem će biti obuhvaćeni rezultati dugogodišnjih istraživanja na ovom lokalitetu koji je od 2018. godine uvršten na UNESCO listu svjetske baštine.
Pozivamo sve zainteresirane kolegice i kolege da nam se pridruže!
Institute of Archaeology is honoured to invite You to the lecture Göbeklitepe – start/zero point of history to be held by Mr. Celal Uludağ, Director of the Şanlıurfa Haleplibahçe Museum and a leader of Göbeklitepe’s research team. Lecture will cover the results of long-term research on this site, which was included in the UNESCO World Heritage List in 2018.
We invite all interested colleagues to join us!
Krajolici
Međunarodni znanstveni skupKorištenje krajolika u srednjem vijeku u svjetlu interdisciplinarnih istraživanja – preliminarni program

6. lipnja 2019.
Institut za arheologiju, Zagreb

Landscapes
International conferenceUsing landscape in the Middle Ages in the light of interdisciplinary research – preliminary programme

6th June 2019
Institute of Archaeology, Zagreb

Poštovane kolegice i kolege!
Pozivamo Vas da sudjelujete na 6. međunarodnom znanstvenom skupu srednjovjekovne arheologije pod naslovom Korištenje krajolika u srednjem vijeku u svjetlu interdisciplinarnih istraživanja koji organizira Institut za arhelogiju u Zagrebu. Međunarodni znanstveni skup održat će se 6. lipnja 2019.
Preliminarni program dostupan je ovdje.
Dear colleagues!
We are kindly inviting You to participate in the 6th International Scientific Conference on Mediaeval Archaeology entitled Using landscape in the Middle Ages in the light of interdisciplinary research, organized by the Institute of Archaeology in Zagreb. International Scientific Conference will be held in Zagreb on the 6th of June 2019.
Preliminary programme is available here.
Tereni

Excavations

Tehnologija i gospodarstvo

Nova kampanja arheoloških istraživanja na lokalitetu Tar – Stancija Blek

Svibanj – lipanj 2019. g.

Technology and economy

New research campaign at the site Tar – Stancija Blek

May – June 2019

Tijekom svibnja i lipnja 2019. g. suradnjom Institut za arheologiju, Zavičajnog muzeja Poreštine i Alma Mater – Sveučilišta u Bologni proveste će se arheološka istraživanja na lokalitetu Tar – Stancija Blek, nakon kojih će uslijediti zahvati konzervacije ziđa. Istraživanja sufinanciraju Ministarstvo kulture, Općine i TZ Općine Tar-Vabriga/Torre-Abrega.
Ovogodišnja će istraživanja zahvatiti različite zone ovog višefaznog lokaliteta, a nastavno na prošlogodišnja istraživanja dovršit će se istraživanja grobova uz crkvu i prostoru između ogradnoga zida i središnje arhitektonskog sklopa, sjeverno od kojeg će, na temelju rezultata geofizike, započeti istraživanja novog sektora.
Zainteresirani kolege i šira javnost dobrodošli su na teren, a nakon istraživanja održat će se i javna prezentacija rezultata.
During May and June 2019, thanks to a collaboration between the Institute of Archaeology, the Poreč heritage museum and Alma Mater – University of Bologna, a new excavation campaign at the Tar – Stancija Blek site will be carried out, after which conservative work on the wall remains will be conducted. Research at the site is financed by the Ministry of culture, Tar-Vabriga/Torre-Abrega municipality and Tourism office.
This year’s research at this multiphase site will include, continuing last year’s activities, excavation of the graves found  in the vicinity of the church and in the area between the fortification wall and the central complex, while on the bases of  geophysics’ results a new sector to the north of it will be opened.
Colleagues and the general public are invited to visit us during fieldwork, while after the campaign a public presentation of the results will be held.

Obavijesti

Notifications

Izdavaštvo

Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu, Vol. 35/2018

Publishing

Contributions of Institute of Archaeology in Zagreb, Vol. 35/2018

Zadovoljstvo nam je izvijestiti da je časopisu Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 35/2018, kao i svim radovima u tom broju, dodijeljen je DOI broj. Časopis je dostupan na portalu Hrčak.
We are pleased to announce that DOI number was assigned to the journal Contributions of Institute of Archaeology in Zagreb 35/2018 as well as to all the papers in this volume. Journal is available at Hrčak portal.
.

Održano

Past Events

Krajolici

Okrugli stol i predstavljanje projekta “Rab Archaeological
(T)races”

Petak, 3. svibnja 2019. g. u 19 sati
Gradska Vijećnica Grada Raba, Trg Municipium Arba 1, Rab

Info:
IARH PRESS

KJE = MEJA? OKROGLA MIZA: Razvojni potenciali opuščene vojaške infrastrukture (PRESS)

V četrtek, 25. aprila 2019, Vas ob 18.00 vljudno vabimo v razstavišče Moja Ljubljanica na Vrhniki, na okroglo mizo Razvojni potenciali opuščene vojaške infrastrukture, ki zaključuje lani nagrajen projekt KJE = MEJA?, European Heritage Stories. Samo še do 5. maja 2019 vabljeni na ogled občasne razstave Rapalska meja, Alpski zid – Rupnikova linija, ki je nastala v sklopu istega projekta.     .

Projekt KJE=MEJA? bomo v letu 2019 nadgradili z novimi vsebinami s presečišča človekovih pravic in kulturne dediščine. Pod skupnim naslovom SPOMINJAJ SE – MISLI – DELUJ bomo pripravili več dogodkov, o katerih Vas bomo sproti obveščali. Med 6. 5. in 19. 5. 2019 si lahko ogledate razstavo na mestnih plakatih TAM TAM na Vrhniki in v Ljubljani, med 7. 5. in 10. 12. 2019 pa v razstavišču Moja Ljubljanica na Vrhniki občasno razstavo Pomen Ljubljanice pri vojaškem osvajanju in utrjevanju rimske nadvlade.

Info:
PRESS

IARH – Newsletter Instituta za arheologiju br. 51 (PRESS)

Institut za arheologiju, Newsletter #51 8.4.2019.
Pogledaj u web pregledniku
Događanja

Events

Tehnologija i gospodarstvo

Promocija knjige

Utorak, 9. travnja 2019. g. u 12 sati
FestArK – Festival Arheološke knjige
Arheološki muzej u Zagrebu
Trg Nikole Šubića Zrinskog 19, Zagreb

Technology and economy

Book presentation

Tuesday, April 9, 2019 at 12 am
FestArK – Archaeology books festival
Archaeological Museum in Zagreb
Nikole Šubića Zrinskog Square 19, Zagreb

Završna publikacija projekta RED – Rimska ekonomija u Dalmaciji: proizvodnja, distribucija i potražnja u svijetlu keramičarskih radionica (HRZZ, IP-11-2013-3973) Pottery Production, Landscape and Economy of Roman Dalmatia. Interdisciplinary approaches, objavljena u izdanju Archaeopressa, bit će predstavljena u sklopu FestArKa – Festivala arheološke knjige  u Arheološkom muzeju u Zagrebu.
Knjigu će predstaviti prof. dr. sc. Željko Miletić (Sveučilište u Zadru) i urednice monografije.Veselimo se vašem dolasku!

The final publication of the project RED – Roman Economy in Dalmatia: production, distribution and demand in the light of pottery workshops (HRZZ, IP-11-2013-3973) Pottery Production, Landscape and Economy of Roman Dalmatia. Interdisciplinary approaches published by Archaeopress will be presented within the FestArK – Archaeology books festival  at the Archaeological Museum in Zagreb.
The book will be presented by prof. Željko Miletić (University of Zadar) and the publication editors.We are looking forward to your attendence!

Tereni

Excavations

Krajolici i naselja
LIDAR izmjera nalazišta Osijek Vojakovački – Mihalj i šireg jugoistočnog kalničkog područja

Landscapes and settlements

LIDAR survey of Osijek Vojakovački – Mihalj site and wider southeastern area of Kalnik Region
Početkom travnja 2019. godine provodit će se aerofotogrametrijska i LIDAR (3D lasersko skeniranje) izmjera helikopterom jugoistočnog kalničkog područja između sela Kamešnice, Donje Glogovnice, Velikog Poganca i Apatovca (površine oko 35 km2). Istraživanja provodi Institut za arheologiju (T. Tkalčec) u suradnji s tvrtkom Vektra d.o.o, Varaždin. U kraju u kojem su tijekom srednjeg vijeka svoje posjede imali razni viteški i crkveni redovi te plemstvo, zanimljiv punkt predstavlja lokalitet Osijek Vojakovački-Mihalj s geofizikom i arheološkim iskopavanjima istražene tri cjeline (utvrđena kuća, drveno-zemljana utvrda i romanička crkva). LIDAR snimke trebale bi pružiti dublji uvid u odnose i komunikacije Mihalja s drugim poznatim utvrdama i naseljima, a očekujemo otkriće i novih lokaliteta iz raznih arheoloških razdoblja.
At the beginning of April 2019 aerofotogrammetry and LIDAR (3D laser scanning) survey of the south-eastern Kalnik Region on the area of villages Kamešnica, Donja Glogovnica, Veliki Poganac and Apatovec will be conducted (approximately 35 km2). The research is carried out by the Institute of Archeology (T. Tkalčec) in cooperation with Vektra d.o.o, Varaždin. In the area where different ecclesiastical and military orders as well as nobility have placed their properties and estates in the Middle Ages, an interesting point is represented by the site of Osijek Vojakovački-Mihalj. There three mediaeval units have been investigated by geophysics and archaeological excavations: manor house, earth-and-wood fortress and Romanesque church. LIDAR survey should provide a deeper insight into the relations and communications of Mihalj with other known settlements and settlements, and we expect discovery and new locations from various archaeological periods.

Održano

Past Events

Popularizacija
Radionica
Radionica Rimska škola – pišimo i računajmo kao Rimljani

utorak, 12. 3. 2019.

Popularisation
Workshop
Roman School Workshop – write and count as RomansTuesday, 12th March 2019

U prostorima OŠ Tin Ujević u suradnji s Ženskom općom gimnazijom Družbe sestara milosrdnica održana je radionica o obrazovanju u rimsko doba. Djeca su prvo pisala rimske brojeve na voštanim pločicama, zatim su od arapske gume, mljevenog ugljena i octa napravili rimsku tintu, Prepisivali su latinske poslovice i crtali. Obukli se kao Rimljani i naučili kako se zbraja  na rimskom abaku.
In the premises of Elementary School Tin Ujević, in cooperation with the Women’s General Gymnasium of the Society of Sisters of Mercy, a workshop on education in the Roman era was held. Children first wrote Roman numerals on wax tiles, then made Roman ink, mined charcoal and vinegar from the Arabian rubber, they copied Latin proverbs and drew. They dressed like the Romans and learned how to add on the Roman abacus.
.
Popularizacija
RadionicaEneida (kazalište sjena)

Skradin
23. 3. 2019.

Popularisation
Workshop

Aeneid (shadow theater)

Skradin
23rd March 2019
XVIII gimnazija  iz Zagreba i Institut za arheologiju u sklopu programa popularizacije znanosti sudjelovali su na III festivalu klasičnih jezika i antičke civilizacije u Skradinu 22.-23. ožujka 2019. s predstavom Eneida (kazalište sjena).
Autori teksta, scenografije, odabira glazbe i izvođači su učenici XVIII gimnazije Nina Jončić,
Lara Banjavčić, Lorena Kovačić, Lea Radić, Dora Uglješić, Rea Vuković, Paola Zebec i Leon Petrić. Profesori, režiseri i zaduženi za sve ostalo su Maja Čubranić, Sandra Tardelli iz XVIII gimnazije. Kreaciju lutaka i kazališta i osmislio i izradio Ivan Volarević iz Metkovića.
Idejni pokretač je Ivana Ožanić Roguljić iz Instituta za arheologiju. Predstava je djelomično financirana  kroz progam popularizacije znanosti Ministarstva znanosti i obrazovanja Republike Hrvatske.
Tim XVIII gimnazije i Instituta za arheologiju nastupali su  22.3.2019. u kino dvorani Skradin.
XVIII Gymnasium from Zagreb and the Institute of Archeology, within the program of popularization of science, participated in the 3rd Festival of Classical Languages ​​and Ancient Civilization in Skradin 22nd-23rd March 2019 with the performance of Eneid (shadow theater).
Authors of text, scenography, music selection and performers were students of XVIII Gymnasium Nina Jončić, Lara Banjavčić, Lorena Kovačić, Lea Radić, Dora Uglješić, Rea Vuković, Paola Zebec and Leon Petrić. The professors, directors and responsible for everything else were Maja Čubranić, Sandra Tardelli of the XVIII high school. Dolls and theater were created and edited by Ivan Volarević from Metković.
The originator was Ivana Ožanić Roguljić from the Institute of Archeology. The funding was partially secured through the program of popularization of science by the Ministry of Science and Education of the Republic of Croatia.
The Team of XVIII Gymnasium and the Institute of Archeology performed on 22 March 2019. in Skradin movie theater.
Lokalitet na zaglavlju Newslettera –
Martin-Breg, crkva Sv. Martina, srednji vijek, novi vijekSite in Newsletter’s header –
Martin-Breg, St. Martin’s church, Middle Ages, Modern period
Arhivu newslettera možete pregledati ovdje / Newsletter’s archive is available here.
Za prijavu na newsletter kliknite ovdje / Register here to receive our newslettersDodatne informacije o Institutu i događanjima možete pratiti i preko naše webstranice www.iarh.hr.
Further information about the Institute and our events is available on our website www.iarh.hr.

Pratite nas i na academia.edu / Follow us on academia.edu

Info:
IARH PRESS

ZRC SAZU – Poziv za konferenciju Dolgoročne spremembe okolja 2019 (PRESS)

Dolgoročne spremembe okolja 2019

  1. maj 2019, Dvorana Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU

Gosposka ulica 16, 1000 Ljubljana

PROGRAM

Torek, 14.5.2019

Moderatorka: M. Andrič

9.00 – 9.30  Tjaša Tolar, Barbara Hofman, Naravno rastje in vegetacija v okolici barjanskih kolišč

9.30 – 10.00 Žiga Zwitter, Med tradicionalnim ekološkim znanjem in Columello: védenje kmetov in zemljiških gospodov o traviščih od vzhodnih Julijcev do Kamniško-Savinjskih Alp v 16. in zgodnjem 17. stoletju

10.00 – 10.30 Nina Caf, Pierre Sabatier, Andrej Šmuc, William Rapuc, Ulrich von Grafenstein, Fabien Arnaud, Maja Andrič, Preliminarna analiza človeškega vpliva na spremembe holocenske vegetacije na območju jezera na Planini pri jezeru, Julijske Alpe

10.30 – 11.00 KAVA/ČAJ

11.00 – 11.30 Ana Trobec, Andrej Šmuc, Sašo Poglajen, Marko Vrabec, Spremembe sedimentacijskih okolij Tržaškega zaliva od poznega glaciala do antropocena

11.30 – 12.00 Ana Trobec, predstavitev delovanja Slovenskega nacionalnega odbora Mednarodne zveze za raziskovanje kvartarja INQUA (SINQUA)

12.00 – 13.00 ODMOR ZA KOSILO (kosilo ni organizirano)

Moderatorka: N. Caf

13.00 – 13.30 Tjaša Tolar, Uporaba drena (Cornus sp.) v času kolišč

13.30 – 14.00 Andrej Novak, Tomislav Popit, Tom Levanič, Ryszard J. Kaczka, Andrej Šmuc, Vpliv intenzivnih kratkotrajnih padavin na transport holocenskih sedimentov v dolini Planice

14.00 – 14.30 Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Matija Zorn, Podnebni in pretočni trendi ter poplavna ogroženost Slovenije

14.30 – 15.00 Matej Lipar, Mateja Ferk, Andrea Martín Pérez, Jure Tičar, Miha Pavšek, Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Matija Zorn, Jian Zhao, Russell N. Drysdale, Podledeniški karbonatni sedimenti: kaj nam lahko povedo o spremembi okolja od zadnje ledene dobe?

15.00 – 15.30 KAVA/ČAJ

Moderatorka: M. Andrič

15.30 – 16.00 Borut Toškan, Nives Ogrinc, Doris Potočnik,  Pastirica bizone pase…vendar kje? Analiza stabilnih izotopov kot orodje za vpogled v ekološko nišo ledenodobnih kopitarjev z jugovzhodnoalpskega prostora

16.00 – 16.30 Lars Zver, Arheogenetika in njena uporaba na primeru rodu Bison

16.30 – 17.00 Anja Ragolič, Podoba jugovzhodnoalpskega sveta na podlagi izbranih antičnih pisnih virov

ABSTRACTI

Caf Nina1, Sabatier Pierre2, Šmuc Andrej3, Rapuc William2, von Grafenstein Ulrich4, Arnaud Fabien2, Andrič Maja1 Preliminarna analiza človeškega vpliva na spremembe holocenske vegetacije na območju jezera na Planini pri jezeru, Julijske Alpe

1ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, nina.caf@zrc-sazu.si

2Univ. Grenoble Alpes, Univ. Savoie Mont Blanc, CNRS, EDYTEM, 73000 Chambéry, Francija

3Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Aškerčeva ulica 12, 1000 Ljubljana, Slovenija

4LSCE, Université de Versailles Saint-Quentin, Commissariat à l’Energie Atomique–CNRS, 91198 Gif-sur-Yvette, Francija

Prisotnost človeka v visokogorju, poleg arheoloških najdišč, beležijo številni naravni arhivi, ki zaznavajo spremembe okolja. Med temi arhivi so pomembni jezerski sedimenti, ki so primerni za palinološke analize sprememb vegetacije. Glavni namen raziskave je proučiti kakšen je bil vpliv človeka na okolje skozi različna arheološka obdobja ter katere so bile glavne gospodarske dejavnosti v določenih obdobjih. Na območju Julijskih Alp redka arheološka najdišča nakazujejo, da je človek to območje naselil že v mezolitiku. Cilj raziskave je razumeti kakšne so bile spremembe vegetacije v holocenu ter vpliv človeka na visokogorje Julijskih Alp. Opravljena je bila preliminarna analiza jezerskih sedimentov na Planini pri jezeru (1450 m). Palinološki rezultati nakazujejo, da je od c. 4700 BP prevladoval mešan gozd s prevladujočima taksonoma Picea in Fagus. Preliminarni rezultati kažejo na intenziven človeški vpliv od rimske dobe naprej. Prevladujoči gospodarski dejavnosti sta bili pašništvo (prisotnost Plantago lanceolata, upad Abies) ter poljedelstvo (prisotnost tipa Cerealia, Secale).

Hrvatin Mauro, Komac Blaž, Zorn Matija, Podnebni in pretočni trendi ter poplavna ogroženost Slovenije

ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana,  mauro@zrc-sazu.si, blaz.komac@zrc-sazu.si, matija.zorn@zrc-sazu.si

Podatki o temperaturah, padavinah in snežni odeji, ki so bili zbrani na slovenskih vremenskih postajah v obdobju 1961–2010, kažejo na hitre in očitne podnebne spremembe. Temperature so se v navedenem obdobju po vsej državi dvignile v povprečju za 1,7 oC, količina padavin se je v povprečju zmanjšala za 50 do 150 mm, število dni s snežno odejo pa se je zlasti po nižinah in v sredogorju skrajšalo za 30–40 %.

Več raziskav je potrdilo, da omenjene spremembe močno vplivajo na vodne razmere. Zaskrbljujoče se zmanjšujejo predvsem absolutni minimalni in srednji vodni pretoki, trend upadanja pa je opazen tudi pri mnogih absolutnih maksimalnih pretokih.

Podnebje je v zadnjih petdesetih letih postalo toplejše in bolj sušno, močno se je znižala tudi količina voda na večini vodomernih postaj. Ob navedenih trendih bi pričakovali bistveno zmanjšano poplavno ogroženost, vendar podatki iz zadnjih desetletij kažejo, da temu ni tako. Med možnimi vzroki za sedanjo poplavno ogroženost izpostavljamo:

  • naraščajoči trend maksimalnih pretokov v posameznih porečjih,
  • rahlo upadajoči trend maksimalnih pretokov, vendar ob večji variabilnosti le-teh,
  • različne posege (na primer novogradnje) na površinah, ki so se jim v preteklosti zaradi poplavne ogroženosti izogibali,
  • pogostejše kratkotrajne ekstremne dogodke kot so plohe in nevihte, ki povzročajo hudourniške poplave na manjših vodotokih.

Lipar Matej1, Ferk Mateja1, Martín Pérez Andrea2, Tičar Jure1, Pavšek Miha1, Gabrovec Matej1, Hrvatin Mauro1, Komac Blaž1, Zorn Matija1, Zhao Jian3, Drysdale Russell N.4,5 Podledeniški karbonatni sedimenti: kaj nam lahko povedo o spremembi okolja od zadnje ledene dobe?

1 ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, matej.lipar@gmail.com

2 ZRC SAZU, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija

3 The University of Queensland, Faculty of Science, School of Earth and Environmental Sciences, Queensland 4072, Avstralija

4 The University of Melbourne, School of Geography, Melbourne, VIC 3053, Avstralija

5 Université de Savoie-Mont Blanc, EDYTEM, UMR CNRS 5204, 73376 Le Bourget Du Lac-Cedex, Francija

Poledenitev močno vpliva na izoblikovanost površja, predvsem zaradi procesov erozije, transporta in odlaganja. Zaradi svoje ledeniške preoblikovanosti, tako večji del Alp predstavlja naravni laboratorij za raziskave, povezane z ledeniki in razvojem površja ter spremembami okolja tekom ledenih in medledenih dob. Poleg makro-ledeniških oblik kot so ledeniške doline in krnice, imajo za preučevanje preteklega okolja velik pomen tudi podrobnosti zapisane v sedimentih – kot na primer kemijska struktura obstoječih ledenikov, puhlica ali karbonatni sedimenti. Ob hitrem umiku Triglavskega ledenika v zadnjih desetletjih, so se slednji razkrili tudi na tem območju. V kratkem prispevku leta 1970 so tovrstne sedimente predstavili že Ford, Fuller in Drake. Različni pristopi preučevanja podledeniških karbonatnih sedimentov so se uveljavili predvsem tekom osemdesetih in devetdesetih let preteklega stoletja, v zadnjem desetletju pa sicer maloštevilne objave prihajajo predvsem iz Antarktike. Podledeniški karbonatni sediment je soroden jamskim karbonatnim sedimentom (npr. stalagmitom), ki so se uveljavili kot eni izmed najperspektivnejših pokazateljev sprememb okolja. Naše raziskovalno vprašanje se zato osredotoča predvsem na to, kakšne paleookoljske podatke nam lahko v slovenskih Alpah razkrije podledeniški karbonatni sediment.

Novak Andrej1, Popit Tomislav1, Levanič Tom2, Kaczka Ryszard J3., Šmuc Andrej1 Vpliv intenzivnih kratkotrajnih padavin na transport holocenskih sedimentov v dolini Planice

1Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija, andrej.novak@geo.ntf.uni-lj.si

2Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana

3 University of Silesia, Faculty of Earth Science, Będzińska 60, 41-200 Sosnowiec, Poljska

Po umiku pleistocenskega ledenika so dolino Planice in Tamarja v Julijskih Alpah začeli zasipavati holocenski sedimenti, ki se odlagajo kot gruščnata sedimentna telesa pahljačastih oblik. Nastajajo kot posledica različnih oblik pobočnih procesov, ki jih predstavljajo podori, zdrsi, drobirski tokovi in nanosi sedimenta, ki jih odlagajo hudourniški dogodki. Vpliv slednjih na drevesa lahko opazujemo v obliki delnega zasutja in zmanjšanega letnega prirasta dreves.

Na aktivnost pobočnih procesov v dolini pomembno vplivajo geološki dejavniki (litologija in tektonska struktura doline), njena morfologija ter klimatski pogoji, predvsem v obliki intenzivnih kratkotrajnih padavinskih dogodkov. S kombinacijo dendrogeomorfoloških datacij in meteoroloških podatkov smo na dveh sedimentnih telesih v dolini Planice za obdobje zadnjih 120 let (i) datirali hudourniške dogodke z natančnostjo enega leta, (ii) določili sprožitveni meteorološki dogodek ter (iii) opredelili povezavo med intenziteto sprožitvenih meteoroloških dogodkov in intenziteto pobočnih procesov.

Raziskovani sedimentni telesi se nahajata v bližini Nordijskega centra Planica in jugozahodnem pobočju Ciprnika. Skupno smo na obeh lokacijah datirali 19 hudourniških dogodkov, ki časovno sovpadajo s kratkotrajnimi (24- in 48-urnimi) intenzivnimi padavinskimi dogodki, katerih količina padavin presega 50 mm. Ti dogodki predstavljajo najverjetnejše meteorološke sprožitelje. Sprožitvene dogodke smo postaviti v kontekst njihovih povratnih dob in ugotovili, da dogodke nizkih intenzitet povzročajo deževja s povratno dobo 1 do 2 leti, srednje intenzivne dogodke deževja s povratno dobo 10 do 25 let ter zelo intenzivne dogodke deževja s povratno dobo 100 in več let.

Ragolič Anja, Podoba jugovzhodnoalpskega sveta na podlagi izbranih antičnih pisnih virov

ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, anja.ragolic@zrc-sazu.si

Raziskave, ki se ukvarjajo s podobo nekdanjega okolja v arheoloških obdobjih, so praviloma osredotočene na proučevanje živalskih in rastlinskih ostankov ter geološkega zapisa. Raziskovalci srednjega in novega veka ob tem veliko pozornosti upravičeno namenjajo tudi tedanjim pisnim virom, česar za starejša obdobja – vsaj kar zadeva naš prostor – ni mogoče trditi. Kot bo pokazano na primeru izbranih antičnih virov, vsebinsko posegajočih v jugovzhodnoalpski prostor, je takšna ignoranca neupravičena. Na podlagi pisnih virov je namreč mogoče pokazati na lokalno prisotnost nekaterih živalskih vrst, ki jih arheozoološke raziskave doslej še niso uspele zaznati. Tako antični pisni viri kot antični spomeniki s svojo ikonografijo ponujajo dragocen vpogled v tedanjo favno in v antično miselnost, posredno pa so zanimivi tudi za prepoznavanje specifičnih ekosistemov.

Tolar Tjaša1, Hofman Barbara2 Naravno rastje in vegetacija v okolici barjanskih kolišč

1ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tjasa.tolar@zrc-sazu.si

2Okra arheološka raziskovanja Barbara Hofman s.p.

Kolišča Ljubljanskega barja so bila postavljena na obrobju tedanjega jezera, nemalokrat pa tudi v bližini pitne vode (izvirov ali manjših potokov, ki so jezero napolnjevali). Bogati arheobotanični ostanki iz kulturnih plasti koliščarskih naselbin zelo jasno in nazorno pokažejo kakšna je bila tedanja vegetacija. Ker pa so ti ostanki deloma (velikokrat večinoma) s človekom prinešeni v naselbino za različne namene (kot npr. hrana, krma, stelja, izdelava predmetov iz rastlinskih materialov idr.), so pogosto zabrisani podatki o dejanskem naravnem rastju, ki je v resnici obdajalo naselbine na kolih. Cca. 130 cm dolg profilni stolpec z Rastuke (Ig, bližina potoka Ižica) razkriva podobnosti in razlike v rastju na in izven območij kolišč.

Tolar Tjaša, Uporaba drena (Cornus sp.) v času kolišč

ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tjasa.tolar@zrc-sazu.si

Tako rumeni kot tudi rdeči dren sta bili koliščarjem dobro poznani grmovni in lesni vrsti. To pričajo ostanki s koliščarskih naselbin: plodovi in les. Predvsem plodovi rumenega drena so užitni, bogati z vitamini in po prvi slani tudi zelo okusni, medtem ko smo za plodove rdečega drena dolgo menili, da niso bili tako pogosto nabirani in uporabljeni, še zlasti ne za popestritev prehrane. Nedavno naključno odkritje strtih koščic rdečega drena v kulturni plasti kolišča na Strojanovi vodi ter nadaljna eksperimentalna dela in kemijske analize dokazujejo da temu ni bilo tako…

Toškan Borut1, Ogrinc Nives2, Potočnik Doris2 Pastirica bizone pase…vendar kje? Analiza stabilnih izotopov kot orodje za vpogled v ekološko nišo ledenodobnih kopitarjev z jugovzhodnoalpskega prostora

1 ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, borut.toskan@zrc-sazu.si

2 Institut Jožef Stefan, Odsek za znanosti o okolju, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana

Analize stabilnih izotopov so si v zadnjih dveh desetletjih suvereno utrle pot na področju analize fosilnih in subfosilnih živalkih ostankov. Na podlagi tovrstnih študij so bili, denimo, olajšani poskusi taksonomske opredelitve posameznih kostnih najdb z arheoloških najdišča (npr. razlikovanje med volkom in psom), pridobljeni podatki o biologiji nekaterih izumrlih vrst (npr. jamski medved, ledenodobni nosorogi, stepski bizon), ocenjeni načini izkoriščanja posameznih domestikatov znotraj izbranih človeških skupnosti (reja zgolj zaradi mesa ali tudi/predvsem zavoljo mleka?), osvetljeni uvodni koraki v udomačevanje posameznih živalskih vrst, zelo pomenljiva pa je tudi vloga, ki jo analize stabilnih izotopov igrajo pri paleookoljskih študijah. V pričujoči predstavitvi bodo prikazani preliminarni rezultati analize stabilnih izotopov ogljika in dušika na izbranih primerkih kopitarjev ledenodobne starosti z dveh najdišč jugozahodne Slovenije, ki ponujajo vpogled v ekološke niše teh živali ob izteku pleistocena v jugovzhodnoalpskem prostoru.

Trobec Ana1, Šmuc Andrej1, Poglajen Sašo2, Vrabec Marko1 Spremembe sedimentacijskih okolij Tržaškega zaliva od poznega glaciala do antropocena

1Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Ljubljana, Ana.trobec@geo.ntf.uni-lj.si

2Sirio d.o.o., Koper

Globalni dvig višine morske gladine, ki je sledil zadnjemu glacialnemu višku, je močno spremenil razmerje med kopnimi in morskimi površinami. Tej globalni spremembi je bilo podvrženo tudi Jadransko morje, še posebno v svojem severnem delu, ki je takrat predstavljal obširno rečno ravnico reke Pad in njenih pritokov. Holocensko transgresijo v Tržaškem zalivu so že pred desetletji prepoznali iz analiz sedimentnih jeder, šele zadnja leta pa se za raziskovanje sedimentov morskega dna uporabljajo tudi visokoločljive geofizikalne metode. Predstavljamo primer uporabe podpovršinskega sonarja in vzorcev sedimentnega jedrnika za prepoznavanje sedimentacijskih okolij Tržaškega zaliva od zadnjega glaciala do holocena. Iz profilov podpovršinskega sonarja smo določili geometrijo in arhitekturo sedimentnih teles ter določili optimalna mesta vzorčenja. Vzorce smo pridobili s sedimentnim jedrnikom in jih uporabili za granulometrično analizo. Pomembnejše horizonte smo datirali z AMS radiometrično metodo. V poznem glacialu je prevladoval peščen mulj rečno-vetrnega izvora, ki je bil kasneje premeščen s poplavami in se je odložil v obliki zaporedja gradiranih plasti peščenega mulja, ki prehaja v slabo sortirano glino. Po zadnjem glacialnem višku so se do holocena odlagali drobnoznati sedimenti poplavne ravnice, ki jih na raziskovanem območju občasno sekajo rečna korita z izrazitimi nasipi. V holocenu je na poplavno ravnico postopoma začelo vdirati morje, kar se je odražalo v hitrem prehodu iz rečnih v paralična in nato plitvomorska sedimentacijska okolja, kjer prevladuje bioklastičen peščen mulj, ki danes v slovenskem morju dosega debeline do desetih metrov.

Trobec Ana, predstavitev delovanja Slovenskega nacionalnega odbora Mednarodne zveze za raziskovanje kvartarja INQUA (SINQUA)

Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Ljubljana, Ana.trobec@geo.ntf.uni-lj.si

https://sites.google.com/a/geo.ntf.uni-lj.si/sgd/o-drustvu/home/sinqua

Zver Lars, Arheogenetika in njena uporaba na primeru rodu Bison

ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, lars.zver@zrc-sazu.si

Za začetek arheogenetike veljajo osemdeseta leta prejšnjega stoletja. V sledečih desetletjih se je ta stroka dalje razvijala. Raziskave starodavne DNA se uporabljajo tako na različnih področjih biologije, kot so taksonomija, evolucija in ekologija izumrlih organizmov, kot za odgovarjanje na arheološka vprašanja, kot so domestifikacija živali in rastlin ter migracije ljudi.

Eden od rodov, ki je vzbudil zanimanje arheogenetikov, je Bison. Ta rod izvira iz Azije in je v preteklosti bil razširjen od Zahodne Evrope do Severne Amerike, v njegovi zgodovini pa je prišlo do številnih migracij, lokalnih izumrtij ali zmanjšanj genetske variabilnosti, in dandanes živita le še dve vrsti, to sta zober v Vzhodni Evropi in ameriški bizon v Severni Ameriki. S pomočjo genetske analize njihovih fosilov je uspelo odgovoriti ne le na vprašanja, kot so na primer razvoj ameriškega bizona, pripadnost fosilov k posameznim populacijam in okvirni časi razvoja ali pojava posameznih vrst, temveč tudi na ekološke in podnebne spremembe v preteklosti, ki so velikokrat povzročale ali preprečile njihove migracije. Vendar pa kljub temu še vedno ostajajo nejasnosti in konfliktna odkritja, ki pustijo odprta vrata novim raziskavam. Eno od odprtih vprašanj je izvor in pripadnost bizonov jugovzhodnoalpskega prostora, ki bodo tudi cilj naših raziskav.

Zwitter Žiga, Med tradicionalnim ekološkim znanjem in Columello: védenje kmetov in zemljiških gospodov o traviščih od vzhodnih Julijcev do Kamniško-Savinjskih Alp v 16. in zgodnjem 17. stoletju

Filozofska fakulteta UL, Oddelek za zgodovino, ziga.zwitter@ff.uni-lj.si

Znanje kmetov o travnikih in pašnikih je v obravnavanem času večinoma temeljilo na spoznanjih, ki so jih pridobili med uporabo teh zemljišč. To znanje se je prenašalo iz generacije v generacijo in znotraj soseske, delno pa tudi na daljše razdalje. Čeprav je prevladovalo ustno podajanje obravnavanega znanja in čeprav kmetje iz obravnavanega časa za seboj niso pustili pisnih virov, ki bi dajali vpogled v analizirano znanje, je analiza virov zemljiških gospostev omogočila delni vpogled v tradicionalno ekološko znanje kmetov. To je bilo precej podrobno, a ne brez napak, in je do neke mere vplivalo na rabo travišč – ne pa v vseh primerih, saj je bila raba odvisna tudi od pravnih določil.

Znanje zemljiških gospodov in gospoščinskih uradnikov je temeljilo na izkustvenem znanju obdelovalcev dominikalnih zemljišč, delno na znanju podložnikov, do neke mere pa tudi na (agronomski) literaturi. Znanje, pridobljeno z izkušnjami, in podatki o travnikih in pašnikih iz literature niso bili nujno komplementarni, saj se je literatura lahko nanašala na kmetovanje v drugačnih okoljskih razmerah – na obravnavanem ozemlju dokazano vsaj delno poznano Columellovo delo Res rustica je npr. obravnavalo kmetovanje v Sredozemlju v prvem stoletju – del literature pa je temeljil na nezadostnem znanju, da bi bil komplementaren z realnostjo.

Info:
ZRC SAZU PRESS