NMSL – 1 vstopnica za 11 muzejev in galerij (PRESS)

1 vstopnica za 11 muzejev in galerij
Skupna poletna akcija muzejev in galerij v Ljubljani

Zdaj je čas za svetovne znamenitosti doma! Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej so iz svojih zbirk izpostavili po enega glavnega protagonista svetovnega slovesa. Letošnje poletje si jih vse lahko ogledate za enotno, cenovno dostopno ceno 8,00 evrov za individualno ter 16,00 evrov za družinsko vstopnico. Akcija velja od 1. julija do 30. avgusta.

»V Ljubljani imamo na ogled številne svetovne znamenitosti. Jih poznate? Oglejte si dragocene eksponate, ne da bi potovali v tujino. Muzeji in galerije v Ljubljani smo stopili skupaj in na široko odprli svoja vrata. Z eno samo vstopnico lahko do 30. avgusta 2020 vstopite v kar 11 muzejev in galerij na 13 lokacijah. Vabimo vas, da nas obiščete!«, so združeni zapisali v promocijsko zloženko.

Opogumljeni od dobrega obiska na letošnjo poletno muzejsko noč in v želji, da bi letošnje poletje bilo posebno tudi po večjem obisku domačih turistov, so se muzeji povezali in odločili za to edinstveno skupno akcijo, ki je pri nas v tako številčni udeležbi še nismo imeli.

Z idejo o sodelovanju med ustanovami in njihovi dostopnosti ter sporočilom o svetovnih znamenitostih, ki so na ogled v okviru akcije, želijo obiskovalcem ponuditi bogato muzejsko in galerijsko izkušnjo ter obenem prispevati k večji kulturni ponudbi.

In kateri so presežki premične dediščine, ki jo v muzejih in galerijah naše prestolnice letošnje poletje ne smete zamuditi? Neandertalčeva piščal, koliščarsko kolo, figurine Kitajcev, obredna pipa miru, Škofjeloški pasijon, slovenski impresionisti, Zoran Mušič, stara učilnica, Stojan Batič, šifrirni stroj Enigma, Marina Abramović in Kiosk K67.

MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER
Ikoni: kipar Stojan Batič in ljubljanski grafični bienale
V petdesetih letih je slovenska likovna scena doživljala nesluten razvoj. Pojavile so se nove, močne osebnosti, kot je kipar Stojan Batič, medtem ko so prireditve, kot je mednarodni grafični bienale, Ljubljani dale kozmopolitski značaj.

MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
5200 let pred tvojimi očmi! Najstarejše leseno kolo z osjo na svetu
Kolo preseneča z natančno in domišljeno izdelavo. Spreten koliščar je upošteval krčenja in raztezanja lesa ter logiko pritrjevanja in spajanja. Tehnološka dovršenost in starost to najdbo z Ljubljanskega barja uvrščata v vrh svetovne kulturne dediščine.

MG+MSUM, MODERNA GALERIJA
Zoran Mušič, Nismo poslednji
Zoran Mušič je eden mednarodno najbolj poznanih umetnikov 20. stoletja. Slikarski cikel Nismo poslednji temelji na umetnikovi izkušnji koncentracijskega taborišča, njegovo sporočilo pa je, da se taka izkušnja nikoli več ne sme ponoviti.

MG+MSUM, MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI METELKOVA
Marina Abramović, Ritem 0, performans, 1974
Marina Abramović po vsem svetu slovi kot »prva dama performansa«. Ritem 0 je eden od najbolj radikalnih performansov, pri katerem je bilo ogroženo tudi njeno življenje. Umetnica ga je podarila Moderni galeriji za mednarodno zbirko Arteast 2000+.

MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
Enigma: uganka druge svetovne vojne
Enigma je šifrirni stroj, ki so ga uporabljale nemške oborožene sile. Med drugo svetovno vojno so kodo dešifrirali zavezniki, kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu koncu vojne. MNZS Enigma I je standardna trikolutna izvedba.

MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE
Saša J. Mächtig, Kiosk K67, modularni arhitekturni sistem, 1967
S plastično lupino je kiosk postal značilen ulični poudarek, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja zaznamoval številna urbana središča nekdanje Jugoslavije, Evrope in širše.

NARODNA GALERIJA
Enkratna zbirka slovenskega impresionizma
Rojstvo in razvoj enkratnega evropskega modernizma sta predstavljena skozi 100 ambicioznih umetnin, ki so jih navdihnili München, Dunaj, Pariz in zlasti slovenska krajina in značaj. Grohar, Jakopič, Jama, Sternen in drugi mojstri.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE
Neandertalčeva piščal, najstarejše glasbilo na svetu
Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letna neandertalčeva piščal iz Divjih bab sodi med najpomembnejše mejnike v razvoju človeštva, saj dokazuje, da so bili neandertalci inovativni in čuteči ljudje, zmožni umetniškega izražanja.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE – METELKOVA
Figurine Kitajcev v vrhu evropskega oblikovanja porcelana
Figurine Kitajcev je okrog leta 1763 izdelal slavni münchenski oblikovalec porcelana Franz Anton Bustelli. Del sicer izgubljenega namiznega okrasa pomeni enega od vrhuncev Bustellijevega dela in hkrati evropskega oblikovanja porcelana.

PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Leonora – največji eksponat Prirodoslovnega muzeja Slovenije
Najdba več kot 13 metrov dolgega trupla mlade samice brazdastega kita leta 2003 v slovenskem morju je bila izjemna, prav tako kot tudi postopek, s katerim so strokovnjaki iz razpadajočega trupla pridobili njeno popolno okostje.

SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Baragova zbirka in obredna pipa miru iz 19. stoletja
Po zaslugi misijonarja Friderika Barage dobimo prvo neevropsko muzejsko zbirko že leta 1837. Predmeti so z območja Velikih jezer v Severni Ameriki. Najbolj izstopa obredna pipa, ki sodi med redko ohranjene primerke na svetu.

SLOVENSKI GLEDALIŠKI INŠTITUT – GLEDALIŠKI MUZEJ
V pričakovanju Škofjeloškega pasijona 2021
Škofjeloški pasijon, pomnik slovenskega gledališča, ki sodi med najstarejše še zmeraj uprizarjane procesijske igre v Evropi in dediščino človeštva. Spoznajte gledališki in zgodovinski kontekst pasijona, ki bo ob 300-letnici ponovno zaživel v 2021.

SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ
V stari učilnici šiba poje!
V ambientalni postavitvi učilnice iz druge polovice 19. stoletja je mogoče preizkusiti stare pripomočke, kot sta pero v peresniku in skrilasta tablica. Posebnost stare učilnice so kazni, ki jih danes (na srečo) vidimo le še v muzejih.

Dodatne informacije:

Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Urša Karer, ursa.karer@mgml.si, 041 844 030

Mednarodni grafični likovni center, Pod turnom 3, Lili Šturm, , lili.sturm@mglc-lj.si, 01 2413 818

Moderna galerija, Windischerjeva ulica 2, Mateja Dimnik, mateja.dimnik@mg-lj.si, 041 669 599

Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, Urška Purg, urska.purg@muzej-nz.si, 051 353 904

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Rusjanov trg 7, Maša Špiler, masa.spiler@mao.si, 040 691 633

Narodna galerija, Puharjeva ulica 9, Živa Rogelj, ziva_rogelj@ng-slo.si, 01 24 15 416 in 24 15 400

Narodni muzej Slovenije, Prešernova cesta 20, Tinka Herček Selič, tinka.selic@nms.si, 041 751 270

Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, dr. Staša Tome, stome@pms-lj.si, 01 241 09 48

Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, Maja Kostric Grubišić, maja.kostric@etno-muzej.si, etnomuz@etno-muzej.si, 040 187 920 in 01 30 08 780

Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17, Mihael Čepeljnik, mihael.cepeljnik@slogi.si, 01 241 58 12

Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, Ksenija Guzej, solski.muzej@guest.arnes.si, 031 299 676

Info:
NMSL PRESS

[SLO] PMPO – Stalne izložbe Pokrajinskog muzeja Ptuj – Ormož na ptujskem gradu [Osvrt Vendi Jukić Buča]

Ptuj prvi puta spominje rimski povjesničar Tacit vezano uz događaj u kojem su panonske legije 69. godine izabrale Vespazijana za cara, ali područje Grajskog griča i Rabelčjeg sela naseljeno je još od ranog neolitika, 5. i 4. tisućlijeća pr. n. e.

Otkriveno je čak pet mitreja iz 2. i 3. st. Prvi je otkriven krajem 19. stoljeća, a posljednji 1987. godine. Na poticaj prof. Franza Ferka sagrađena je zgrada na položaju nalaza I. mitreja u kojoj se spomenici čuvaju in situ.

Grad polukružno obavija rijeka Drava preko koje je sagrađen kameni most u vrijeme cara Hadrijana. Crkva sv. Juraja iz 12. st. smatra se najljepšim i najbogatijim arhitekturnim spomenikom u Ptuju, s očuvanim freskama iz 14. i 15. st. Uz crkvu se nalazi gradski toranj, spomenut u prvom Gradskom statutu iz 14. st. 1830. godine u toranj su uzidani kameni antički spomenici, što ovaj toranj čini jednim od najstarijih lapidarija na otvorenom.

Brojna arheološka nalazišta i bogata povijest ovog kraja omogućili su osnivanje Pokrajinskog muzeja Ptuj – Ormož, koji posjeduje te izlaže i predstavlja zbirke na više gradskih lokacija u okviru odjela za arheologiju, povijest, kulturnu povijest, etnologiju uz organiziranu restauratorsku radionicu i druge službe.

Najimpozantiji je Grajski grič na kojem su prvu utvrdu izgradili već u 11. st salzburški nadbiskupi, vlasnici Ptuja i okolice. Srednjovjekovna utvrda bila je dvodijelna – na uzvisini su se nalazile zgrade za stanovanje i gospodarske zgrade, a na nižoj, zapadnoj ravnici, vojnički objekti i zapadna kula – najstariji sačuvani element dvorca. Izgled utvrde se mijenjao tokom 12. i 14. st., a temeljna promjena izvršena je u 16. st. kada su talijanski graditelji Grad i Dvorac utvrđivali protiv napada Turaka. Konačan izgled Dvorac je dobio u 18. st. Posljednji vlasnici Dvorca bili su grofovi Herberstein nakon kojih je 1945. godine dvorac nacionaliziran, a oprema odkupljena za Muzej koji je 1893. godine osnovalo Muzejsko društvo.

Zbirke na ptujskem gradu postavljene su u prostorima Dvorca i nekadašnjoj konjušnici do kojih se dolazi kroz Karlov portal.

U obnovljenim prostorima konjušnce postavljena je izložba zbirke pustnih mask.

Izložene maske su bile izrađivane na području ptujskog agrarnog zaleđa. Cilj izložbe je uputiti da maske nisu samo karnevalski rekviziti već zanimljivi kulturnopovijesni artefakti. Najpoznatiji pusni lik je korant, a 1960.  priredilo se prvo kurentovanje kada su po ptujskim ulicama nastupile tradicionalne pustne maske – orači, rusa, piceki, vile, medvedi i kurenti. Kurentovanje je postalo europski karneval, a Ptuj je primljen u Europsko društvo karnevalskih gradova FECC 1991. godine. Na izložbi je prezentirana karnevalska povorka s najkarakterističnijim maskama, uz panoe s tekstovima o karnevalskim običajima i izradi maski te pojedinačne maske za lice izložene u vitrinama, a postavljen je i kutak za djecu. Osim pustnih maski, prisutan je i kopjaš – maska koja se nosila na seljačkoj svadbi.

Pravilan smjer razgledavanja izložbi Dvorca, na koji upućuju gospođe vodiči, započinje prvim katom i sobama sa štukaturanim stropovima u kojima je postavljena izložba zbirke feudalne stanovanjske kulture iz razdoblja od 16. do 20. st. Prostori su opremljeni namještajem, slikama i upotrebnim predmetima iz ostavštine grofova Herberstein, koji su ovu građu početkom 20. st. donijeli iz obližnjih dvoraca Vurkberk i Hrastovec. Po njima se imenuje i posebna cjelina – Galerija Herberstein. Posebnost su bruseljske tapiserije iz 17. st. i originalno sačuvane kaljeve peći te zanimljivo uređen Grofičin salon s oslikanim tapetama i kineskim umjetninama. U pojedinim prostorijama sačuvane su freske. Izložba obuhvaća zbirku rodbinskih portretov s prikazom Žige Herbersteina, diplomata i vojskovođe 16. st., u turskom plaštu koji mu je poklonio Sujelman Veličanstveni.

Na kraju sjeverozapadnog krila nalazi se Slavnostna dvorana i kapela s oltarom, koju su uredili grofovi Lesli u 2. pol. 17. st. U dvorani je izložena zbirka portreta znamenitih turskih i europskih dostojanstvenika, vojskovođa, ljepotica iz sultanovog harema i stanovnikâ egzotičnih zemalja, koji su nastali krajem 17. st.  Posebnost je i Hasanov plašt te restaurirani izlošci iz Pokrajinskog muzeja Kočevje. U Dvorani se danas odvojaju koncertna i druga događanja, te su postavljene stolice i klavir.

Na drugom katu nalazi se grajska galerija u kojoj su izložena djela starih majstora te slike iz vremena od zadnje četvrtine 16. st. do sredine 18., uz izabrane komade pokućstva.

U vezanom hodniku izložena je specifična zbirka slika na steklu, koje su nastale u 19. st., uz rekonstrukciju radionice u kojoj su izrađivane. Slike su uglavnom religijske tematike i živih boja, a nalaze se obješene na zidu.

U ostalim prostorima izložena je izložba o Gospodih Ptujskih – srednjovjekovnoj obitelji koja je na ptujskem gradu živjela više od tristo godina, u razdoblju od 1131. do 1438. godine. Njihovom zaslugom su ustanovljeni dominikanski i minoritski samostan u Ptuju te romanička crkva na Ptujskoj gori. Izloženi su kipovi, makete, dijelovi kamenog crkvenog namještaja, keramičke srednjovjekovne posude i drugi artefakti koji pridonose općem uzdušju života u godinama njihovog djelovanja.

Nakon razgleda prvog i drugog kata spušta se u prizemlje gdje je postavljeno još nekoliko stalnih izložbi.

Zbirka glazbala je najbogatija zbirka glazbala u Sloveniji i broji oko 300 glazbala. Zbirka je podijeljena na tematske cjeline koje obuhvaćaju orkestar ptujske gradske garde i mlađi gradski orkestar te puhala, gudala i glazbala s tipkama. U svakoj sobi posebne cjeline postavljen je aparat na kojem se pritiskom gumba aktivira glazba određenog instrumenta. Posebnost je izložena rimska dvostruka tibia datirana u 2. ili 3. st. koja predstavlja raritet svjetskog značaja. Izrađena je od kosti i obložena barkom i ornamentiranom broncom. Tibia je pronađena u iskopavanjima pod vodstvom Ivana Tuška 1988. godine u kući bogatog građanina Poetovije. Uz tibiju je postavljena i vitrina s još nekoliko artefakata iz razdoblja prapovijesti, rimskog razdoblja i srednjeg vijeka, a sadrži dijelove uljanica, prsten, dio ručke, dijelove koštanih frulica, ogrlicu, dječju zvečku i zvona.

U posljednjoj prostoriji postavljena je izložba stolnog posuđa 18. i 19. st., a obuhvaća nekoliko vitrina s posebno izabranim izlošcima šalica, tanjurića i poslužavnika.

Posljednja zbirka je zbirka orožja, izložena u staroj slavnostni dvorani romaničkog palacija iz 12. st., koja se nalazi u prizemlju južnog trakta. Zbirka je nacionalnog značanja i sadrži više od 500 komada različitih vrsta oružja te zaštitne opreme od 15. do 20. st. Postavljena je na način da uprizoruje izgled prave dvorske oružarnice, koja se ovdje nalazila od 2. pol. 17. st. Većina oružja potječe iz obližnjeg vurberškog dvorca. Postavljena replika mača za dvije ruke omogućava uvid u njegovu težinu i isprobavanje njegovog korištenja.

U prizemlju i na svakom katu postavljeni su brojni kameni spomenici, a jedan od najznačajnih predstavlja uzidana nadrgobna ploča Friderika IX. Ptujskega, posljednjeg iz moćne rodbine, koji je umro 1438. godine.

Dvorište krasi veliki dvorski bunar s drvenom nadstrešnicom.

U preostalim prostorijama uređeni su toaleti i kafić koji poslužuje i na terasu pored bunara i nudi odličnu ledenu/kavu.

Iako smo Grad posjetili krajem kolovoza, spuštajuća magla i večernja vlaga ostavili su dojam uznapredovale jeseni i poseban osjećaj spokoja, koji je u povijesnim nesigurnim vremenima, eventualno mogao pružiti jedino dobro utvrđen dvorac na uzvisini iznad grada, poput ptujskog.

>Galerija fotografija [Vendi Jukić Buča | Berislav Buča]

Zahvaljujem Pokrajinskom muzeju Ptuj – Ormož na razgledu izložbi i fotografiranju.

Ljubljana 28 8 2013

Vendi Jukić Buča

Litaratura

Brence, Andrej, Šteiner Martin. Muzejske zbirke u ptujskem gradu. PMPO Ptuj, 2012.

Gomer Vojković, Mojca. Poetovionski mitreji. PMPO Ptuj, 2007.

Kratki vodič kroz Ptuj. Ptuj, 2009.

Internetska stranica PMPO  http://pmpo.si/

Ptujski dvorac. Foto: VJB.

Ptujski dvorac. Foto: VJB.