NMSL – 1 vstopnica za 11 muzejev in galerij (PRESS)

1 vstopnica za 11 muzejev in galerij
Skupna poletna akcija muzejev in galerij v Ljubljani

Zdaj je čas za svetovne znamenitosti doma! Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej so iz svojih zbirk izpostavili po enega glavnega protagonista svetovnega slovesa. Letošnje poletje si jih vse lahko ogledate za enotno, cenovno dostopno ceno 8,00 evrov za individualno ter 16,00 evrov za družinsko vstopnico. Akcija velja od 1. julija do 30. avgusta.

»V Ljubljani imamo na ogled številne svetovne znamenitosti. Jih poznate? Oglejte si dragocene eksponate, ne da bi potovali v tujino. Muzeji in galerije v Ljubljani smo stopili skupaj in na široko odprli svoja vrata. Z eno samo vstopnico lahko do 30. avgusta 2020 vstopite v kar 11 muzejev in galerij na 13 lokacijah. Vabimo vas, da nas obiščete!«, so združeni zapisali v promocijsko zloženko.

Opogumljeni od dobrega obiska na letošnjo poletno muzejsko noč in v želji, da bi letošnje poletje bilo posebno tudi po večjem obisku domačih turistov, so se muzeji povezali in odločili za to edinstveno skupno akcijo, ki je pri nas v tako številčni udeležbi še nismo imeli.

Z idejo o sodelovanju med ustanovami in njihovi dostopnosti ter sporočilom o svetovnih znamenitostih, ki so na ogled v okviru akcije, želijo obiskovalcem ponuditi bogato muzejsko in galerijsko izkušnjo ter obenem prispevati k večji kulturni ponudbi.

In kateri so presežki premične dediščine, ki jo v muzejih in galerijah naše prestolnice letošnje poletje ne smete zamuditi? Neandertalčeva piščal, koliščarsko kolo, figurine Kitajcev, obredna pipa miru, Škofjeloški pasijon, slovenski impresionisti, Zoran Mušič, stara učilnica, Stojan Batič, šifrirni stroj Enigma, Marina Abramović in Kiosk K67.

MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER
Ikoni: kipar Stojan Batič in ljubljanski grafični bienale
V petdesetih letih je slovenska likovna scena doživljala nesluten razvoj. Pojavile so se nove, močne osebnosti, kot je kipar Stojan Batič, medtem ko so prireditve, kot je mednarodni grafični bienale, Ljubljani dale kozmopolitski značaj.

MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
5200 let pred tvojimi očmi! Najstarejše leseno kolo z osjo na svetu
Kolo preseneča z natančno in domišljeno izdelavo. Spreten koliščar je upošteval krčenja in raztezanja lesa ter logiko pritrjevanja in spajanja. Tehnološka dovršenost in starost to najdbo z Ljubljanskega barja uvrščata v vrh svetovne kulturne dediščine.

MG+MSUM, MODERNA GALERIJA
Zoran Mušič, Nismo poslednji
Zoran Mušič je eden mednarodno najbolj poznanih umetnikov 20. stoletja. Slikarski cikel Nismo poslednji temelji na umetnikovi izkušnji koncentracijskega taborišča, njegovo sporočilo pa je, da se taka izkušnja nikoli več ne sme ponoviti.

MG+MSUM, MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI METELKOVA
Marina Abramović, Ritem 0, performans, 1974
Marina Abramović po vsem svetu slovi kot »prva dama performansa«. Ritem 0 je eden od najbolj radikalnih performansov, pri katerem je bilo ogroženo tudi njeno življenje. Umetnica ga je podarila Moderni galeriji za mednarodno zbirko Arteast 2000+.

MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
Enigma: uganka druge svetovne vojne
Enigma je šifrirni stroj, ki so ga uporabljale nemške oborožene sile. Med drugo svetovno vojno so kodo dešifrirali zavezniki, kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu koncu vojne. MNZS Enigma I je standardna trikolutna izvedba.

MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE
Saša J. Mächtig, Kiosk K67, modularni arhitekturni sistem, 1967
S plastično lupino je kiosk postal značilen ulični poudarek, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja zaznamoval številna urbana središča nekdanje Jugoslavije, Evrope in širše.

NARODNA GALERIJA
Enkratna zbirka slovenskega impresionizma
Rojstvo in razvoj enkratnega evropskega modernizma sta predstavljena skozi 100 ambicioznih umetnin, ki so jih navdihnili München, Dunaj, Pariz in zlasti slovenska krajina in značaj. Grohar, Jakopič, Jama, Sternen in drugi mojstri.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE
Neandertalčeva piščal, najstarejše glasbilo na svetu
Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letna neandertalčeva piščal iz Divjih bab sodi med najpomembnejše mejnike v razvoju človeštva, saj dokazuje, da so bili neandertalci inovativni in čuteči ljudje, zmožni umetniškega izražanja.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE – METELKOVA
Figurine Kitajcev v vrhu evropskega oblikovanja porcelana
Figurine Kitajcev je okrog leta 1763 izdelal slavni münchenski oblikovalec porcelana Franz Anton Bustelli. Del sicer izgubljenega namiznega okrasa pomeni enega od vrhuncev Bustellijevega dela in hkrati evropskega oblikovanja porcelana.

PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Leonora – največji eksponat Prirodoslovnega muzeja Slovenije
Najdba več kot 13 metrov dolgega trupla mlade samice brazdastega kita leta 2003 v slovenskem morju je bila izjemna, prav tako kot tudi postopek, s katerim so strokovnjaki iz razpadajočega trupla pridobili njeno popolno okostje.

SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Baragova zbirka in obredna pipa miru iz 19. stoletja
Po zaslugi misijonarja Friderika Barage dobimo prvo neevropsko muzejsko zbirko že leta 1837. Predmeti so z območja Velikih jezer v Severni Ameriki. Najbolj izstopa obredna pipa, ki sodi med redko ohranjene primerke na svetu.

SLOVENSKI GLEDALIŠKI INŠTITUT – GLEDALIŠKI MUZEJ
V pričakovanju Škofjeloškega pasijona 2021
Škofjeloški pasijon, pomnik slovenskega gledališča, ki sodi med najstarejše še zmeraj uprizarjane procesijske igre v Evropi in dediščino človeštva. Spoznajte gledališki in zgodovinski kontekst pasijona, ki bo ob 300-letnici ponovno zaživel v 2021.

SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ
V stari učilnici šiba poje!
V ambientalni postavitvi učilnice iz druge polovice 19. stoletja je mogoče preizkusiti stare pripomočke, kot sta pero v peresniku in skrilasta tablica. Posebnost stare učilnice so kazni, ki jih danes (na srečo) vidimo le še v muzejih.

Dodatne informacije:

Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Urša Karer, ursa.karer@mgml.si, 041 844 030

Mednarodni grafični likovni center, Pod turnom 3, Lili Šturm, , lili.sturm@mglc-lj.si, 01 2413 818

Moderna galerija, Windischerjeva ulica 2, Mateja Dimnik, mateja.dimnik@mg-lj.si, 041 669 599

Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, Urška Purg, urska.purg@muzej-nz.si, 051 353 904

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Rusjanov trg 7, Maša Špiler, masa.spiler@mao.si, 040 691 633

Narodna galerija, Puharjeva ulica 9, Živa Rogelj, ziva_rogelj@ng-slo.si, 01 24 15 416 in 24 15 400

Narodni muzej Slovenije, Prešernova cesta 20, Tinka Herček Selič, tinka.selic@nms.si, 041 751 270

Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, dr. Staša Tome, stome@pms-lj.si, 01 241 09 48

Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, Maja Kostric Grubišić, maja.kostric@etno-muzej.si, etnomuz@etno-muzej.si, 040 187 920 in 01 30 08 780

Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17, Mihael Čepeljnik, mihael.cepeljnik@slogi.si, 01 241 58 12

Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, Ksenija Guzej, solski.muzej@guest.arnes.si, 031 299 676

Info:
NMSL PRESS

Katalog – ‘Moj muzej – Drugačen vodnik po stalnih razstavah Medobčinskega muzeja Kamnik’ [Osvrt Vendi Jukić Buča]

Medobčinski muzej Kamnik (Studioprint d.o.o., 2012.)

MMK
Web

Tip: katalog

Za izdavača: mag. Zora Torkar

Autori teksta: Janja Železnikar, Zora Torkar

Fotografije: Tomaž Lauko, Miran Kambič, France Stele

Slike: Tamara Korošec, Rolona Matek, Vladimir Ristić

Autor slike na naslovnice: Jakob Matek

Autori maskote Kam’nček: Polona Matek, Vladimir Ristić

Broj stranica: 63

Jezik: slovenski

Dimenzije (cm): 19.8 x 15.4 x 0.7

ISBN 978-961-6599-18-4

‘Moj muzej – Drugačen vodnik po stalnih razstavah Medobčinskega muzeja Kamnik’ edukativan je i interaktivan vodič namijenjen prvenstveno djeci, kojoj je sadržaj prilagođen kako bi ga lakše razumjela. Reprodukcija na naslovnoj stranici Vodiča upravo je dječja slika zgrade Muzeja.

Čitatelju se Vodič obraća u prvom licu i potiče na istraživanje i razgled izložaka. Na samom početku redstavljen je Kam’nček, Maskota Medobčinskog muzeja Kamnik, koji posjetitelje upućuje na mogućnost interakcije i slobodan pristup izlošcima, njihovoj upotrebi i istraživanju. Predviđena je i nagrada za uspješno izvršenje šest zadataka obilježenih zvjezdicom.

Navedeni su opći podaci o Muzeju i tlocrti radi lakšeg snalaženja po izložbama i stalnom postavu. Slijedi vodič po zbirkama, od prizemlja do drugog kata. Nakon kratkog opisa pojedine cjeline slijede zadaci te s objašnjenjima i opisima te kratkim informativnim zanimljivim tekstovima poput lokalnih posebnosti, recepata, naziva i slično. Reproducirane su fotografije zbirki, izložaka i njihovih detalja te brojne slike.

Nakon svake cjeline slijedi prostor za vlastite bilješke.

Ljubljana 27 8 2013

Naslovnica kataloga 'Moj muzej - Drugačen vodnik po stalnih razstavah Medobčinskega muzeja Kamnik'. Ustupio: MMK PRESS.

Naslovnica kataloga ‘Moj muzej – Drugačen vodnik po stalnih razstavah Medobčinskega muzeja Kamnik’. Ustupio: MMK PRESS.

[slideshow gallery_id=”17″]

[SLO] MMK – Stalni postav Medobčinskog muzeja Kamnik [Osvrt Vendi Jukić Buča]

MMK

Web

Izložba ‘Odsevi kamniških tisočletij’ autorica mag. Zore Torkar i Janje Železnikar nagrađena je ovogodišnjom Valvasorovom nagradom – najvišim priznanjem muzejske struke u Sloveniji, koju dodjeljuje Slovensko muzejsko društvo za posebne i jedinstvene izložbe.

Izložba postavljena u prizemlju dvorca Zaprice obuhvaća veliki broj izložaka iz svih razdoblja kamniške povijesti predstavljene na zanimljiv način uz širi kontekst, a prate ih kratki dvojezični tekstovi. Izlošcima je prezentiran politički, društveni i gospodarski aspekt bivanja te kultura, umjetnost, tradicija i svakodnevni život na ovom području.

Velika pažnja posvećena je pedagoškom apsektu izložbe. Posebna područja namjenjena djeci obilježena maskotom Kam’nček predviđaju mogućnost interakcije i slobodan pristup izlošcima, njihovoj upotrebi i istraživanju.

Razgled započinje najstarijim izlošcima koji obuhvaćaju paleontološke nalaze i aheološke artefakte. Uvećani stilizirani prikaz mamuta simbolizira nalaz mamutovog kostura starog 20 000 godina, pronađenog na podnožju Kamniških Alpa. >Kostur 40-godišnjeg mamuta danas se čuva u depou Prirodoslovnog muzeja Slovenije.   Na ovom mjestu postavljeni su pramenovi grive mongolskih konja, kako bi se najbliže ‘opisalo’ mamutovo krzno. Ostale pedagoške aktivnosti obuhvaćaju iskopavanje u pijesku ‘zakopanih’ predmeta. Djeci je predloženo da ih razvrstaju po materijalu i starosti, a mogu se isprobati i replike sjekira. U vitrinama su izloženi arheološki nalazi od kosti (životinjske kosti), kamena (oruđe), metala (nakit, oruđe, oružje) i keramike (posude). Na panoima se nalaze slikovni prikazi neolitičkih (sitnjavanja žitarica) i željeznodobnih aktivnosti (izrada predmeta od metala). U slijedećoj prostoriji izložena je arheološka građa iz razdoblja antike – rimsko posuđe, nakitni oblici, novac, oruđe i oružje, a ponuđeno je i igranje  rimske društvene igre latrunculi. Prikazana je rimska kuhinja, lararij i triklinij te bačvarska radionica 4. st. Slijedi prezentacija života u gradu i njegovih sadržaja te lokalnog plemstva i legendi. Izloženi su arheološki artefakti datirani u srednji vijek, na panoima su uprizorene viteške scene uz brojne fotografije dvorca i slikovnih prikaza junaka. U Kamniku je u razdoblju 12. i 13. st. djelovala kovnica novca Henrika IV. Andeškog i Friderika II. Babenberškog. Dva pečata omogućuju posjetiteljima izradu kopija motiva. Prikazana je kuhinja, kapela, palacij te zatvor. Lokalni povijesni specifikum bili su banditi Rokovnjači. Rokovnjači su većinom bili vojni dezerteri 18. i 19. st., koji su prekinuli dugogodišnju vojnu službu. Preživljavali su krađama po selima i putevima. Središte im se nalazilo na području kranjsko-štajersko-koroške drzavne granice, iznad izvora Savinje i Kamniške Bistrice. Ime su dobili jer su odrezane ruke djece (koje bi konzervirali dimom i sušenjem) privezali oko pasa i na taj način zastrašivali građane i seljake. Razvili su poseban jezik, koji su morali poznavati suci, ukoliko bi im željeli suditi. Iz vremena kasnog srednjeg vijeka izloženi su brojni relikvijari, male orgulje, djela baroknih majstora te Sveto pismo u prijevodu Jurija Dalmatina iz 1584. godine. Izložbu upotpunjuju i video filmovi te zasloni osjetljivi na dodir s dodatnim informacijama o najznačajnijim izlošcima.

Na prvom katu postavljena je stalna izložba ‘Mesto – podeželje’ (‘Grad – zemlja’), koja prikazuje način svakidašnjeg života u prošlosti na širem kamniškom području. Velika planina u Kamniškim Alpama najveća je visokogroska planina za ispašu u Sloveniji s više od sto pastirskih koliba, koje su tradicionalno bile izrađivane ovalnog oblika. Za uređenje i očuvanje planine zauzimao se Vlasto Kopač, slovenski arhitekt, grafički dizajner, ilustrator i planinar, koji je 1934. godine unajmio pastirsku koču na Velikoj planini. U vitrini na samom početku izloženi su njegovi osobni predmeti. Posebnost ovog kraja je tzv. trnič – mali sir s dodatkom vrhnja, u obliku kuglice kruškastog oblika, koji je na gornjoj strani koničan i ukrašen motivima drvenih pečatnjaka. Običaj je nalagao da mladići svojim izabranicama poklone po dva trniča (u paru, kao simbol ženskih grudi) te im na taj način dokažu svoju privrženost. Ako bi mladić bio zločest, poklonio bi dvjema djevojkama svakoj po jedan trnič, a one bi zatim istraživale koja ima drugi dio para. Izloženi izlošci obuhvaćaju oruđe potrebno za rad na selu, svjetiljke, opremu kuća, specifične drvene ovalne kutije i torile (drvene okrugne posude za cijeđenje i oblikovanje sira) te pipe u obliku pjetlića i psića.

U posebnoj prostoriji izloženo je Thonetovo pohištvo (pokućstvo). Michael Thonet, njemačko-austrijski izrađivač najmeštaja, uspio je metodu savijanja drveta prilagoditi industrijskoj proizvodnji. Nakon isteka patenta 1869. godine, otvarale su se tvornice ovog namještaja na cijelom području Austro-Ugarske, a jedna je otvorena i u Duplici kod Kamnika.

Očuvan je i prezentiran Grajski salon, u kojem se danas održavaju vjenčanja, predavanja, koncerti i druga društvena događanja. Restaurirane su freske i stariji arhitektonski elementi.

U dvorištu Muzeja nalazi se mali lapidarij koji sadrži kamene spomenike s područja Trojana, Mengša i Šentpavla. Jedan od spomenika ima najstariji prikaz kamiškog grba. Važani spomenici su i reljef sv. Florijana te nadgrobna ploča plemića Wiederkehra.

Ispred samog muzeja nalazi se muzej na otvorenom – ‘Kašče iz Tuhinjske doline’. Kašče su svojevrsne smočnice, ostave u kojima su se čuvale namirnice, a mogu biti jednosobne ili dvosobne. Nalazile su se odmah uz kolibu na strani kuhinje, kako bi domaćica imala efikasan pristup sirovinama. Rijetko koja kašča je imala prozor (radi životinja koje bi mogle ući u potrazi za hranom), a često su imale podrum ili viši kat do kojeg se dopiralo ljestvama. Gusto zbijena slama činila je krov. Na ovo područje prenesene su radi daljnjeg očuvanja. Najstarija potječe iz 1793. godine, a može se razgledati i njezina unutrašnjost – očuvani su pretinci za različite vrste namirnica, te autohtono keramičko posuđe. Prenesen je i gornji dio jednog bunara, te je na taj način uprizorena originalna lokacija.

Stalni postav prati interaktivni >Drugačiji vodič.

Zahvaljujem kustosici Janji Železnikar na informacijama i vodstvu te mogućnosti fotografiranja.

>Galerija fotografija [Vendi Jukić Buča]

Ljubljana, 26 8 2013

Vendi Jukić Buča

Medobčinski muzej Kamnik

Medobčinski muzej Kamnik

OPĆI PODACI

  • Ravnatelj: mag. Zora Torkar
  • Adresa: Muzejska pot 3, 1241 Kamnik
  • Tel: + 386 (1) 8317 647
  • Telefax: + 386 (1) 8397 447
  • Web
  • Email
  • Radno vrijeme: od utorka do petka 8 – 13 i 16 – 19, u subotu 10 – 13 i 16 – 18, nedjeljom i praznicima 10 – 13, ponedjeljkom zatvoreno
  • >Cijene ulaznica
  • Stalni postav, povremene izložbe

MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK čuva, prikuplja, istražuje i prezentira kulturno naslijeđe šireg kamniškog područja.

Medobčinski muzej Kamnik. Foto: VJB.

Medobčinski muzej Kamnik. Foto: VJB.

 

POVIJEST MUZEJA

Medobčinski muzek Kamnik osnovan je 16. prosinca 2003. godine.

Opširnije o povijesti muzeja

Muzej Kamnik, prethodnik današnjeg Medobčinskog muzeja Kamnik, ustanovljen je 4. prosinca 1961. godine. Medobčinski muzej Kamnik jedini je javni zavod koji brine o zaštiti, čuvanju i predstavljanju pokretnog kulturnog naslijeđa na širem kamniškom području.

Upravni, izložbeni i prostori depoa nalaze se u dvorcu Zaprice, koji se nalazi na uzvisini nad Kamnikom. Na ovom mjestu je već u 14. st. sagrađen dvorski toranj, koji se u izvorima spominje kao dvor. Prvotno je bio u vlasništvu Andeških ministara vitezova Zapriških, a kasnije u vlasništvu kamniških građana. Novi dvorac (prikazan na Valvasorjevim grafikama) dao je sagraditi (vjerojatno nakon potresa) 1550. godine grof Jurij Lamberg. U vrijeme opasnosti od Turaka dvorac se utvrđuje šesterostranim kulama  i bedemom. Današnji izgled dvorac dobiva u vremenu kasnog baroka, u trećoj četvrtini 18. st. u vrijeme Antona Medarda Wiederkehrja, koji ga je ujedno i povećao. Konačni izgled upotpunjen je u 19. st. gradnjom ulaznog sjeveroistočnog trakta, koji, kao i jugozpadni trakt, dvorac ograđuje na trokutastoj površini prizemlja. Zadnji vlasnici dvorca su do 1945. godine bili baroni Schneid-Rechback. Nacionalizacijom je u dvorcu organiziran centar za repatrijaciju izbjeglica, nakon čega su se u dvorcu nalazili stanovi, a 1961. godine mu je određena muzejska namjena.

MUZEJSKA DJELATNOST

Prilikom izvođenja državne i lokalne javne djelatnosti prikupljanja, čuvanja, istraživanja, evidentiranja, dokumentiranja i predstavljanja muzejske građe, nastala je opsežna dokumentacija (kartoteka predmeta, fototeka, filmoteka, negativoteka, diateka, hemeroteka, crteži arheoloških predmeta te inventarne i druge knjige). Muzej obuhvaća Arheološku, Etnološku, Kulturnopovijesnu, Umjetničkopovijesnu i Povijesnu zbirku. Zbirke se nadopunjuju kupovinom, darovanjima i arheološkim iskopavanjima. Zbirke se predstavljaju povremenim i stalnim izložbama u prostorima dvorca Zaprice i galeriji Miha Maleš.

  • Arheološka zbirka

Osnovu Arheološke zbirke čini građa iz Sadnikarjeve zbrike, koja obuhvaća pojedinačne metalne nalaze (sjekire, igle, fibule, različite noževe, koplja), ukrasno-nakitne artefakte iz različitih prapovijesnih razdoblja, starije kameno oruđe te posude i nakit iz vremena antike.

Kustosica zbirke je arheologinja Janja Železnikar.

  • Istraživačka djelatnost

Arheološka građa u Muzej dospijeva arheološkim istraživanjima i otkupom. Većina arheološkog fundusa potječe iz iskopavanja provedenih na lokalitetu Trojane. U velikom dijelu depoa i izložen u muzejskim vitrinama nalazi se materijal s lokaliteta Malog grada, brda s područja Kamnika, koji je u više navrata istraživao dr. Milan Sagadin. Muzej čuva materijal iz iskopavanja provedenih na lokalitetima Velika planina, Trojane, s Krtine, Šentpavla pri Dragomlju, Ongru nad Trzinom i drugih nalazišta s područja kamniške i okolnih općina (Kratna, Šmartno v Tuhinjski dolini, Komški hrib, Nevelj, Mekinj, Blagovice i dr.).

  • Izdavačka djelatnost

Strukovna knjižnica Medobčinskog muzeja Kamnik posjeduje temeljnu literaturu strukâ koje djeluju u okviru muzeja i literaturu lokalne povijesti. Upotreba muzejskog gradiva je moguća uz prethodni dogovor.

Posjetiteljima različitih dobnih skupina namijenjene su pedagoške i andragoške djelatnosti Muzeja (dječje radionice, predavanja, vodstva).

U okviru Muzeja djeluje i muzejska trgovina s ponudom publikacija, replikama muzejskih eksponata i proizvodima lokalnih obrti.

>Galerija fotografija [Vendi Jukić Buča]

Literatura

Železnikar, Torkar 2012. Železnikar, Janja, Torkar, Zora. Moj muzej – Drugačen vodnik. Kamnik, 2012.

Internetska stranica Medobčinskog mzueja Kamnik – http://muzej-kamnik-on.net/